Na podlagi 32. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US in 11/18 – ZSPDSLS-1) in 34. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19) je Nadzorni odbor Občine Škofljica na 3. redni seji dne 3. 11. 2019 sprejel
Nadzornega odbora Občine Škofljica
Ta poslovnik ureja organizacijo dela Nadzornega odbora Občine Škofljica (v nadaljevanju nadzorni odbor) določa pripravo in vodenje sej nadzornega odbora, odločanje na sejah, pristojnosti nadzornega odbora in njegovih članov, postopek pri izvajanju nalog nadzora, financiranje nadzornega odbora ter prehodne in končne določbe.
V poslovniku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor je pri svojem delu neodvisen. Svoje naloge mora opravljati strokovno, pošteno, vestno in nepristransko. Delo opravlja v skladu z določbami Zakona o lokalni samoupravi, Statuta Občine Škofljica in tega poslovnika.
Nadzorni odbor mora pri svojem delu varovati uradne in poslovne tajnosti nadzorovanih pravnih oseb in osebne podatke fizičnih oseb, ki so opredeljene z zakonom. Upoštevati mora dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
Sedež nadzornega odbora je na Škofljici, Šmarska cesta 3, 1291 Škofljica.
Nadzorni odbor ima svoj žig, ki ima v sredini grb Občine Škofljica in nad grbom krožni napis »OBČINA ŠKOFLJICA« ter pod grbom krožni napis »NADZORNI ODBOR«.
Pravico uporabe žiga ima predsednik oziroma podpredsednik nadzornega odbora.
ORGANIZACIJA DELA TER PRAVICE IN DOLŽNOSTI PREDSEDNIKA TER ČLANOV NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor ima 5 članov. Imenuje jih občinski svet. Mandat nadzornega odbora traja do poteka mandata članom občinskega sveta, ki je imenoval nadzorni odbor.
Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika nadzornega odbora.
Nadzorni odbor vodi, predstavlja in zastopa predsednik nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podpredsednik nadzornega odbora.
Naloge predsednika nadzornega odbora so:
– vodi in organizira delo nadzornega odbora,
– sklicuje in vodi seje nadzornega odbora,
– predlaga dnevni red za seje nadzornega odbora,
– predlaga člane, ki bodo opravili nadzor,
– podpisuje poročila, sklepe, zapisnike, pooblastila in druge akte nadzornega odbora,
– povzame razpravo nadzornega odbora in oblikuje sklepe nadzornega odbora ter jih da v sprejem nadzornemu odboru,
– skrbi za izvajanje sklepov nadzornega odbora,
– pripravi predlog letnega programa dela nadzornega odbora,
– skrbi za izvajanje določil tega poslovnika,
– po potrebi se udeležuje sej občinskega sveta,
– sodeluje z občinskim svetom, županom, delovnimi telesi sveta in občinsko upravo.
Podpredsednik nadzornega odbora nadomešča predsednika nadzornega odbora v času njegove odsotnosti in ima v času nadomeščanja enake pristojnosti kot predsednik nadzornega odbora. V času, ko podpredsednik ne nadomešča predsednika nadzornega odbora, ima enake pravice kot član nadzornega odbora.
Pravice in pristojnosti člana nadzornega odbora so:
– se udeležuje sej nadzornega odbora,
– izvaja naloge nadzora v skladu s sklepi nadzornega odbora,
– izvaja naloge, ki mu jih naloži predsednik nadzornega odbora,
– izvaja naloge, ki mu jih naloži nadzorni odbor,
– daje pobude za opravljanje nadzora po posameznih zadevah,
– predlaga sprejem posameznih sklepov.
PROGRAM DELA NADZORNEGA ODBORA
Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela. Letni program dela je splošen vsebinski nabor tem oziroma izbranih področij nadzora, ki jih bo nadzorni odbor obravnaval v tekočem letu. Rok za predložitev letnega nadzornega programa in predloga finančnega načrta določa Statut Občine Škofljica.
Nadzorni odbor z letnim programom dela določi vrste nadzora, ki jih bo opravil, in druge potrebne dejavnosti in aktivnosti v zvezi z nadzori ter ostale zadeve v zvezi z zagotavljanjem potrebnih sredstev za delovanje nadzornega odbora.
Nadzorni odbor opravlja redne in izredne nadzore:
– redni nadzori se opravijo v skladu z letnim programom nadzora,
– izredni nadzori se opravijo na podlagi sprememb oziroma dopolnitev letnega programa.
V proračunu Občine Škofljica se določijo sredstva za delo nadzornega odbora. Nadzorni odbor predlaga višino potrebnih sredstev na podlagi sprejetega letnega programa dela nadzornega odbora.
V finančnem načrtu nadzornega odbora se zagotovijo sredstva za:
– sejnine, ki se izplačajo predsedniku in članom nadzornega odbora za udeležbo na seji,
– plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora na podlagi pogodbe o delu.
ORGANIZACIJA DELA NADZORNEGA ODBORA
Na sejah člani nadzornega odbora načrtujejo in koordinirajo svoje delo, določajo prioriteto nalog nadzora in njihove nosilce. V soglasju z večino članov se lahko seja skliče korespondenčno, upoštevaje določbe, ki veljajo za sklic izredne seje. Zaradi dokazljivosti se izvaja samo v elektronski obliki.
Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora, ki jih lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet, nadzorni odbor dopolni program dela nadzornega odbora in izdela za kompleksne in dolgotrajnejše naloge nadzora terminski plan, iz katerega mora biti razvidno:
– naziv naloge in njen nosilec,
– število izvajalcev,
– predvideno trajanje izvedbe naloge po fazah in naloge kot celote,
– rok izdelave,
– predvideni stroški,
– potrebni pripomočki za izvedbo naloge.
Nadzorni odbor mora v predvidenih stroških za izvedbo naloge nadzora upoštevati:
– stroške analize že razpoložljivih podatkov oziroma dokumentacije,
– stroške zbiranja in analize podatkov oziroma dokumentacije posnetka v strokovnih službah občine in pri uporabniku proračuna občine,
– eventualne stroške pooblaščenega člana nadzornega odbora,
– stroški dela in izdelave delnih poročil ter končnega pisnega poročila.
Nadzorni odbor o poročilu in ugotovitvah zunanjega sodelavca razpravlja na sejah nadzornega odbora. Poročila zunanjih strokovnih sodelavcev izvedencev se po presoji nadzornega odbora lahko predložijo k izdelanim poročilom nadzornega odbora o posameznem nadzoru.
Seje nadzornega odbora so lahko redne ali izredne.
Nadzorni odbor sklicuje seje nadzornega odbora po lastni presoji.
Predsednik nadzornega odbora sklicuje in vodi seje nadzornega odbora. V njegovi odsotnosti vodi seje podpredsednik nadzornega odbora.
Glavne točke dnevnega reda redne seje za naslednjo sejo lahko že ob koncu vsake seje predlaga predsednik nadzornega odbora, podpredsednik nadzornega odbora ali član nadzornega odbora.
Točka dnevnega reda oziroma dnevni red je sprejet, če zanj glasuje večina članov.
Pri sestavi dnevnega reda je potrebo upoštevati, da so na dnevni red praviloma uvrščene naslednje točke:
– ugotavljanje sklepčnosti nadzornega odbora,
– sprejem dnevnega reda,
– potrditev zapisnika prejšnje seje,
– pregled realizacije sklepov predhodnih sej,
– oblikovanje sklepov,
– pobude članov nadzornega odbora.
Na dnevni red se po potrebi uvrsti tudi poročanje nosilcev nalog nadzora o bistvenih ugotovitvah. Praviloma je potrebno za vsako točko dnevnega reda pripraviti celovito pisno gradivo.
Vabilo in zapisnike nadzornega odbora za redno sejo nadzornega odbora dostavi pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave oziroma druga pooblaščena oseba najkasneje tri dni pred sejo članom nadzornega odbora, županu ter po potrebi strokovnim pripravljavcem gradiv oziroma sodelavcem.
Gradivo za seje nadzornega odbora praviloma pripravijo strokovne službe občine, lahko pa tudi člani nadzornega odbora, ki vsebino določene točke dnevnega reda najbolj poznajo, in zunanji strokovni sodelavci.
Predsednik nadzornega odbora, podpredsednik nadzornega odbora ali član nadzornega odbora, ki poda ustrezno obrazložitev, lahko predlaga sklic izredne seje nadzornega odbora.
Izredna seja se skliče za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah.
Izredna seja se lahko skliče tudi v krajšem roku, kot je to določeno za redno sejo, če to terjajo okoliščine.
Na začetku seje ugotovi predsedujoči sklepčnost nadzornega odbora. Nadzorni odbor je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Po sprejemu dnevnega reda poteka seja po posameznih točkah dnevnega reda. Uvodno obrazložitev posamezne točke poda poročevalec. Člani nadzornega odbora in vabljeni na sejo nadzornega odbora imajo pravico do razprave. Člani nadzornega odbora imajo pravico do replike. Razpravljavec razpravlja le o predmetu obravnavane točke dnevnega reda.
Če se od predmeta oddalji, ga predsedujoči opozori in mu odvzame besedo, če ne upošteva njegovega opozorila.
Na seji nadzornega obora lahko razpravljajo tudi drugi, ki so povabljeni, vendar jim razpravo omogoča predsednik nadzornega odbora, s tem da jim daje besedo.
V primeru, da razprava ne vodi k uspešnemu zaključku, lahko nadzorni odbor odloči, da se razprava prekine, neuspešno obravnavano točko dnevnega reda pa po ponovni preučitvi uvrsti na naslednjo sejo.
Finančni in poslovni podatki in zadeve, ki jih obravnava nadzorni odbor, so zaupne narave.
Navzoči na seji nadzornega odbora so dolžni varovati te podatke kot poslovno in uradno skrivnost.
ODLOČANJE NA SEJAH NADZORNEGA ODBORA
Po vsaki točki dnevnega reda nadzornega odbora se oblikuje po potrebi ustrezen predlog sklepa. Sklep dokončno oblikuje predsedujoči in ga da na glasovanje.
Člani nadzornega odbora glasujejo o predlaganem sklepu. Rezultat glasovanja se navede v zapisnik, pri čemer se navede število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«. Imen glasovalcev zapisnik ne navaja, razen če kateri član to izrecno zahteva. Sklep je sprejet soglasno, če mu nihče ne nasprotuje.
Nadzorni odbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
Glasuje se javno, razen če se nadzorni odbor z večino navzočih članov odloči za tajno glasovanje.
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Če član nadzornega odbora poteku glasovanja ugovarja, se glasovanje brez razprave izvede ponovno, največ dvakrat.
POSTOPEK PRI IZVAJANJU NALOG NADZORA
Nadzorni odbor opravlja nadzor na podlagi zakona.
Stranka v postopku nadzora (v nadaljevanju: nadzorovana oseba) je uporabnik sredstev oziroma premoženja in odredbodajalec oziroma skrbnik za javna sredstva oziroma premoženje.
Nadzor se začne s sklepom o izvedbi nadzora, ki ga sprejme nadzorni odbor.
Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati navedbo nadzorovane osebe, opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora ter navedbo člana nadzornega odbora, ki bo izvedel nadzor (v nadaljevanju: nadzornik).
S sklepom o uvedbi nadzora nadzorni odbor obvesti nadzorovano osebo o izvedbi nadzora.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
V postopku nadzora ima nadzorni odbor ali pooblaščeni član nadzornega odbora pravico zahtevati od nadzorovanih oseb vse podatke, ki so potrebni za izvedbo nadzora, in sicer podatke, listine in dokumentacijo, ki jo je potrebno predložiti, ter določiti rok za predložitev podatkov.
Nadzorovana oseba je dolžna nadzorniku predložiti vso zahtevano dokumentacijo v določenem roku, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Rok za predložitev zahtevane dokumentacije se na prošnjo nadzorovane osebe lahko podaljša. Odločitev o tem sprejme nadzornik.
Nadzor je potrebno opraviti tako, da sta delovni proces in poslovanje nadzorovane osebe čim manj motena. Predstavnik nadzorovane osebe je lahko ves čas nadzora prisoten.
Nadzorni odbor ali pooblaščeni član nadzornega odbora ima pravico do pregleda dokumentacije na lokaciji nadzorovane osebe.
Po opravljenem nadzoru pripravi nadzornik osnutek poročila, ki mora vsebovati sestavine, opredeljene v Pravilniku o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine (Uradni list RS, št. 23/09) ali drugem predpisu, ki ureja to področje. Osnutek poročila posreduje nadzornemu odboru.
Delo nadzornega odbora je javno. Javnost dela se zagotavlja:
– z javnostjo dokončnih poročil nadzornega odbora,
– z obveščanjem javnosti na krajevno običajen način,
– s poročanjem županu in občinskemu svetu,
– z drugimi oblikami predstavitve dela nadzornega odbora javnosti.
Za zagotovitev javnosti dela nadzornega odbora je odgovoren predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
POSTOPEK ZA SPREMEMBO IN DOPOLNITEV POSLOVNIKA
Obrazloženo pobudo za spremembo oziroma dopolnitev tega poslovnika lahko poda vsak član nadzornega odbora.
Nadzorni odbor sprejme spremembe in dopolnitve poslovnika na enak način kot sam poslovnik, z dvotretjinsko večino vseh članov.
PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Ta poslovnik kakor tudi njegove spremembe in dopolnitve obravnava in sprejme nadzorni odbor.
Za vprašanja, ki niso opredeljena s tem poslovnikom, se smiselno uporabljajo določbe Statuta Občine Škofljica in Poslovnika Občinskega sveta Občine Škofljica.
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik o delu Nadzornega odbora Občine Škofljica z dne 25. 5. 2000.
Poslovnik Nadzornega odbora Občine Škofljica začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 035-1/2019
Škofljica, dne 29. novembra 2019
predsednik Nadzornega odbora
