Na podlagi določil 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – Odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 2. izredni seji dne 28. 7. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje zadrževalnika Sebeborci v EUP SB 8
(1) S tem odlokom se skladno z drugim odstavkom 55. člena ZPNačrt-a in 63. členom Občinskega prostorskega načrta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 67/17, s spremembami) (v nadaljnjem besedilu: OPN) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje zadrževalnika Sebeborci v EUP SB 8 (v nadaljnjem besedilu: OPPN SB 8).
(2) OPPN SB 8 je izdelalo podjetje ZEU d.o.o. iz Murske Sobote pod št. projekta OPPN-8/2018.
(1) Ta odlok za območje OPPN SB 8 določa opis načrtovane prostorske ureditve, območje OPPN SB 8, opis prostorske ureditve s pogoji glede prečkanj in priključevanj objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe prostorske ureditve, druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN SB 8, dopustna odstopanja ter nadzor nad izvajanjem OPPN SB 8.
(2) Na podlagi odločbe Ministrstva za okolje in prostor (št. 35409, z dne 25. 1. 2019) za OPPN SB 8 ni bil izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje.
(vsebina občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN) vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje besedilo odloka.
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
1. | Prikaz lege prostorske ureditve na širšem območju | M 1:50 000 |
2. | Izsek iz kartografskega dela OPN | M 1:5 000 |
3. | Prikaz območja občinskega podrobnega prostorskega načrta na DOF | M 1:5 000 |
4. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5 000 |
5. | Katastrski načrt s prikazom območja OPPN 8 | M 1:5 000 |
6. | Ureditvena situacija | M 1:2 500 |
7. | Prikaz ureditve poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro | M 1:2 500 |
8. | Karakteristični profili – prečni profil | M 1:100 |
9. | Karakteristični profili – vzdolžni profil | M 1:200 |
OPPN SB 8 ima naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve OPPN SB 8,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN SB 8,
– povzetek za javnost.
NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z OPPN SB 8, ki je predmet tega odloka se načrtujejo ureditve, ki se nanašajo na suhi zadrževalnik Sebeborci.
(2) Načrtovana prostorska ureditev iz prvega odstavka tega člena odloka je suhi zadrževalnik Sebeborci (v nadaljevanju: zadrževalnik). Načrtovana ureditev se nahaja v Občini Moravske Toplice na Martjanskem potoku, tik nad Lapovskim mlinom, med naselji Puconci na zahodu in Martjanci na jugu in vzhodno od naselja Sebeborci ter regionalne ceste R1-232 Hodoš–Petrovci–Murska Sobota–Lipovci (v nadaljevanju: regionalna cesta R1), ob načrtovanem turističnem območju Rimska Čarda. Širše območje zadrževalnika je pretežno kmetijsko ali poraslo z gozdno oziroma obvodno vegetacijo. Po območju poteka nekaj poljskih poti, sicer pa ni pozidano.
(3) Z načrtovano prostorsko ureditvijo je v tej fazi predvidena izgradnja suhega zadrževalnika za zadrževanje poplavnega vala z elementi nasipa, ki lahko služi za ureditev mokrega zadrževalnika (v nadaljnjih fazah načrtovanja). Torej v naslednji fazi načrtovanja zadrževalnika, ki ni predmet tega akta, je možna njegova nadgradnja v mokri zadrževalnik, ki bo poleg funkcije zadrževanja poplavnih vod omogočal tudi preskrbo okoliškega območja z vodo za namakanje. Tako je predvidena gradnja suhega zadrževalnika z elementi nasipa, ki bo v poznejših fazah služil za ureditev mokrega zadrževalnika, zato se izvede tesnitev pod pregrado, prelivni objekt in varnostni preliv, talni izpust ipd.. Zadrževalnik bo v prvi fazi izveden tako, da bo pregrada izvedena v gabaritu mokrega zadrževalnika (višina, tesnjenje, objekti ...), zadrževalni prostor pa bo dimenzioniran in izveden izključno za zadrževanje poplavnega vala za suhi zadrževalnik.
(območje, velikost in meja OPPN)
(1) OPPN SB 8 se izdela za celotno območje, ki je v OPN opredeljeno kot območje EUP SB 8, zajema tudi območje EUP SB 7, kjer je sprejet Lokacijski načrt novega zdravilišča Rimska Čarda z Odlokom o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03) ter ostale kmetijske, gozdne in vodne površine, ki so potrebne za ureditev suhega zadrževanja voda.
(2) Območje OPPN SB 8 obsega zemljišča, ki so neposredno potrebna za realizacijo načrtovanih prostorskih ureditev zadrževalnika ter zemljišča, ki so vključena v območje zaradi zagotavljanja poplavne varnosti (nasip oziroma pregrada z objekti), možnosti priključevanj načrtovanih prostorskih ureditev na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter izvedbo možnih deviacij obstoječih prometnih, vodnogospodarskih ureditev, območja poplavljanja ipd. V območje je na južni strani pregrade oziroma nasipa vključen tudi del objekta za preliv visokih voda.
(3) V območju OPPN SB 8 iz prvega odstavka tega člena se skladno z geodetskim načrtom (izdelovalec: GEOINŽENIRING, Mario Ličina s.p.) nahajajo zemljišča oziroma deli zemljišč s parcelnimi številkami, kot je prikazano v grafičnem načrtu št. 3: Prikaz območja podrobnega prostorskega načrta na DOF. Obenem so v grafičnem delu OPPN SB 8 prikazana tudi zemljišča ali deli zemljišč izven območja OPPN SB 8 na katerih se načrtuje prestavitve in ureditve objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter območja poplavljanja.
(4) OPPN SB 8 obsega zemljišča s parcelnimi številkami 1506, 1510/1, 1510/2, 1510/3, 1510/4, 1526, 1527/1, 1527/2, 1528, 1529, 1530, 1531, 1534, 1535/1, 1535/2, 1536, 1537, 1538, 1541, 1542, 1545, 1547/1, 1548, 1549/2, 1549/3, 1550/1, 1550/2, 1555, 1558, 1560, 1561, 1563, 1577, 1814, 1817, 1818, 1821, 1822, 1825, 1826, 1828, 1829, 1830, 1831, 1832, 1833/1, 1833/2, 1834/1, 1834/2, 1835, 1836, 1837, 1838, 1839, 1840, 1841, 1842, 1843, 1844, 1845, 1846, 1847, 1848, 1849, 1850, 1851, 1852, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1858, 1859, 1860, 1861, 1862, 1863, 1864, 1865, 1866, 1867, 1868, 1869, 1870, 1871, 1872, 1873, 1874, 1875, 1876, 1877, 1880, 1881, 1882, 1883, 1884, 1885, 1886, 1993/1, 1993/2, 1993/3, 1994, 1995/1, 1995/2, 1996, 1997, 1998/1, 1998/2, 1999, 2000, 2001, 2002/1, 2002/2, 2002/3, 2003, 2004, 2009/1, 2019, 2020, 2021, 2022, 2023, 2135/2, 2137, 2138, 2142, 2143, 2145, 2146, 2147, 2148, 2153, 2154, 2155/1, 2155/2, 2156, 2157, 2159, 2160, 2164, 2165, 2172, 2173, 2174, 2175, 2177, 2178/1, 2178/2, 2179/1, 2179/2, 2180/1, 2180/2, 2181, 2182, 2183, 2184, 2185, 2186, 2187, 2188, 2189, 2190, 2191, 2192, 2193, 2194/1, 2194/2, 2194/3, 2195/1, 2195/2, 2196, 2197/1, 2197/2, 2198, 2199, 2200/1, 2200/2, 2201/1, 2201/2, 2202, 2203, 2204/1, 2204/2, 2205, 2206, 2207, 2208/1, 2208/2, 2209, 2210/1, 2211/1, 2214/1, 2215, 2217, 2218, 2241 in 2255 vse v k.o. Sebeborci.
(5) Površina območja OPPN EUP SB 8 meri cca 67 ha.
(6) Meja območja OPPN EUP SB 8 je vezana na razlivne površine stoletnih voda Q100 načrtovanega zadrževalnika, na načrtovano pregrado z zaporničnim in prelivnim objektom ter novo dostopno potjo do pregrade.
(7) Meja območja OPPN EUP SB 8 je razvidna iz grafičnega načrta št. 5 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN«.
(namembnost posegov v prostor)
(1) Zadrževalnik je namenjen zadrževanju visokih voda Martjanskega potoka in njegovih pritokov v konicah visokovodnega vala, ki poplavno ogroža območje vzhodno od regionalne ceste R1 oziroma vzhodni del mesta Murska Sobota in naselje Moravske Toplice. Zadrževalnik predstavlja kompleksni ukrep za varstvo pred poplavami za širše območje občin Moravske Toplice in Murska Sobota ter izravnalni ukrep za nadomeščanje izgubljenih retencij zaradi gradnje vzhodne obvoznice mesta Murska Sobota.
(2) Zadrževalnik je načrtovan kot suhi zadrževalnik visokih voda z izgradnjo pregrade (z elementi za mokri zadrževalnik), ki bo omogočila poznejšo nadgradnjo v mokri zadrževalnik. Ker obstaja interes, da bi se vodo v zadrževalniku v prihodnosti uporabljalo tudi v druge namene (namakanje kmetijskih površin, turizem ...), je predvidena tesnitev pod pregrado, ki je potrebna pri mokrem zadrževalniku. Pretežna namembnost površin znotraj območja zadrževalnika, z izjemo pregrade oziroma vodnogospodarskega objekta z oznako podrobnejše namenske rabe VI s tehničnimi objekti na njem ter strugo Martjanskega potoka, kot vodno površino z oznako podrobnejše namenske rabe VC ter dostopno potjo preko turističnega območja z oznako podrobnejše namenske rabe BT je še naprej kmetijska z oznako podrobnejše namenske rabe K1 in gozdna z oznako podrobnejše namenske rabe G, z možnostjo občasnega poplavljanja omenjenih zemljišč. Namenska raba je razvidna iz grafičnega načrta št. 2: Izsek iz kartografskega dela OPN, s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Z izgradnjo suhega zadrževalnika na Martjanskem potoku s spremljajočimi objekti bo nadomeščena retencija z izgradnjo vzhodne obvoznice mesta Murske Sobote ter bo bistveno zmanjšana poplavna ogroženost obstoječe poselitve naselij Martjanci, Moravske Toplice ter vzhodni del mesta Murske Sobote s širšim zaledjem.
(2) Z ureditvijo dostopne poti na pregrado, se omogoči dostop iz regionalne ceste R1 do pregrade. V nadaljevanju se uredi dostopna pot ob vznožju pregrade, ki je povezana z novo dostopno potjo ter ostalo obstoječo prometno infrastrukturo.
(3) Z izgradnjo pregrade bo v sklopu izvedbe zadrževalnika rekonstruirana obstoječa infrastruktura (kanalizacija) ter izvedena priključitev na novo električno omrežje za delovanje zapornice.
(4) Posegi izven območja OPPN SB 8 so dovoljeni za izgradnjo, prestavitev in rekonstrukcijo prometne, okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture za potrebe priključevanja objektov in naprav zadrževalnika ter ureditve, ki so potrebne za vzdrževanje in delovanje zadrževalnika.
(5) Vplivi in povezave s sosednjimi območji in enotami urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP) so razvidni iz grafičnega načrta št. 4: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji.
(dopustni posegi na območju OPPN SB 8)
(1) Na celotnem območju OPPN SB 8 so dopustne gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanja in odstranitve (v nadaljevanju: posegi):
– gradbenih inženirskih objektov,
– objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi in drugi gradbeni inženirski objekti,
– vodnogospodarskih ureditev in ureditve za varstvo pred škodljivim delovanjem voda,
– zelenih in utrjenih površin,
– naprav za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov ipd.),
– ukrepov, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,
– agrarnih operacij na kmetijskih zemljiščih, vključno z ureditvami dostopov do zemljišč,
– ureditev za ohranjanje narave,
– krajinskih ureditev (zasaditev ipd.),
– drugih objektov in naprav za potrebe delovanja objekta – zadrževalnika,
– pomožnih in pripadajočih objektov,
– zadrževanje voda za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč s spremljajočimi objekti in napravami,
– obstoječi zakonito grajeni objekti in naprave se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo in odstranijo.
(2) Na območju EUP SB 7, ki je namenjeno za turistične namene z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BT, so za potrebe zadrževalnika dovoljeni posegi iz prvega odstavka tega člena ali ureditve, ki jih je zaradi umestitve zadrževalnika potrebno prestaviti, urediti ali zgraditi. Posegi na območju EUP SB 7 so dopustni na podlagi 21. člena Odloka o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03).
(3) Na območju zadrževalnega bazena zadrževalnika so po izvedbi OPPN SB 8 dovoljeni posegi, ki so skladni z osnovno namensko rabo prostora K1, G, VC Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice in se z njimi ne ovira funkcije zadrževalnika ter so v soglasju z upravljavcem vodne infrastrukture – zadrževalnika.
(ureditve in projektne rešitve zadrževalnika)
(1) Ureditve zadrževalnika, so načrtovane skladno z Idejnim projektom za zadrževalnik Sebeborci na Martjanskem potoku (v nadaljevanju: IDP), ki ga je izdelal iS Projekt d.o.o., Pot za Brdom 102, 1000 Ljubljana v letu 2018.
(2) Predvideni zadrževalnik je lociran na Martjanskem potoku gorvodno od Lapovskega mlina in obsega nasipno pregrado, za varno obratovanje in funkcionalnost akumulacijskega prostora pa so predvideni še talni izpust s podslapjem, vtočni in zapornični objekt s priključki na gospodarsko javno infrastrukturo in telemetrijo ter preliv za visoke vode, z odvodnim jarkom ter dostopnimi potmi na pregrado ter rampo do vseh berm. Višina pregrade je cca 8,20 m, v prerezu talnega izpusta pa cca 10,40 m, na vodni in zračni strani ima pregrada vmesni bermi. Za odvodnjo površinske vode s pregrade so na bermah kanalete s padcem proti boku pregrade, na zračni strani so ob vznožju predvideni jarki za odvod vode v vodotok, pregrada je humusirana in zatravljena ter na vodni strani protierozijsko zaščitena. Pri 100-letni visoki vodi je poplavljenih cca 67 ha površin. Do zaporničnega objekta se uredi dostop (stopnice, rampa ipd.).
(3) Glede na načrtovane vodnogospodarske ureditve bodo po izvedbi pregrade površine vodne infrastrukture (VI), površine na območju zadrževalnega bazena, v rabi kot obdelovalne kmetijske površine (K1), vodne površine (struga vodotoka) (VC) in gozdne površine (G).
(4) Projektne rešitve morajo zagotavljati odvodnjo prelivnih vod iz umiritvenega bazena preliva za visoke vode (izvedba odvodnega jarka) ter odvodnjo poplavnih vod znotraj zadrževalnika za zagotovitev hitrega in nemotenega praznjenja zadrževalnega prostora in posledično zmanjšanja škode na kmetijskih in gozdnih površinah.
(5) Posegi, potrebni zaradi urejanja voda morajo biti načrtovani in izvedeni sonaravno in sicer tako, da bistveno ne poslabšajo lastnosti vodnega režima in bistveno ne porušijo naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov (80. člena ZV-1). Vsa ureditvena dela v strugi Sebeborskega potoka morajo biti izvedena sonaravno z uporabo naravnih materialov, ob upoštevanju pričakovanih pretočnih razmer v vodotoku in skladno z izračunom vlečne sile. Vso obstoječo naravno drevesno in grmovno zarast je treba v čim večji možni meri ohraniti. Predvideti je pa tudi dodatne zasaditve skladno s Krajinskim načrtom ureditve in zasaditve.
(6) Pred izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo zadrževalnika je treba opraviti dodatne geomehanske raziskave temeljnih tal in hribine, na katerih bodo temeljeni objekti in izveden odvzem materiala za pregrado in izdelati geološko- geotehnični elaborat, v katerem mora biti podana natančnejša ocena stabilnosti terena, režima podzemne in zaledne vode, geotehnični pogoji temeljenja vseh objektov ter morebitni ukrepi za zaščito brežin, sanacijo odjemališča in odvodnjo zalednih vod. Geotehnično poročilo mora vsebovati predloge konkretnih tehničnih rešitev (način temeljenja v hribino, tesnenje pregrade, drenaže, protierozijska zaščita, podporne konstrukcije, odvajanje zalednih vod ipd.).
(7) Program monitoringa ter lokacije in izvedbe pijezometrov za spremljanje višine talne vode in merskih točk za opazovanje premikov pregrade so sestavni del projektne dokumentacije.
(8) V projektni dokumentaciji se podrobneje prikaže zasnova zbiranja in odvajanja vseh vrst odpadnih voda. Posebej se uredi odvodnjo poplavnih voda. Predvidene jarke, iz projektne dokumentacije za odvodnjo poplavnih voda, se po končani gradnji odmeri, odkupi in preda v upravljanje pristojnemu upravljavcu zadrževalnika.
(9) Izdela se predlog Pravilnika o obratovanju zadrževalnika Sebeborci z zaledjem, z ozirom na priporočeno hitrost praznjenja zadrževalnika (geomehanska izhodišča), vključi se predlog načina kmetovanja na zemljiščih, ki se nahajajo znotraj zadrževalnega prostora ter zemljiščih na obrobju (zmanjšanje vnosa hranil v vode in odnašanja rodovitnih tal).
(10) V projektni dokumentaciji se predvidijo projektne rešitve lokacije odvzema, transporta in sanacije odvzemnega mesta glinenega materiala za jedro pregrade.
(11) V projektni dokumentaciji se predvidijo projektne rešitve lokacije in izvedbe pijezometrov za spremljanje višine talne vode in merskih točk za opazovanje premikov pregrade ter program monitoringa. Pijezometre je treba izvesti takoj oziroma pred izvedbo dodatnih zahtevanih hidrogeoloških raziskav.
(vodenje in upravljanje suhega zadrževalnika)
(1) Po izgradnji zadrževalnika, se na podlagi Pravilnika o določitvi vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 46/05), objekt vpiše v Seznam obstoječe vodne infrastrukture (Uradni list RS, št. 63/06 in 96/06).
(2) Vodenje in upravljanje z zadrževalnikom, kot objektom vodne infrastrukture, določajo določila Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15 in 65/20).
(3) V predlog Pravilnika o obratovanju zadrževalnika Sebeborci z zaledjem, z ozirom na priporočeno hitrost praznjenja zadrževalnika (geomehanska izhodišča) se vključi predlog načina kmetovanja na zemljiščih, ki se nahajajo znotraj zadrževalnega prostora ter zemljiščih na obrobju (zmanjšanje vnosa hranil v vode in odnosa rodovitnih tal).
(4) V projektni dokumentaciji se predvidijo projektne rešitve lokacije odvzema, transporta in sanacije odvzemnega mesta glinenega materiala za jedro pregrade.
(5) V projektni dokumentaciji se predvidijo projektne rešitve lokacije in izvedbe pijezometrov za spremljanje višine talne vode in merskih točk za opazovanje premikov pregrade ter program monitoringa. Pijezometre je treba izvesti takoj oziroma, pred izvedbo dodatnih zahtevanih hidrogeoloških raziskav.
(6) Po izgradnji zadrževalnika se poleg zagotavljanja poplavne varnosti, zagotavlja izvajanje kmetijske in gozdarske dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih. Prav tako se ureja vodotok v skladu z določbami predpisov varstva voda, skladno s Pravilnikom o obratovanju zadrževalnika Sebeborci z zaledjem.
(7) Zagotovi se nemoteno izvajanje posegov na objektih gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra v soglasju z nosilci urejanja prostora in upravljavci gospodarske javne infrastrukture.
(8) Po izgradnji zadrževalnika se zagotavlja celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom. V primeru posegov se pridobi soglasje pristojnih služb.
(1) Pregrada: Kot tip pregrade je predvidena zemeljska pregrada v južnem delu zadrževalnika. Predlagana je izvedba z gruščnatim materialom in glinenim jedrom. V kolikor je na razpolago dovolj glineno meljastega materiala, je možna namesto predlaganega vgradnja le-tega. Karakteristike objekta – pregrade:
– vrh pregrade je na koti 209.00 m n.m.
– preliv širine b = 10 m je na koti 207,50 m n.m.
– teren v osi pregrade v osrednjem delu doline (bazenu) je na koti cca 201,00 m n.m.
– višina pregrade je 8,20 m, v prerezu talnega izpusta pa 10,40 m
– širina krone pregrade je b = 4,00 m
– tesnitev pregrade je predvidena s centralnim glinenim jedrom
– naklon zračne strani je 1:2
– naklon vodne strani je 1:2
– pregrada ima na vodni in zračni strani vmesno bermo na koti 205,00 m n.m. do katere se izvede dostopne poti, rampe
– za odvodnjo površinske vode s pregrade so na bermah kanalete s padcem proti boku pregrade
– za dostop do zaporničnega objekta se predvidi dostop (stopnice, ramo ipd.)
– na zračni strani je ob vznožju predvidena izvedba drenaže iz kamna minimalne debeline d = 0,10 m in dvoslojno filtrsko plastjo
– vodna stran pregrade je zavarovana s kamnito oblogo na filtrni podlagi
– pregrada je humusirana in zatravljena
– ob vznožju pregrade na zračni strani so predvideni jarki za odvod vode v vodotok
– na glinenih ali zameljenih tleh se na tla položi ločilni geosintetik, ki bo preprečeval tonjenje nasipa v tla.
(2) Talni izpust s podslapjem: Gorvodni priključek Martjanskega potoka na talni izpust je situiran na desnem boku pregrade. Talni izpust bo med časom gradnje služil za odvod vode Martjanskega potoka. Po izgradnji nasipa bo v primeru polne akumulacije in nastopa 100-letne visoke vode odvajal le-te. Skozi talni izpust se bodo spuščale tudi vode iz spodnjih plasti oziroma biološki minimum. Izvede se dimenzija talnega izpusta, ki bo primernejša za vzdrževanje. Na spodnjem koncu se talni izpust priključi na drčo podslapja, na zgornjem koncu pa na vtočni in zapornični objekt. Z zapornico bo uravnavan iztok skozi talni izpust na maksimalni iztok. Izpust ter podslapje sta v armirano-betonski izvedbi. Prehod iz talnega izpusta na podslapje je predvideno v drči z naklonom 1:5 ob ustrezni razširitvi.Ob talnem izpustu je obvodna betonska cev z ventilom na zračni strani pregrade za potrebe remonta temeljnega izpusta, za potrebe praznjenja zadrževalnika v primeru blokade zapornice oziroma za odvzem za namakanje.
(3) Vtočni in zapornični objekt: Na zgornjem koncu talnega izpusta je projektiran vtočni objekt z zaporničnim mehanizmom. Predviden je tak objekt, da je možen odvzem površinske vode ali vode iz spodnjih plasti. Objekt je armirano betonski stolp s prelivom na koti 205,75 m n.m. Na štirih prelivnih poljih so grobe rešetke, ki preprečujejo vtok plavja v objekt. Del betonskega stolpa je predviden za odvzem vode za namakanje.
(4) Preliv za visoke vode: Za izjemne prilike je predviden preliv, ki je lociran na levem boku pregrade na koti 207,50 m n.m. v dolžini 10 m. Predvidena je utrditev zračnega dela nasipa s poravnanim kamnometom, ki se humizira in ozeleni.
(5) Suhi zadrževalnik se bo aktiviral v primeru poplavnih dogodkov s povratno dobo višjo od 10 let. V primeru vod s stoletno povratno dobo bo voda za pregrado dosegla 5 do 6 metrov višine in se bo na območju zadržala več dni. Z vidika varstva gozdov in vegetacije se priporoča, da voda odteče v petih dneh. Iztok iz akumulacije bo reguliran z zaporničnim objektom. Vtočni in zapornični objekt je na zgornjem koncu talnega izpusta deljen na dva dela. En del bo v času gradnje omogočal odvod vode Martjanskega potoka, po zajezitvi pa z odpiranjem zapornic v dnu bazena spuščanje vode iz spodnjih plasti ali popolno izpraznitev bazena. V primeru polne akumulacije in nastopa visokih vod pa je odvod le preko štirih prelivnih polj na vrhu objekta. Drugi del objekta pa je predviden za odvzem vode za eventualno namakanje. Na vtoku je predvidena tablasta zapornica, ki se bo odpirala tako, da bo odvzem vode iz zgornje plasti. Vtočni objekt je projektiran tako, da je možno na 4 različnih višinah odvzemati vodo iz akumulacije. Vrh pregrade je na koti 209,00 m n.m. in ta višina zagotavlja tudi po eventualni zamašitvi talnega izpusta ali pri blokadi zapornice varen odtok tudi katastrofalno visokih voda (Q1000).
(6) Na območju se zagotovi telemetrijski nadzor oziroma, morebitno avtomatsko daljinsko upravljanje z zapornico in vključitev v sistem DRSV, ki mora biti izveden istočasno z gradnjo zadrževalnika.
(7) V zvezi z določili tega člena se v okviru nadaljnjih faz projektiranja zadrževalnika določi podrobnejše tehnične rešitve.
(krajinske ureditve v in ob zadrževalniku)
(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za prostorske ureditve načrtovane s tem OPPN SB 8 mora vsebovati načrt krajinske arhitekture.
(2) Izhodišča za krajinsko ureditev so:
– čim bolj zmanjšana vidnost pregrade (nasipa) iz cest in
– ohranjanje oziroma ponovna vzpostavitev gozdnih robov in obvodne vegetacije.
(3) Kjer bo poseka vegetacije potrebna, se vzpostavi nova zarast, in sicer predvsem z naravno sukcesijo, v podporo tej pa se mestoma zasadijo iniciacijske gruče avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Hitra vzpostavitev vegetacijskega pokrova je nujna za zagotovitev preprečevanja naselitve oziroma vsaj omejitve širjenja invazivnih rastlin.
(4) V načrtu gradbenih konstrukcij se obdelajo sanacije med gradnjo poškodovanih površin in izvedejo zatravitve.
(5) Na območju ureditve se v čim večji možni meri ohranja obstoječa vegetacija, predvsem ob vodotoku. Na območju ureditve pregrade z izpustom, se ob jarkih odstrani vegetacija, v obsegu cca 0,5 ha, kolikor je nujno za izvedbo ureditev.
(6) Na območju gradbišča in na stičnem območju ter predvsem na dostopnih poteh do gradbišča je treba zagotoviti, da bo ohranjena drevnina ostala čim bolj nepoškodovana, tako mehanično (npr. udarnine in odrgnine lubja, lesa in korenin) kot kemično (morebitno razlitje goriv, strojnega olja, cementnega mleka in podobno). Na območje korenin se ne sme nanašati ničesar. Če se temu ni mogoče izogniti, se lahko na območje korenin nanaša le grobozrnat material, ki prepušča zrak in vodo.
(7) Za nove zasaditve, ki se izvedejo kot inicialne gruče v podporo naravni sukcesiji, se glede na gozdno združbo in na terenu določene prisotne vrste izberejo značilne avtohtone vrste, kakršne so danes prisotne na tem območju. Zasadijo se gozdarske sadike dreves in grmovnic brez koreninske grude. Izvor sadik naj bo iz iste geografske regije. Sadilni material se v čim večji meri nabere na širšem območju načrtovanih posegov.
(8) Predvidi se nepravilna, organska razporeditev vegetacije v pasu ob drenažnem jarku, z manjšimi vrzelmi v liniji zasaditve ter z medsebojnimi razmiki med sadikami dreves okoli 5 m in med sadikami grmovnic okoli 2 m.
(9) Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj v gozdni zarasti in vodotokih se kar najbolj prilagodijo življenjskim ciklom živali in rastlin, tako da se posegi izvajajo izven časa razmnoževanja ter vzrejanja mladičev in prezimovanja. Gradbena dela v strugi vodotoka se ne izvajajo v času drstne dobe prisotnih vrst rib, to je med 1. 10. tekočega in 30. 6. naslednjega leta. Sajenje drevnine pa je treba izvajati v času, ko so rastline v mirovanju, to je od oktobra do aprila, in setev trave v času od marca do oktobra. V primeru, da bodo gradbena dela končana v času, ki ni primeren za sajenje (poletje – suša ali zima – zmrzovanje), je treba izvesti pripravljalna dela in saditi kasneje, v primernejšem letnem času.
(10) Na območju novih zasaditev je treba zagotoviti vzdrževanje v smislu spremljanja uspešnosti zasaditev. Zatravljene brežine pregrade se vzdržujejo z redno košnjo, da se prepreči morebitno razraščanje invazivnih zeli in lesnate vegetacije, ki bi lahko povzročila poškodbo pregrade.
(11) Pri vseh posegih – od zemeljskih del pa do končnih ureditev, zasaditev in vzdrževanja – bo treba zagotavljati ukrepe za preprečitev razvoja tujerodnih invazivnih vrst rastlin, predvsem zlate rozge (Solidago gigantea), japonskega dresnika (Fallopia sp.) in robinije (Robinia pseudacacia).
(12) Pred začetkom izvajanja zemeljskih del je treba določiti površine, na katerih rastejo tujerodne invazivne vrste. Na območjih načrtovanih ureditev se odstranijo morebitni površinski deli invazivnih vrst rastlin in odpeljejo na ustrezno deponijo ali zažgejo, da se onemogoči njihovo razmnoževanje. V okviru izvajanja zemeljskih del se zagotovi ustrezno ravnanje z zemljino, v kateri bodo ostanki tujerodnih invazivnih vrst rastlin. Vse delovne stroje in obleke delavcev, ki bodo odstranjevali invazivne vrste rastlin, je treba po koncu teh del temeljito oprati. Prepreči se splakovanje delovnega orodja, spuščanje betonskega mleka ali cementnih odpadkov v vode.
(13) Po končani gradnji je treba na gozdnih presekah in gozdnih robovih z rednim vzdrževanjem (košnjo in odstranjevanjem rastlin) preprečiti širjenje invazivnih vrst rastlin. Redno in več let zapovrstjo je treba kositi ali puliti mlade poganjke ter izkopavati korenike, vendar je z odpadnim materialom potrebno previdno ravnati, da se delci rastlin oziroma korenik ne zakoreninijo.
(14) Oblikovanje reliefa se prilagodi reliefnim značilnostim okoliškega prostora. Vkopne in nasipne brežine se zložno oblikujejo. Med novimi reliefnimi oblikami in obstoječim terenom ne sme prihajati do ostrih stikov.
(15) Okolica območja zadrževalnika ob vzdrževalnih prometnicah se ob zaključku del sanira, zasipa in zravna z okoliškim terenom.
(16) Vse odseke obstoječih poti oziroma drugih območij, ki po izvedbi prostorskih ureditev ostanejo brez dotedanje funkcije, se uredi s poravnavo terena in skladno z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča) ali pa se jih zasadi oziroma renaturira.
(17) Pri zasaditvah se upoštevajo poteki gospodarske javne infrastrukture.
(18) Krajinski načrt naj zajema ureditve in zasaditve širšega območja zadrževalnika ter poda rešitve za ohranjanje mrtvic (ostanki struge vodotoka in odvodnih jarkov).
POGOJI GLEDE PREČKANJ IN PRIKLJUČEVANJ OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobrem)
(1) V času gradnje se prestavijo, zamenjajo in zaščitijo prometne, komunalne, elektroenergetske in komunikacijske infrastrukture. Načrtovanje in gradnja infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih objektov in naprav ter skladno z OPPN SB 8.
(2) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, morebitnih prestavitev in zaščite gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se izvede skladno s projektnimi pogoji upravljavcev in eventualnimi strokovnimi podlagami, ki so sestavni del prilog OPPN SB 8 ali projektne dokumentacije ter skladno z geološko-hidrološkimi pogoji;
– priključitve se izvedejo skladno s pogoji posameznih upravljavcev;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do drugih naravnih ali grajenih struktur;
– pred izvedbo gradnje se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra mora potekati usklajeno;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izvedejo pa se tako, da jih je moč vključiti v končno etapo načrtovane ureditve ali se jih odstrani ter območje odstranitve primerno sanira.
(1) Pomembnejših komunikacij z izjemo poljskih in gozdnih poti na območju zadrževalnega bazena ni. Prekinjene poti se vzpostavijo na novo z nadomestnimi potmi znotraj in zunaj zadrževalnega bazena ter v največji možni meri povežejo.
(2) Za dostop do območja suhega zadrževalnika je predvidena nova dostopna pot od regionalne ceste R1 do pregrade v dolžini cca 160 m. Na območju priključevanja dostopne poti na regionalno cesto R1 se zagotovi preglednost pri priključevanju na državno cesto v skladu s predpisi o cestnih priključkih na javne ceste.Do pregrade in območja znotraj bazena so dostopi po obstoječih poljskih, javnih in gozdnih poteh ter po kroni pregrade. Nova vzdrževalna pot je predvidena tudi ob vznožju pregrade.
(3) Načrtovane prostorske ureditve morajo zagotavljati:
– varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu,
– opremljenost s prometno signalizacijo in prometno opremo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– načrtovanje, usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– da s predlaganim posegom v varovalni pas državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma ne bo moteno redno vzdrževanje državne ceste ipd..
(4) Načrtovani posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne sme biti ovirana kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotoviti prometno varnost. Vse projektne rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest.
(5) Cestni priključek na državno cesto R1 je potrebno načrtovati v skladu z določbami Pravilnika o cestnih priključkih na javne ceste (Uradni list RS, št. 86/09, 109/10) ter na podlagi podatkov o prometu na državni cesti R1 ter predvidenega prometa iz načrtovanega območja.
(6) Pri posegih v cestni svet in parcele državne ceste so dolžni investitorji oziroma upravljalci komunalnih vodov, za vse komunalne vode, ki se bodo prestavljali ali na novo polagali v cestni svet, cestno telo, zračni prostor, parcelo državne ceste, z Direkcijo RS za infrastrukturo skleniti pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice za nove cestne priključke, pa pogodbo o ureditvi medsebojnih razmerij v zvezi z ureditvijo priključkov na državno cesto, skladno s tretjim odstavkom 3. člena Zakona o cestah.
(7) Zaradi možnosti dostopa do vseh parcel v zadrževalnem bazenu se predvidi izvedbo cevnih prepustov pod obstoječimi poljskimi potmi.
(8) Za dostop do zaporničnega objekta se predvidi izvedba stopnic, rampe, poti ipd. Za možen dostop do objektov se predvidi izvedba makadamske poti po kroni pregrade. Ker je le-ta predvidena le za vzdrževanje, se na obeh straneh uredi dostopno rampo, pot. Dostopne rampe, poti se zagotovi tudi do vseh berm pregrade.
(9) Na zračni strani, pod vznožjem pregrade, se uredi plato za gradbeno mehanizacijo za vzdrževanje objekta.
(10) Poleg obstoječih poljskih poti na območju zadrževanja (v bazenu) se predvidi ali ohrani poti tudi izven poplavnih območij, ki zagotavljajo dostop tudi ob eventualnem nastopu visokih voda.
Oskrba s pitno vodo ni predvidena. Nameravana ureditev ne posega v obstoječe ali predvidene vode vodovoda.
(zbiranje in odvajanje odpadnih voda)
(1) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin se odvaja po terenu v zbirne jarke.
(2) Načrtovanje komunalnih odpadnih vod na območju ni predvideno.
(3) Zaradi gradnje zadrževalnika na Martjanskem potoku, bo potrebno ukiniti del kanalizacije, ki se nahaja na območju predvidenega zadrževalnika, in sicer do prvega jaška, ki se nahaja izven zadrževalnika. Na točki prekinitve se predvidi gradnja novega PVC jaška z LTŽ pokrovom 600/600 oziroma fi 600 tip D400 oziroma skladno s projektnimi rešitvami.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko območja OPPN SB 8 ne potekajo elektrovodi.
(2) Za delovanje zadrževalnika oziroma delovanje zapornice je potrebno zagotoviti električno napajanje za katerega je predvidena priključna moč 1 x 14 kW, obračunske varovalke 3 x 40 A oziroma skladno s projektnimi rešitvami.
(3) Na tipski podstavek bo na stalno dostopnem mestu postavljena priključno merilna omarica, ki se zaščiti pred dostopom nepooblaščenih oseb. Dovod in odvod se uredi s spodnje strani. Na predvideni trasi NN priključka od obstoječega lesenega oporišča do nove projektirane PMO je predvideno polaganje NN kabla v zemljo v zaščitno cev Stigmafleks fi 110 mm oziroma skladno s projektnimi rešitvami. Globina polaganja cevi je predvidena do 0,8 m.
(4) Za izvedbo napajanja zadrževalnika priključne moči 14 kW (3 x 20 A) obravnavanega območja z električno energijo bo potrebno:
– zgraditi nov NN kabelski priključek od NN oporišča (NNOP006 T0617) NN izvod (1-01 Smer Romi) iz transformatorske postaje TP 20/0,4 kv RIMSKA ČARDA 0-617 OE Murska Sobota) do nove prostostoječe NN priključne omarice PS-PMO (mesto postavitve PS-PMO določi OE Murska Sobota);
– skleniti služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, preko katerih bodo potekale trase novih elektroenergetskih vodov;
– pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo.
(5) Pri izvedbi del je potrebno poskrbeti za upoštevanje elektroenergetskih predpisov in predpisov o varstvu pri delu. Posebno pozornost je potrebno posvetiti cestnemu prometu in podzemnim vodom. Podzemne komunalne vode je potrebno pred pričetkom del zakoličiti, zakoličbo izvrši lastnik oziroma upravljavec posameznega komunalnega voda ali pooblaščena institucija. Prav tako je potrebno zakoličiti obstoječe elektroenergetske kable. V območju križanj je potrebna povečana pazljivost pri izvajanju del, pri kritičnih točkah je potrebna prisotnost nadzornega organa lastnika oziroma upravljavca voda, ki se ga križa.
(6) Pri gradnji je potrebno dosledno upoštevati pogoje soglasij upravnega organa in lastnikov oziroma upravljavcev posameznih komunalnih vodov.
(7) Gradbena dela, povezana s predmetno gradnjo se lahko v času gradnje razlikujejo od predvidenih v projektni dokumentaciji, zato je potrebno pri gradnji skrbeti za sprotno obveščanje nadzornega organa investitorja in pooblaščeno osebo podjetja Elektro Maribor, kot tudi druge upravljavce infrastrukturnih vodov ter spremembe uskladiti.
(8) Upošteva se najmanjša dopustna razdalja med elektroenergetsko kabelsko kanalizacijo (EKK) in ostalimi vodi.
(9) Pri križanju in paralelnem poteku v bližini drugih komunalnih instalacij je potreben ročni izkop, zasutje pa se izvrši pod nadzorom oziroma predhodnem ogledu upravljavca. Slednja križanja so predvidena na osnovi pridobljenih podatkov pri posameznih upravljavcih komunalnih instalacij, dejanski odmiki pa se dodatno uskladijo pri sami izgradnji.
(10) Na projektne rešitve se pridobi mnenja ali soglasja pristojnega upravljavca elektro vodov.
(11) Dokončno lokacijo trase predvidenih elektroenergetskih vodov je potrebno določiti na licu mesta v sodelovanju skupaj z OE Murska Sobota.
(12) Električne inštalacije v novih objektih bodo morale izpolnjevati pogoje TN sistema. Objekti morajo imeti izvedeno temeljno ozemljilo ter glavno izenačenje potencialov. Priključno merilne omarice morajo biti nameščene tako, da bo omogočeno nemoteno odčitavanje števcev in morajo biti pod ključem sistemskega operaterja distribucijskega omrežja.
(13) Vso elektroenergetsko infrastrukturo (novogradnja energetskih vodov in objektov) je potrebno projektno obdelati v skladu s tehničnimi pogoji, veljavno tipizacijo, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti ustrezno gradbeno dovoljenje.
(14) V fazi pridobivanja ustrezne dokumentacije za elektroenergetske objekte in naprave, morajo biti pridobljene overjene tripartitne služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer bo navedeno, da ima Elektro Maribor d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanja omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(15) Po izdaji gradbenega dovoljenja in pred začetkom izgradnje priključka je potrebno pred priključitvijo objektov na elektroenergetsko omrežje na osnovi 147. člena Energetskega zakona EZ-I (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20) pridobiti soglasje za priključitev v katerih bodo natančno določeni vsi pogoji za priključitev objektov na distribucijsko omrežje.
(16) Investitorja bremenijo stroški morebitnih prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov, ki so last Elektro Maribor d.d. ter vsi stroški, zaradi neupoštevanja navodil iz teh pogojev.
(17) Za vse elektroenergetske vode in objekte, ki so predmet teh projektnih pogojev in bodo last Elektro Maribor d.d., mora investitor pri Elektro Maribor d.d. pridobiti ustrezno upravno in projektno dokumentacijo. Investitor nosi odgovornost za časovno usklajenost izvedbe vseh potrebnih del.
(18) Izvedba del na elektroenergetskih vodih, ki so ali bodo last Elektro Maribor d.d., ne more biti predmet javnega razpisa. Omenjena dela mora investitor naročiti pri Elektro Maribor d.d..
(1) Ves novi del ozemljitvenega sistema do PMO, bo izveden površinsko s pocinkanim valjancem Fe-Zn 25 × 4 mm, zakopanim v globino do 0,6 m oziroma skladno s projektnimi rešitvami. Vsi priključki ozemljitve se izvedejo s pocinkanimi vijaki M10 oziroma skladno s projektnimi rešitvami.
(2) Vsi spoji med posameznimi deli ozemljitvene naprave morajo biti izvedeni v skladu s predpisi in antikorozijsko zaščiteni z ustreznimi premazi (katran, plastična masa).
(3) Po izvedbi ozemljitev je treba izvesti kontrolo primerne izvedbe ozemljitve. V primeru dodatnega polaganja valjanca se upošteva pogoje, kot so predpisani za novogradnjo. O stanju ozemljitvene naprave je treba voditi stalno evidenco.
(4) Na mestih, kjer utegnejo atmosferske prenapetosti povzročiti nevarnost, se morajo instalirati prenapetostni odvodniki. Prenapetostni odvodnik se poveže po najkrajši poti do ozemljila. Električna upornost ozemljila prenapetostnega odvodnika ne sme biti večja od 10 Ohm v skladu s tehnično smernico TSG-N-002:2013.
(5) Ozemljitev PMO poveže s temeljnim ozemljilom objekta ter z ozemljitvijo kabelske trase. Izvedene ozemljitve morajo ustrezati predpisom. V primeru, da predpisom ne bo zadoščeno, se izvedejo še dodatne ozemljitve celotnega sistema.
Oskrba z javno razsvetljavo ni predvidena. Nameravana ureditev ne posega v obstoječe ali predvidene vode javne razsvetljave.
(elektronske komunikacije)
Na območju se zagotovi telemetrijski nadzor oziroma morebitno avtomatsko daljinsko upravljanje z zapornico in vključitev v sistem DRSV, ki mora biti izvedena istočasno z gradnjo zadrževalnika. Podrobnejše pogoje priključevanja in projektne rešitve se detajlneje obdelajo v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Ob gradnji objektov ali vzdrževalnih delih nastajajo gradbeni odpadki. Za gradbene odpadke je dolžan poskrbeti investitor ali naročnik del oziroma je le-ta dolžan zagotoviti, da se izvajalci ob izvajanju gradbenih del, ravnajo skladno s prepisom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
(2) Odpadke in odpadlo embalažo je potrebno zbirati v pripravljenih kontejnerjih. Odpadle surovinske materiale (demontirani kabel, baker, železo) je potrebno shraniti v skladišču odpadnih kovin.
(3) Na območju v času obratovanja ni predvidenega odlaganja in zbiranja odpadkov. Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
(drugi pogoji glede infrastrukturnega opremljanja)
Investitor je, v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb dolžan, da zgradi, prestavi, zamenja oziroma zaščiti infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje) predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne zaključene celote izgradnje zadrževalnika.
MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcelacije in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo vodnogospodarskega objekta v skladu s projektno dokumentacijo na podlagi detajlnejših projektnih rešitev zadrževalnika, na katerem bodo s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje pregrade in drugih ureditev.
(2) V projektni dokumentaciji se predvidi odvodnja poplavnih voda (odvodni jarki) v bazenu zadrževalnika, ki se jih po končani gradnji odmeri in parcelira.
(3) Na območju zadrževanja voda znotraj OPPN SB 8, kjer se izvaja kmetijska in gozdarska dejavnost z dostopnimi potmi ter vodotoki se parcelno stanje lahko ohrani. Parcele na območju zadrževanja voda, se lahko združuje in deli.
(4) Zemljiške parcele, ki so namenjene gradnji pregrade s spremljajočimi objekti je dopustno prehodno združevati ali deliti za namene izvedbe projekta. Okvirno območje parcelacije pregrade je prikazano v grafičnem načrtu št. 9: Usmeritve za parcelacijo.
(5) Pregrada se z ali brez spremljajočih objektov po končani gradnji prav tako odmeri in parcelira.
(6) Parcele, se po izvedenih posegih oziroma realizaciji posegov lahko delijo ali združujejo skladno z izvedenim stanjem, na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij lahko delijo ali pripojijo k sosednjim parcelam. Elaborat parcelacije bo pregledan in potrjen in bo osnova za razmejitev med upravljavci, ki se morajo z razmejitvijo strinjati.
POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN TER VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
25. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) V neposredni bližini (na zahodnem delu) območja OPPN SB 8 se nahaja območje zavarovane kulturne dediščine Sebeborci – Gomilno grobišče Gomilice (EŠD 6764). Nameravana ureditev ne posega v zavarovano območje.
(2) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/ odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj oziroma najpozneje naslednji delovni dan obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(usmeritve za ohranjanje narave)
(1) Z ureditvami in posegi se izven območja nasipa in dostopnih poti ne posega v lesno obrežno zarast ob Martjanskem potoku. Ob prestavljeni strugi potoka in na območju morebitnega poseganja v lesno obrežno zarast se naj vzpostavi nova in nadomestna lesna obrežna zarast.
(2) Zajezitev Martjanskega potoka se naj izvede na način, da se ohranja prehodnost (gor in dolvodno) za vodne organizme (npr. vidra, piškur) z obvodom ali ustreznim za živali prijaznim izpustom. Ob morebitni izvedbi mokrega zadrževalnika se izvede obvod Martjanskega potoka ob mokrem zadrževalniku.
(3) Brežine in struga Martjanskega potoka se izven območja nasipa in izpusta ne utrjujejo.
(4) Naklon drče ob izpustu se zaradi lažje prehodnosti vodnih organizmov zmanjša na 1:5.
(5) Tujerodnih ter invazivnih rastlinskih vrst ni dovoljeno saditi. Na območju urejanja in v njegovi okolici se preprečuje njihovo razraščanje. Zemljine naj se odvzema le iz mest, kjer ni prisotnih invazivnih in tujerodnih vrst.
(6) Odvodnjavanje poti se izvede tako, da se voda ne steka neposredno v vodotok.
(7) Čas gradnje pregrade mora biti prilagojen procesom v naravi. Odstranitev vegetacije v času gradnje naj se izvede v najmanjšem možnem obsegu, in sicer izključno izven vegetacijskega obdobja.
(8) Odlaganje kakršnih koli materialov v strugo in na bregove vodotoka ni dovoljeno.
(9) Za pripravo nadaljnje dokumentacije načrtovanja in izvedbe zadrževalnika je potrebno vključiti pristojno organizacijo za varstvo narave.
(varovanje kmetijskih zemljišč)
(1) V času gradnje je varstvu kmetijskih zemljišč potrebno posvetiti posebno pozornost. Prepovedana sta nekontrolirano zasipavanje kmetijskih zemljišč in odlaganje materiala izven za ta namen določenih območij. Rodovitni del prsti se deponira ločeno z namenom ponovne uporabe v okviru krajinsko-arhitekturnih ureditev ali sanacije degradiranih kmetijskih zemljišč.
(2) Investitor je dolžan ohraniti oziroma nadomestiti dostopne poti do kmetijskih zemljišč v času gradnje zadrževalnika, kakor tudi po njej. Obstoječe poljske poti se po možnosti ne prestavlja, v kolikor se, se smiselno nadomestijo in povežejo tako, da se pogoji za obdelavo kmetijskih zemljišč, na območju, ne smejo bistveno poslabšati.
(3) Kmetijska zemljišča na katera se posega v času gradnje, se po končanih gradbenih delih vrne v prvotno stanje. Gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše (pred setvijo, po spravilu).
(4) Zagotovijo se dostopi do kmetijskih zemljišč v času gradnje in po njej. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih. Poljske poti se po gradnji obnovijo.
(5) V skladu z veljavno zakonodajo so uporabniki kmetijskih zemljišč upravičeni do odškodnine v primeru škodnih dogodkov.
(6) Investitor, je ne glede na zgoraj navedeno, dolžan upoštevati vse predpise, ki se nanašajo na varstvo kmetijskih zemljišč.
(varovanje gozdih zemljišč)
(1) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi je potrebno v času gradnje in obratovanja ohraniti obstoječe dostopne poti do gozda in zagotoviti vsaj enakovredne dostope do gozda tudi po tem, ko bo voda iz zadrževalnika odtekla. V času obratovanja se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kot pred ureditvijo zadrževalnika.
(2) Z zadrževanjem vode v zadrževalniku bodo posledično določene gozdne površine znotraj zadrževalnika poplavljene. Dalj časa trajajoča poplavljenost gozdnega drevja poveča možnosti vdora škodljivih organizmov in patogenih gliv, ki posledično lahko vodijo do pospešenega propadanja dreves. Zato je potrebno zagotoviti, da voda iz zadrževalnika po prenehanju nevarnosti za poplave čim prej odteče.
(3) Sečnja v gozdu se ne izvaja od začetka marca do konca junija, to je v času gnezdenja ptic.
(4) Sečnja drevja in spravilo lesnih sortimentov se na območju zadrževalnika opravita na podlagi označitve drevja za posek, ki jo opravi pooblaščen delavec pristojne enote zavoda za gozdove.
(5) Eventualno sanacijo gozda in gozdnega roba predpiše pristojna območna enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS).
(6) Odpadni gradbeni material se ne sme odlagati na gozdne površine ali gozdni rob, ampak na ustrezne urejene deponije gradbenega materiala oziroma se z njim ravna skladno s projektom o ravnanju z gradbenimi odpadki.
(7) Ob izdelavi dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno opredeliti lokacije za začasne deponije lesa.
(8) Za vse posege v gozdna zemljišča se pridobi soglasje ZGS.
(1) Zadrževalnik je v prostor umeščen tako, da ne povzroča potencialne požarne nevarnosti zato posebni ukrepi varstva pred požarom niso potrebni. Pri gradnji in upravljanju zadrževalnika se upoštevajo splošni ukrepi varstva pred požarom.
(2) Požarna varnost obstoječih objektov se med gradnjo in po njej ne sme poslabšati. Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Med gradnjo in drugimi ureditvami se izvedejo vsi ukrepi za preprečitev požara v naravnem okolju.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Površine, na katerih se bodo zbirale, skladiščile, prečrpavale, pretakale in mešale okolju škodljive snovi, se izvedejo tako, da bo preprečeno neposredno izpiranje ali odtekanje škodljivih snovi v površinske vode ali tla. V primeru nezgode se takoj obvesti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto. Ravna se skladno s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnaženo zemljino se odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo zadrževalnika se na gradbišču zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega pa se ta skladiščni prostor zaščiti pred atmosferskimi vplivi. Prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij se uporablja originalna embalaža.
(3) V času gradnje zadrževalnika se smejo uporabljati le tehnično brezhibna vozila, gradbeni stroji in naprave, ki se opremijo z nevtralizacijskim sredstvom. Redno vzdrževanje teh strojev in vozil se mora izvajati izven gradbišč v ustrezno opremljenih avtomehaničnih delavnicah. Redno se preverja puščanje motornih olj, maziv ipd.
(4) Pri načrtovanju objektov se upošteva projektni pospešek tal 0.100 [g]. Glede na cono potresne nevarnosti je potrebno pri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja predvideti potresno varen način gradnje.
(5) Načrtovani posegi morajo biti izvedeni tako, da se prepreči erozija.
(pogoji varovanja zdravja ljudi)
(1) Predvidene ureditve ne bodo povečevale ravni hrupa.
(2) V času gradnje ne smejo biti presežene predpisane mejne ravni hrupa, določene v predpisih, ki urejajo hrup v naravnem in življenjskem okolju. Uporablja se delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem, po veljavni zakonodaji, ki ureja področje hrupa.
(3) Na pregradi se uredi rampe za preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam ter opozorilne table.
(1) Posege v tla je potrebno izvesti tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kakovostna.
(2) Pri gradnji se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo tudi zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč. Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah.
(3) Prst se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina. Prst se uporabi za sanacijo prizadetih in degradiranih tal.
(4) Gradbeni posegi s težkimi stroji se izvajajo v suhem vremenu. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu.
(5) Material za izgradnjo nasipov in nasipanje terena mora biti inerten oziroma brez škodljivih primesi, skladen s predpisi in zahtevami iz projektne dokumentacije. Primešajo se lahko le inertni materiali, ki zagotavljajo večjo stabilnost in posledično varnost pregrade.
(1) V času obratovanja se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi v zrak.
(2) Gradnja s težkimi stroji se izvaja v suhem vremenu. V primeru ustavljanja transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se motor ugasne.
(3) V času gradnje, predvsem ob bivalnem okolju se upošteva naslednje ukrepe:
– preprečuje se nekontroliran raznos materialov in prašenje iz gradbišča ter prašenje iz odkritih delov prometnih in manipulativnih površin, deponij materiala in gradbišča z rednim vlaženjem odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– pri transportu po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo;
– zagotovi se čiščenje vozil iz gradbišča na javne prometne površine;
– sipki materiali se skladiščijo v primerni oddaljenosti od bivalnih območij, zagotovi se njihovo vlaženje ali prekrivanje ob suhem in vetrovnem vremenu;
– izvaja se vlaženje prometnih in delovnih površin;
– izvaja se redno čiščenje prometnih površin na gradbišču in javnih prometnih površinah;
– uredi se posebne poti za prevoze za potrebe gradbišča ter skrbi za sprotno rekultiviranje območij velikih posegov (deponij, nasipov, vkopov);
– upošteva se predpisane emisijske vrednosti pri začasnih gradbenih objektih, gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– uporablja se tehnično brezhibno gradbeno mehanizacijo in transportna sredstva ter skrbi za njihovo redno vzdrževanje;
– izvaja se redne meritve emisij na stacionarnih objektih in napravah;
– v primeru ustavljanja vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas se mehanizacija ugasne;
– izvede se postavitev polnih varovalnih ograj za zmanjšanje prašenja ob bivalnih območjih v okolici izgradnje nasipov.
(1) Posege in gradnje na celotnem ureditvenem območju, vključno z vsemi objekti, infrastrukturo in ureditvami, je treba načrtovati v skladu s temeljnimi načeli in cilji upravljanja z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči, ob upoštevanju vplivov podnebnih sprememb (2. in 3. člen ZV-1). Cilji upravljanja z vodami, ki jih je treba še posebej upoštevati pri načrtovanju so doseganje dobrega stanja voda in drugih, z vodami povezanih ekosistemov, zagotavljanje varstva pred škodljivim delovanjem voda ter ohranjanje in uravnavanje vodnih količin.
Med načeli upravljanja z vodami, ki jih je treba upoštevati so:
– načelo zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda, ki izhaja iz potreb po varnosti prebivalstva in njihovega premoženja, ob upoštevanju delovanja naravnih procesov,
– načelo povrnitve stroškov, povezanih z obremenjevanjem voda,
– načelo dolgoročnega varstva kakovosti in smotrne rabe razpoložljivih vodnih virov,
– načelo upoštevanja najboljših razpoložljivih tehnik in novih dognanj znanosti o naravnih zakonitostih,
– načelo celovitosti, ki upošteva naravne procese in dinamiko voda ter medsebojno povezanost in soodvisnost vodnih in obvodnih ekosistemov na območju povodja.
(2) Skladno s 5. členom ZV-1 je potrebno rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča načrtovati in izvajati tako, da se ne poslabšuje stanja voda, da se omogoči varstvo pred škodljivim delovanjem voda, ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov.
(3) V skladu s 37. členom ZV-1 na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo, gradnjo objektov grajenega javnega dobra po ZV-1 ali drugih zakonih, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda, ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oziroma priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem, gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Navedene gradnje so dopustne le izjemoma na krajših odsekih, če je takšna izvedba posebej utemeljena in le ob pogojih vodnega soglasja ter če se ne ogroža stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, ne zmanjšuje varnost pred škodljivim delovanjem voda, ne ovira normalen pretok vode, plavin in plavja ter ne onemogoča obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(4) Vsi novozgrajeni objekti (razen tistih, ki so kot izjema navedeni v 37. členu ZV-1) s pripadajočo komunalno, prometno in zunanjo ureditvijo, vključno z morebitno ograjo, morajo biti, skladno s 14. členom in 37. členom ZV-1, odmaknjeni vsaj 5 m od meje vodnega zemljišča Sebeborskega potoka (parc. št. 2241 k.o. Sebeborci) in dveh manjših neimenovanih vodotokov (parc. št. 2157 k.o. Sebeborci in parc. št. 1510/3 k.o. Sebeborci).
(5) Padavinske odpadne vode, ki odtekajo z utrjenih površin s celotnega ureditvenega območja očiščene v skladu s predpisi s področja varstva okolja in zaledne vode je treba odvajati po meteorni kanalizaciji ali razpršeno po protierozijsko zaščitenih odvodnih jarkih. Predvidijo se projektne rešitve odvodnje poplavnih voda znotraj zadrževalnika za zagotovitev hitrega in nemotenega praznenja zadrževalnega prostora in posledično zmanjša škode na kmetijskih in gozdnih površinah. Projektne rešitve odvodnje padavinskih voda se predvidijo tudi na zračni strani pregrade z odvodnimi jarki.
(6) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov. Prav tako, na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir (tudi začasnih), ki bi preprečevale prost prehod ob vodotoku (84. člen in 38. člen ZV-1).
(7) Na erozijskem in plazljivem območju je prepovedano izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča, poseganje v prostor, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča, sprožilo gibanje hribin in ogrozilo stabilnost zemljišča oziroma pospeševalo erozijo in oblikovanje hudournikov. Prav tako je prepovedano odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje gradbenih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom (87. in 88. člen ZV-1).
(8) Na erozijskih območjih, še posebej na vseh terenih z naklonom več kot 5°, je posege treba načrtovati in izvajati premišljeno tako, da bo preprečena erozija. Zaledne vode je treba odvajati razpršeno po obstoječih odvodnih jarkih, ki jih je treba zaščititi pred erozijo. Ponikanje voda na plazljivih območjih ni dopustno tam, ker bi to lahko povzročilo zamakanje pogojno stabilnega terena in sprožitev plazu.
(9) Za vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, investitor mora skladno s 150. členom ZV-1 pridobiti vodno soglasje (mnenje po GZ). Za posege na območju predmetnega OPPN SB 8 je vodno soglasje potrebno pridobiti predvsem: za poseg na vodnem in priobalnem zemljišču ter varstvenih in ogroženih območjih, poseg, ki je potreben za izvajanje javnih služb po ZV-1, izvajanje vodne pravice, poseg zaradi odvajanja odpadnih voda v vode, ali poseg, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, hidromelioracija, gozdarsko delo, rudarsko delo in drugo.
(10) Vloga za vodno soglasje (mnenje po GZ) mora imeti vse vsebine, ki jih predpisuje Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09).
(11) Pri načrtovanju in izvedbi je treba upoštevati, da je v vode prepovedano izlivati, odlagati ali odmetavati odkopne ali odpadne materiale, odpadke ter druge snovi ali predmete, ki zaradi svoje oblike, fizikalnih, kemijskih ali bioloških lastnosti, količine ali drugih lastnosti lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi, vodnih ali obvodnih organizmov, ovirajo pretok voda ali ogrožajo vodne objekte in naprave (68. člen ZV-1).
(12) Med gradnjo zadrževalnika, še posebej na območju gradbišča se vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi zaščitijo pred možnostjo izlitja v vodotoke in podzemno vodo.
(13) Zagotovijo se zaščitni ukrepi, s katerimi bodo preprečeni škodljivi vplivi na vode in vodni režim, na poplavno varnost območja, na predvidene objekte in okolje.
(14) Obstoječa stabilnost brežin vodotokov se ne sme poslabšati. Nožice nasipov, ki so pod vplivom poplavnih vod, se protierozijsko zaščiti. Med gradnjo se ne posega v strugo z materiali, ki vsebujejo nevarne spojine.
(15) Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (mnenja).
(varstvo pred prekomernim hrupom)
(1) Glede na prometno obremenjenost lokalne ceste protihrupna zaščita (ograja) ni potrebna.
(2) Med gradnjo se uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu s predpisanimi emisijskimi vrednostmi in med gradnjo pri okoliških stavbah niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa za naprave.
(3) Gradnja in dovoz materiala lahko potekata med delavniki v dnevnem času med 6. uro zjutraj in 18. uro zvečer.
(4) Za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom je predhodno potrebno pridobiti dovoljenje.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
(1) V primeru osvetlitve zadrževalnika je potrebno dosledno upoštevati predpise s področja mejnih vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Če je iz varnostnih razlogov osvetljevanje zadrževalnika oziroma objektov na njem nujno, naj ta deluje na prisotnost ljudi (s senzorji). Eventualna razsvetljava zaporničnega objekta mora biti nameščena tako, da osvetljenost ne presega predpisanih mejnih vrednosti.
(1) Pri gradnji se uporabljajo le stroji, ki so izdelani skladno z emisijskimi normami za tresljaje.
(2) V kolikor med gradnjo pride do čezmernih tresljajev in se objekti poškodujejo, mora izvajalec gradbenih del tehnologijo gradnje prilagoditi, nastalo škodo pa sanirati.
(zaščita pred razlitjem nevarnih snovi)
(1) Pri nezgodah med gradnjo, prometnih nesrečah med obratovanjem ali ob razlitju večjih količin goriva, olja ali drugih škodljivih tekočin in materialov se ukrepa in prepreči izlitje nevarnih snovi v vodotoke, podzemno vodo ali na kmetijska zemljišča ter se takoj obvesti najbližji center za obveščanje. Ravna se v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, lokacija se zavaruje, uporabi se nevtralizacijsko sredstvo, onesnažena zemljina se takoj odstrani in odda pooblaščeni organizaciji za ravnanje z odpadki. Nastala škoda se sanira.
(2) Med gradnjo se zagotovijo ustrezno opremljena mesta za skladiščenje nevarnih snovi z neprepustno lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi ob razlitju, razsipu ali drugih nezgodah omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla. Poleg tega se skladiščni prostor zaščiti pred vplivi iz ozračja, prepreči se tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi ali kemikalij se mora uporabljati izvirna embalaža.
ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izvedba posegov kot jih določa ta akt je možna v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne, razen v primerih, ko gre za gradnjo ali urejanje objektov in naprav, ki so v soodvisnosti.
(2) Gradnja zadrževalnika, eventualne delne prestavitve poti, vodotoka ipd. in njihove deviacije s spremljajočimi ureditvami ter prilagoditev obstoječe gospodarske javne infrastrukture mora biti medsebojno usklajeno.
(3) Postopnost gradnje mora zagotavljati optimalno izravnavo zemeljskega in gradbenega materiala znotraj območja OPPN SB 8 in ne sme negativno vplivati na vodnogospodarske razmere, vodni režim in poplavno ogroženost območja urejanja ter posledično vplivnega območja poplavne ogroženosti.
DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(druge obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg določil v predhodnih členih tega odloka se upoštevajo obveznosti investitorjev in izvajalcev:
1. pred začetkom del se pravočasno obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, z njimi evidentira obstoječe objekte in naprave ter uskladi vse posege v območje objektov in naprav in v njihove varovalne pasove;
2. med in po izgradnji zadrževalnika se zagotovi nemotena komunalna, elektroenergetska in komunikacijska oskrba obstoječih objektov in naprav;
3. zagotovijo ali nadomestijo se dostopi in dovozi do obstoječih objektov, naprav in zemljišč, ki jih je potrebno tudi redno vzdrževati;
4. zagotovi se redno čiščenje in vzdrževanje obstoječih in eventualno novo potrebnih odvodnih vodnih jaškov, ki naj omogočijo čimprejšnji odtok vode; enako velja za odstranjevanje mulja in vejevja;
5. med gradnjo se promet organizira tako, da ne prihaja do zastojev;
6. med gradnjo se prepreči onesnaženje cest in se jih sproti čisti;
7. med gradnjo ustrezno zaščiti, po končani gradnji pa eventualno nastale poškodbe sanira;
8. eventualni posek drevja se izvede po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo ter se pred začetkom gradnje obvesti pristojni zavod za gozdove;
9. pred pričetkom gradnje investitor zagotovi naročilo za prevzem gradbenih in drugih odpadkov ali pa prevoz ter njihovo predelavo in odstranjevanje;
10. na zemljiščih izven gradbišča je prepovedano odlaganje materiala;
11. po izgradnji zadrževalnika se odpravijo vse morebitne negativne posledice in poravna vsa nastala škoda, ki bi nastala zaradi izgradnje in obratovanja predmetne prostorske ureditve.
(2) Po izgradnji zadrževalnika upravljavci objektov morajo skrbeti za njihovo ustrezno obratovanje in vzdrževanje.
(organizacija gradbišč transportnih poti ter ravnanje z viški in odvzemi materiala)
(1) V fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podrobni načrt gradbišča. Načrt vključuje lokacije parkirišč in pretakališč, transportne poti med gradnjo, morebitne lokacije začasnih deponij, ki jih ne bi bilo mogoče urediti na območju OPPN SB 8. Potek transportnih poti in lokacije se izberejo tako, da v čim manjši meri prizadenejo bivalno okolje, naravno okolje in obstoječe ureditve. Dovozne poti do delovnega območja se praviloma načrtujejo po že obstoječih poteh, ki se jih po uporabi sanira.
(2) Zagotovi se zavarovanje območja gradbišča zadrževalnika, tako da se zagotovita varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč. Gradbišče se čim bolj omeji na širino načrtovanih ukrepov. V času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi, z namenom preprečitve onesnaženja okolja, ki bi nastalo zaradi transporta, premikov infrastrukture, skladiščenja, uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma se v primeru nezgode zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(3) Po končanih delih se območja gradbišča in začasnih deponij vzpostavi prvotno stanje.
(1) Investitorji in upravljavci zagotovijo celostno izvajanje monitoringa med gradnjo in obratovanjem prostorskih ureditev določenih s tem aktom.
(2) Na območju kmetijskih zemljišč, je pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za zadrževalnik potrebno izvesti meritve ničelnega stanja kmetijskih zemljišč. Po pričetku obratovanja zadrževalnika je za območje razlivnih površin potrebno izvajati monitoring z vidika onesnaženosti, fizikalne degradacije tal in pridelovalnega potenciala kmetijskih zemljišč. Monitoring je dolžan izvajati upravljavec pregrade, in sicer po potrebi (po večjih poplavnih dogodkih, ko je zapolnjenih več kot 50 % projektiranega volumna zadrževalnika), vendar najmanj vsakih 5 let. Vse podatke monitoringa mora upravljavec predstaviti javnosti vsakih 10 let v obliki poročila. Načrt monitoringa je sestavni del gradbenega dovoljenja. Monitoring se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla. Ob morebitni ugotovitvi poslabšanja stanja kmetijskih zemljišč je upravljavec dolžan zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe, ki bodo preprečili nadaljnje slabšanje stanja.
(3) Monitoring emisij v tla, vode in zrak se prilagodi in uskladi z drugimi obstoječimi ali načrtovanimi državnimi in lokalnimi monitoringi okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja se zagotovi najmanj tolikšno število točk, da se pridobi utemeljena informacija o stanju sestavine okolja in morajo omogočati stalne monitoringe.
(4) V projektni dokumentaciji se predvidijo projektne rešitve lokacije in izvedbe pijezometrov za spremljanje višine talne vode in merskih točk za opazovanje premikov pregrade ter program monitoringa. Pijezometre je treba izvesti takoj oziroma pred izvedbo dodatnih zahtevanih hidrogeoloških raziskav.
(5) V primeru odstopanja od dovoljenih vrednosti mora v času gradnje izvajalec gradbenih del zagotoviti dodatne zaščitne ukrepe. Tudi v času obratovanja zadrževalnika upravljalec zagotovi dodatne zaščitne ukrepe, eventualno nastalo škodo pa sanira.
(1) OPPN SB 8 je izdelan na podlagi IDP, in sicer z namenom izgradnje suhega zadrževalnika za zadrževanje poplavnega vala z elementi nasipa, ki bo služil za ureditev mokrega zadrževalnika, zato bodo podrobnejše opredelitve glede lege, višine pregrade, preliva, vtočnega in zaporničnega objekta, širine varnostnega preliva ipd. bolj podrobno opredeljeni v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije.
(2) Pri realizaciji OPPN SB 8 so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, infrastrukturnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega, finančnega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, in upoštevajo zadnje stanje gradbene tehnike ter omogočajo gospodarnejšo rabo prostora, s katerim pa se ne sme bistveno spreminjati načrtovanega videza območja ali poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN SB 8 oziroma na sosednjih območjih. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi pa morajo soglašati organi in organizacije, v katerih delovno področje spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami načrtovanimi s tem aktom, ki niso določena s tem odlokom. K vsaki drugačni rešitvi križanja gospodarske javne infrastrukture s prostorskimi ureditvami mora investitor gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja prostorskih ureditev, v kolikor le-te še niso zgrajene, oziroma po končani gradnji soglasje njihovega upravljavca zadrževalnika.
(4) Poleg splošnih določil o dopustnih odstopanjih so možna tudi konkretnejša odstopanja:
– v spremenjenem poteku nivelete, stacionaž, naklonov, dostopov, profilov, talnih izpustov, lege ipd.,
– tehnične rešitve vkopov in nasipov,
– spremenjeni prepusti, objekti in naprave,
– v območju reguliranja voda,
– odstopanja v primeru spremenjenega režima zadrževanja voda (za namene zadrževanja voda za namakanje),
– odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne in lokalne infrastrukture na območju OPPN SB 8 vendar morajo biti skladna z zasnovo zadrževalnika voda,
– odstopanja od lokacij objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture ter drugih ureditev izven območja OPPN SB 8, vendar morajo biti skladna s konceptom razvoja sosednjih območij ter načrtovanim zadrževalnikom, nanje pa je potrebno pridobiti soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora,
– odstopanja v območju obdelave na območju EUP SB 8 in SB 7.
(5) Ne glede na določbe tega člena se ne sme spreminjati kote pregrade ter opustiti tesnenje.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dopustni posegi v obstoječe objekte in uporaba zemljišč do izvedbe prostorske ureditve)
(1) Do izvedbe prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, določenih v členih tega odloka, je na območju OPPN SB 8 do izgradnje zadrževalnika, dovoljeno:
1. vzdrževanje, zaščita, prestavljanje, obnavljanje, odstranitev, dograjevanje ostale obstoječe gospodarske javne infrastrukture in povečanje njene zmogljivosti glede na prostorske in okolijske možnosti, pod pogojem, da ne bodo predstavljale ovir pri načrtovanju zadrževalnika,
2. izvajanje posegov in dejavnosti na obstoječih kmetijskih, gozdnih in vodnih zemljiščih,
3. ostali posegi, kot so izvajanje spremljanja stanja okolja,
4. individualni odkupi zemljišč, individualne parcelacije in investicije, ki niso skladne z načrtovano ureditvijo so prepovedane,
5. izvajanje ureditev na EUP SB 7 za namene zadrževalnika ter so skladne z načrtovanim zadrževalnikom, projektnimi rešitvami zadrževalnika ter upravljavcem zadrževalnika,
6. izvajanje ureditev na EUP SB 8 za namene turistične dejavnosti, ki so predvidene v Odloku o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03) ali njegovimi spremembami in niso v nasprotju z načrtovanim zadrževalnikom ter so skladne z upravljavcem zadrževalnika.
(2) S sprejetjem OPPN SB 8 prenehajo veljati določila Odloka o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03), na delu območja, kjer so predvidene ureditve načrtovanega zadrževalnika. Ne glede na določilo prejšnjega stavka, se lahko po izgradnji zadrževalnika izvajajo ureditve v EUP SB 8 za namene turistične dejavnosti, ki so predvidene v Odloku o lokacijskem načrtu za območje novega zdravilišča Rimska Čarda (Uradni list RS, št. 117/03) ali njegovimi spremembami in niso v nasprotju z načrtovanim zadrževalnikom ter so skladne z upravljavcem zadrževalnika.
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Sprejet OPPN SB 8 bo na vpogled na pristojni upravni enoti, na Občini Moravske Toplice in na njenih spletnih straneh.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 430-00012/2018-22
Moravske Toplice, dne 29. julija 2020
