Na podlagi drugega odstavka 20. člena, tretjega odstavka 21. člena in tretjega odstavka 57. člena Zakona o poštnih storitvah (Uradni list RS, št. 51/09, 77/10, 40/14 – ZIN-B in 81/15) izdaja direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
o računovodskih informacijah in izračunu neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve
1. člen
Ta splošni akt ureja vsebino, obliko in strukturo računovodskih informacij ter način in sestavine izračuna neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve, ki predstavlja podlago za izplačilo nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve iz kompenzacijskega sklada, ter opredeljuje nepravično finančno breme.
(1) V tem splošnem aktu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. Neopredmetene koristi zagotavljanja univerzalne poštne storitve so koristi, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti, temveč le oceniti. Neopredmetene koristi so koristi, ki jih izvajalec univerzalne poštne storitve pridobi zaradi večje prepoznavnosti blagovne znamke, prisotnosti na celotnem ozemlju države, prednosti zaradi visokega tržnega deleža, marketinških prednosti, dostopa do velike baze uporabnikov, ekonomije obsega in povezanosti, ekskluzivne pravice izdaje poštnih znamk, uporabnikove naklonjenosti izvajalcu, vnaprejšnje prodaje poštnih znamk, oprostitev plačila DDV in podobno.
2. Opredmetene koristi zagotavljanja univerzalne poštne storitve so koristi, ki so merljive in nastanejo v primeru, da izvajanje storitev iz nabora univerzalne poštne storitve na določenem geografskem področju privede do znižanja stroškov ali povečanja prihodkov.
3. Simulacija poslovanja (ang. Reference Scenario) predstavlja hipotetično poslovanje oziroma projekcijo poslovanja izvajalca univerzalne poštne storitve, v primeru, ko bi ta posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve z namenom opravljanja pridobitne dejavnosti in na način, kot je predpisan s 5. členom tega splošnega akta.
(2) Preostali izrazi, uporabljeni v tem splošnem aktu, imajo enak pomen, kot je določen v zakonu, ki ureja poštne storitve.
(računovodske informacije)
(1) Izvajalec univerzalne poštne storitve mora v okviru obveznosti iz 36. člena zakona, ki ureja poštne storitve, katere način izvajanja podrobneje ureja splošni akt o ločenih računovodskih evidencah in prepovedi subvencioniranja, zagotoviti natančne računovodske informacije in podatke, ki služijo kot vir za ugotavljanje, ali obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve povzroča neto stroške in pomeni za izvajalca univerzalne poštne storitve nepravično finančno breme.
(2) Izvajalec univerzalne poštne storitve, ki izvaja več storitev iz nabora univerzalne poštne storitve, mora prikazati stroške za zagotavljanje univerzalne poštne storitve ločeno za vsako posamezno storitev iz nabora univerzalne poštne storitve.
Neto strošek obveznosti univerzalne poštne storitve se izračuna kot razlika med neto stroški imenovanega izvajalca univerzalne poštne storitve, ki posluje z obveznostmi univerzalne poštne storitve, in neto stroški istega izvajalca, ki bi jih imel, če bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(1) Izvajalec univerzalne poštne storitve kot podlago za izračun neto stroškov pripravi simulacijo poslovanja, v kateri natančno opredeli, kako bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(2) Pri pripravi simulacije poslovanja iz prejšnjega odstavka izvajalec univerzalne poštne storitve za vsako izmed storitev, ki se izvajajo v okviru univerzalne poštne storitve, opravi segmentacijo trga na geografska področja po kontaktnih točkah, na katerih te storitve iz nabora univerzalne poštne storitve ne bi izvajal. Izvajalec univerzalne poštne storitve pripravi simulacijo poslovanja v naslednjih zaporednih korakih:
– opredeli točke dostopa do poštnega omrežja, ki jih izvajalec univerzalne poštne storitve brez obveznosti univerzalne poštne storitve zaradi nedobičkonosnosti ne bi več zagotavljal, in sicer predvsem v smislu zmanjšanja števila poštnih nabiralnikov in kontaktnih točk,
– določi pogostost dostave, v primeru, ko bi izvajalec univerzalne poštne storitve posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve in bi zmanjšal pogostost dostave na dobičkonosnih kontaktnih točkah in
– določi roke prenosa pošiljk, ki bi jih izvajalec univerzalne poštne storitve zagotavljal v primeru, ko bi na dobičkonosnih kontaktnih točkah posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve.
(1) Pri izračunu neto stroškov izvajalca univerzalne poštne storitve se upoštevajo stroški izvajanja univerzalne poštne storitve predpisane kakovosti z najmanj stroški, tudi kadar se je izvajalec univerzalne poštne storitve odločil za drugačen način.
(2) Pri simulaciji poslovanja izvajalec univerzalne poštne storitve k definiranemu področju (kontaktni točki), kjer ne bi izvajal storitev iz nabora univerzalne poštne storitve, prišteje prihodke, ki jih to področje prinaša, ter druge prihodke, ki nastanejo zaradi tega področja.
(3) Pri simulaciji poslovanja izvajalec univerzalne poštne storitve k izračunanemu neto strošku iz prvega in drugega odstavka tega člena prišteje opredmetene in neopredmetene koristi, ki jih ima zaradi izvajanja univerzalne poštne storitve.
(4) Izračun neto stroškov mora biti skladen z določili prvega odstavka 21. člena zakona, ki ureja poštne storitve, in izveden na objektiven, proporcionalen, transparenten in nediskriminatoren način, tako da se pravilno ocenijo stroški, ki bi se jim izvajalec univerzalne poštne storitve izognil, če bi posloval brez obveznosti univerzalne poštne storitve. Iz izračuna neto stroškov morajo biti razvidni kriteriji, sestavine in celoten postopek izračuna. Enačba za izračun neto stroškov se glasi:
NC = NCUSO – NCnon – USO – B + R,
kjer je:
NC – neto strošek,
NCUSO – neto strošek izvajalca, ki izvaja univerzalno poštno storitev,
NCnon – USO – neto strošek izvajalca, ki ne izvaja univerzalne poštne storitve,
B – opredmetene in neopredmetene koristi,
R – primeren dobiček.
(posebne skupine uporabnikov)
(1) Količinske in stroškovne evidence prenosa poštnih pošiljk za slepe in slabovidne, ki se opravljajo brezplačno, vodi izvajalec univerzalne poštne storitve ločeno in jih ne vodi v izračunih poslovanja.
(2) Stroški prenosa poštnih pošiljk za slepe in slabovidne se priznajo kot neto stroški izvajanja univerzalne poštne storitve in se prištejejo k izračunu neto stroškov po tem, ko se odštejejo morebitne opredmetene in neopredmetene koristi.
V primeru, da agencija na podlagi pregleda izračuna neto stroškov obveznosti univerzalne poštne storitve in simulacije poslovanja ugotovi, da posamezne predpostavke in spremenljivke v izračunu niso ustrezne, lahko od izvajalca univerzalne poštne storitve zahteva ustrezne spremembe ali prilagoditve izračuna.
Izvajalec univerzalne poštne storitve, ki želi uveljaviti pravico do nadomestila za izvajanje univerzalne poštne storitve, mora zahtevo, skupaj z izračunom dejanskih neto stroškov obveznosti univerzalne poštne storitve in simulacijo poslovanja, utemeljeno z računovodskimi izkazi in drugimi računovodskimi informacijami, poslati agenciji po revidiranem poslovnem poročilu za preteklo leto, vendar najpozneje do 30. junija v tekočem letu.
(nepravično finančno breme)
Nepravično finančno breme izvajanja univerzalne poštne storitve je tisto breme, ki je za izvajalca univerzalne poštne storitve nepravično glede na njegovo zmožnost nositi to breme, glede na vse njegove značilnosti, vključno z obsegom sredstev, ekonomskim in finančnim stanjem ter tržnim deležem.
(prehodna in končna določba)
(1) Ta splošni akt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega splošnega akta preneha veljati Splošni akt o računovodskih informacijah in izračunu neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve (Uradni list RS, št. 47/10).
(3) Vsi postopki izračuna neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve in izplačila nadomestila za obveznost izvajanja univerzalne poštne storitve iz kompenzacijskega sklada zaradi nepravičnega finančnega bremena, ki so začeti pred uveljavitvijo tega splošnega akta, se dokončajo v skladu z določbami splošnega akta iz prejšnjega odstavka.
Št. 0073-8/2020/11
Ljubljana, dne 10. avgusta 2020
EVA 2020-2130-0034