Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 69/12, 22/17) je Občinski svet Občine Braslovče na 12. redni seji dne 26. 8. 2020 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA13 – dvorec Žovnek
(1) V skladu z Odlokom o občinskem prostorskem načrtu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 61/18) občinski svet sprejme Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA13 – dvorec Žovnek (v nadaljevanju: OPPN) po projektu št. 100-2013, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o., Celje in je sestavni del tega odloka.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je ZPNačrt v povezavi z 273. členom ZUreP-2 ter podzakonski predpisi.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– območje OPPN
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN
– umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki vsebuje vplive in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji, vrste dopustnih dejavnosti, rešitve načrtovanih objektov in površin in pogoje in usmeritve za projektiranje in gradnjo
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage (geodetski načrt s certifikatom)
– Načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., št. proj. 07/2018, junij 2018)
– Hidro-geološko poročilo o možnem ponikanju padavinskih vod na območju OPPN Žovnek (Samo Marinc s.p., št. proj. 13-5/2018, maj 2018)
– Načrt zunanje ureditve – krajinska arhitektura (Studio Čebela d.o.o., št. proj. 90/18, januar 2020)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost.
(1) Območje OPPN se nahaja na območju graščine Žovnek v Občini Braslovče in je na severu in delno zahodu omejeno z gozdom, drugod pa s kmetijskimi površinami. Iz vzhodne smeri vodi do kompleksa ohranjen drevored.
(2) Območje OPPN zajema zemljišča s parc. št. 1/1, 1/2, 1/3, *1/2, *1/3, *1/5, *1/6, *1/7, *1/8, *1/9, *1/10, *1/11, *1/12, *1/13, 3/4, 3/6, 3/7, 3/8, del 4/1, 4/2, 4/3, 4/4, 4/5, 4/7, 4/8, 4/9, 4/10, 4/11, 4/12, 4/13, 4/14, 4/15, 4/16, 4/17, 4/18, 4/19, del 12/1, 12/3, 12/413/1,del 13/2, 13/3 13/4, del 15/2, 15/5, 15/10, 15/11, 15/12, 15/13, 15/14, *226, 1440/2 1450/5 vse k.o. Podvrh.
(3) V kolikor prihaja do odstopanj med navedbo parcel v prejšnjem odstavku tega odloka ter med grafičnimi načrti, velja podatek o parcelah iz grafičnega načrta.
(4) Območje OPPN obsega 7,2 ha.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Prostorska ureditev območja temelji na revitalizaciji celotnega območja dvorca Žovnek s postopnim preusmerjanjem v pretežno turistične in centralne dejavnosti. Nahaja se znotraj območja varstva kulturne dediščine ter delno znotraj območja varstva narave. Dvorec Žovnek s parkom je zaščiten kot profana stavbna dediščina, katerega stavba je bila zgrajena po letu 1816, zasnova parka pa izhaja iz 2. polovice 19. stoletja, znotraj katerega se nahajajo drevored, eksotična drevesa ter vodnjak s pripadajočim vedutnim prostorom. Hkrati je drevored ob graščini Žovnek zavarovan kot dendrološki spomenik in spomenik oblikovane narave.
(2) Celotno območje je veliko 7,2 ha. Razdeljeno je na dve območji dejavnosti. Severni del predstavljajo druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladujejo gostinske, trgovske, oskrbne, storitvene in skladiščne dejavnosti. Južni del območja zajemajo površine za turizem, kjer prevladujejo objekti za turistično ponudbo, dopolnilno zdravstveno dejavnost in nastanitev. Vsako območje je nadalje razdeljeno še na enote urejanja prostora (v nadaljevanju EU), pri čemer posamezne enote urejanja zajemajo eno ali več parcel, namenjenih gradnji. Skupaj je osem EU.
Severni del območja OPPN je razdeljen na:
– EU/1 je velika 0,64 ha. Znotraj nje je predvidena porušitev vseh obstoječih stavb ter ureditev parkovne površine.
– EU/2 je velika 0,79 ha. Dovoljene so odstranitve in rekonstrukcije stavb z možnostjo dozidav, ki se lahko namenijo gostinskim, trgovskim, dopolnilnim zdravstvenim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim.
– EU/3 je velika 0,40 ha. Načrtovana je gradnja novih stavb za potrebe gostinskih, trgovskih, dopolnilnih zdravstvenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
– EU/4 je velika 1,60 ha. Možna je gradnja novih skladiščnih in ostalih stavb.
Južni del območja OPPN zajema:
– EU/5 je velika 0,50 ha. Dovoljena je gradnja stavb s turistično ponudbo, dopolnilnimi zdravstvenimi dejavnostmi in nastanitvami, ob predhodni porušitvi obstoječih stavb.
– EU/6 je velika 0,54 ha. Dovoljena je gradnja stavb s turistično ponudbo, dopolnilnimi zdravstvenimi dejavnostmi in nastanitvami ter stavb splošnega družbenega pomena, ob predhodni porušitvi obstoječih stavb.
– EU/7 je velika 0,77 ha. Načrtovana je umestitev javnega parkirišča s sanitarnim objektom.
– EU/8 je velika 1,55 ha. Dovoljene so rekonstrukcije, spremembe namembnosti in prenove Dvorca Žovnek ter urejanje parkovnih površin.
Izven enot urejanja prostora je v velikosti 0,41 ha načrtovana rekonstrukcija javne ceste z izgradnjo pločnika in kolesarskih povezav.
(3) Znotraj območja OPPN so poleg gradnje objektov predvideni ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in zadostne zelene površine.
(4) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah, pri čemer pa mora gradnja slediti gradnji javne komunalne infrastrukture.
(5) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila Prostorskega reda Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04).
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se nahaja v odprtem prostoru, 1 kilometer južno od naselja Braslovče ter 500 metrov zahodno od Spodnjih Gorč. V neposredni bližini se nahaja Žovneško jezero, ki nudi velik potencial za razvoj turističnih dejavnosti in za katerega je že sprejet občinski podrobni prostorski načrt in predvideva možnost izgradnje kampa oziroma motoričnega parka ter električne vlečnice za smučanje na vodi s spremljajočimi objekti.
(2) Trenutno je večji del območja degradiran, nekaj stavb je praznih in propadajo, nekaj jih ima neprimerno vsebino. Hkrati je celotno območje neurejeno in potrebno celovite prenove.
(3) Prometno je območje dostopno iz že obstoječe občinske ceste, ki se nato nadaljuje proti Žovneškemu jezeru. Do območja iz smeri Spodnjih Gorč vodi obcestni drevored, ki je zavarovan kot dendrološki spomenik in spomenik oblikovane narave.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Znotraj ureditvenega območja OPPN so predvidene naslednje dejavnosti oziroma gradnje stavb, ki so po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 109/11; v nadaljevanju: uredba) uvrščene v posamezne skupine, in sicer:
EU/1:
– 32120: urbana oprema, kot so grajena igrala
EU/2, EU/3:
– 121: gostinske stavbe
– 12301: trgovske stavbe
– 12304: stavbe za storitvene dejavnosti
– 12510: industrijske stavbe, kot so pivovarne v sklopu gostinske stavbe
– 12610: stavbe za kulturo in razvedrilo
– 12620: muzeji in knjižnice
– 12640: stavbe za zdravstveno oskrbo
– 12650: stavbe za šport
EU/4:
– 121: gostinske stavbe
– 1220: poslovne in upravne stavbe, kot so pisarne za potrebe opravljanja dejavnosti znotraj
– 12301: trgovske stavbe
– 12420: garažne stavbe
– 12520: rezervoarji, silosi in skladišča, kot so skladiščne stavbe in pokrite skladiščne površine
– 12610: stavbe za kulturo in razvedrilo
– 12650: stavbe za šport
EU/5, EU/6:
– 121: gostinske stavbe
– 126: stavbe splošnega družbenega pomena
EU/7:
– 12740: druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, kot so javne sanitarije in nadstrešnice
– 2112: lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, kot so počivališča, parkirišča in avtobusna postajališča
– 24122: drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, kot so počivališča za avtodome
– 3211: gradbeni posegi za opremo odprtih površin, kot so ekološki otoki, urbana oprema, objekti za oglaševanje in informacijski panoji
EU/8:
– 12111: hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
– 12112: gostilne, restavracije in točilnice
– 126: stavbe splošnega družbenega pomena.
(2) Znotraj ureditvenega območja OPPN je dovoljena gradnja gradbeno inženirskih objektov (šifra 2 v prilogi uredbe), ki predstavljajo komunalno opremljanje zemljišč ali služijo dejavnostim in niso v nasprotju z namensko rabo območja.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Vrste dopustnih gradenj in izvedbe drugih del
Na območju je dopustna:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcija,
– sprememba namembnosti,
– odstranitev objekta,
– vzdrževanje.
(2) Stavbe
EU/1
Znotraj enote urejanja gradnja stavb ni dovoljena. Dovoljena je ureditev zelenih površin in javnega parka.
EU/2
Znotraj območja je obstoječe stavbe potrebno v celoti ohraniti. Možno jih je rekonstruirati, pri čemer je potrebno ohraniti tlorisno in višinsko zasnovo, oblikovanost – členitev objektov in fasad, obliko in naklon strešine, kritino, barvo fasad, stavbno pohištvo in detajle. Dopustne so odstranitve sekundarnih prizidkov. Ohranja se tudi njihov pripadajoči zunanji prostor z obstoječo niveleto površin. Dopustne so manjše prizidave na način, da v gabaritu in oblikovanju ne preglasijo pojavnosti in značaja historičnih volumnov.
EU/3, EU/5 in EU6
V grafičnem načrtu št. 4: ''Zazidalna situacija'' in št. 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'' so lege, število in velikost na novo predvidenih stavb prikazane zgolj shematično. Znotraj vsake posamezne parcele, namenjene gradnji je dopustna gradnja ene ali več stavb. Velikost tlorisnih gabaritov ni posebej predpisana, je pa potrebno upoštevati največji faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, ki ne sme presegati Fz=0,4. Tlorisi stavb morajo biti pravokotne oblike z razmerjem med širino in dolžino tlorisnega gabarita vsaj 1:1,4. Višina stavb je lahko do največ K+P+1+M. Lega posameznih stavb ni predpisana, morajo pa biti z daljšo stranico obrnjene pravokotno na cesto in od roba parcele, namenjene gradnji odmaknjene najmanj 4,00 metre ter od roba cestišča najmanj 5,00 metrov. Ob soglasju lastnikov sosednjih parcel oziroma upravljavca cestišča so lahko odmiki tudi manjši. Tlorisni in višinski gabariti se morajo podrediti gabaritom varovanega dvorca in njegovi usmerjenosti ter zagotoviti takšna razmerja med širino in višino posameznih stavb, ki bodo zagotavljala skladnost novih volumnov z obstoječimi. Mase stavb morajo biti enostavne, brez izzidkov in stolpičev. Streha je obvezna simetrična dvokapnica z naklonom strešin med 38° in 45° in potekom slemena v smeri daljše stranice objekta. V primeru gradnje vseh dopustnih etaž je kolenčni zid mansarde lahko visok do največ 0,40 metra. Dimenzije napušča naj bodo minimalne. Streha naj bo krita s tradicionalno opečno rdečo kritino bobrovec. Vse vidne kleparske elemente na objektu je potrebno materialno in barvno poenotiti. Snegobrani naj bodo v barvi strešne kritine. Vse fasadne odprtine naj bodo pokončne in med seboj dimenzijsko ter kompozicijsko skladno oblikovane, osno poravnane ter simetrično razporejene po fasadah. Vso stavbno pohištvo naj bo v leseni izvedbi in enotne (naravne) barve ter obdelave, poenotene z barvo ostalih morebitnih lesenih elementov na objektu. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene v ubito belem barvnem tonu, v odtenkih svetlo sive ali pastelnih zemeljskih barvah, vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih tonih niso sprejemljive in dopustne. Možne so sodobne kombinacije fasad s pokončnimi lesenimi oblogami. Oblikovna zasnova, materiali in barve objektov se morajo nevtralno podrediti historičnemu stavbnemu fondu v varovanem prostoru.
EU/4
V grafičnem načrtu št. 4: ''Zazidalna situacija'' in št. 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture'' so lege, število in velikost na novo predvidenih stavb prikazane zgolj shematično. Znotraj območja je dopustna gradnja ene ali več stavb. Velikost tlorisnih gabaritov ni posebej predpisana, je pa potrebno upoštevati največji faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji, ki ne sme presegati Fz=0,6 in gradbeno mejo, ki je objekti ne smejo presegati. Lega posameznih stavb ni predpisana, morajo pa biti od roba parcele, namenjene gradnji odmaknjene najmanj 4,00 metre ter od roba cestišča najmanj 5,00 metrov. Ob soglasju lastnikov sosednjih parcel oziroma upravljavca cestišča so lahko odmiki tudi manjši. Višina slemena stavb znotraj EU/4 ne sme presegati višine slemena obstoječih stavb na parcelnih številkah 4/9 in 4/10 k. o. Podvrh. Streha je lahko ravna ali simetrična dvokapnica z blagim naklonom do največ 10°. Finalne obdelave fasadnih površin naj bodo izvedene v ubito belem barvnem tonu, v odtenkih svetlo sive ali pastelnih zemeljskih barvah, vzorčaste večbarvne fasade ali fasade tonirane v živih, nenaravnih tonih niso sprejemljive in dopustne. Možne so sodobne kombinacije fasad, s pokončnimi lesenimi oblogami. Zaradi velikih dimenzij, naj bo fasada obvezno členjena. Na objekte je dovoljena namestitev fotovoltaičnih panelov.
EU/7
Znotraj enote urejanja je dovoljena gradnja javnega parkirišča za osebna vozila, avtobuse in počivališča za avtodome. Znotraj območja je dovoljena umestitev večnamenskega pritličnega objekta, ki lahko služi za info center in javne sanitarije, tlorisne dimenzije se prilagodijo funkciji objekta.
EU/8
Dvorec Žovnek je potrebno celovito prenoviti. Dovoljene so zgolj adaptacije in rekonstrukcije. Pri dvorcu se varujejo zunanje značilnosti, kot so gabariti, zasnova pročelij, tlorisni razporedi, značilni naravni in umetni materiali ter konstrukcijske značilnosti, ustrezna namembnost, značilna pojavnost v prostoru, arheološke plasti in razmerja spomenika in posebej njegovo vplivno območje. Pred kakršnimikoli posegi je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
(3) Zunanja ureditev
Povezovalne parkovne poti se izvedejo v širini 160 cm v peščeni podlagi (rizl 4–8 mm) v svetlosivi barvi, obroba npr. z ALU obrobo. Potek poti se prilagodi obstoječim drevesom. Vsa obstoječa drevesa se ohranijo. Odstranijo se le poškodovana, bolna in nevarna drevesa. Območje parkirnih površin mora biti ozelenjeno, s čim manjšim deležem asfaltnih površin. Parkirišče je potrebno izvesti v kombinaciji protiprašno utrjenih površin in travnatih površin (npr. obdelava s PVC travnimi rešetkami) in ga zasaditi z avtohtonimi listopadnimi parkovnimi drevesi (npr. ostrolistni javor). Zagotoviti je potrebno tudi parkirna mesta za invalide. Kjer pešpoti prečkajo cesto, se na cestišču izvede horizontalna talna označba za prehod za pešce. Vse nove zasaditve se naj izvedejo iz avtohtonih vrst. Tujerodne vrste so dovoljene le v parkovnem delu in v okolici dvorca, na podlagi zgodovinskih dokazov o obstoju posamezne vrste na tej lokaciji. Urbana oprema (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, luči …) je v kombinaciji lesa in kovine (antracit barva).
EU/1
Predvidena je vzpostavitev zelenega pasu – parkovno urejene površine, zasajene z listopadnimi parkovnimi drevesi, ki tvori zeleno cenzuro med predvideno in historično pozidavo. S tem se vzpostavi zeleni pas, ki tvori zeleno cenzuro med predvideno in historično pozidavo. Dovoljena je ureditev zelenih površin in javnega parka. Dovoljena je umestitev pešpoti in urbane opreme.
EU/2, EU/3, EU/4, EU5 in EU/6 – splošno
Celotno območje je potrebno vzdrževati in urejati v obstoječi krajinski ureditvi. Hkrati je dovoljeno umeščati urbano opremo. Zasaditev naj ima čim bolj naraven izgled in ne linijske parkovne zasaditve. Pešpoti se naj izvedejo čim bolj sonaravno zgolj z utrditvami, njihova osvetlitev pa naj bo minimalna. Okolica stavb mora biti vrtnoarhitekturno urejena, ureditve se lahko med seboj razlikujejo. V čim večji meri je potrebno ohraniti avtohtono rastje, ki se naj umešča tudi v primerih novih zasaditev. Težiti je potrebno k parkovnim ureditvam. Razgaljene površine naj se po končanih zemeljskih delih zatravi s senenim drobirjem z okoliških travnikov. Tujerodnih in rastišču neustreznih rastlinskih vrst naj se ne vnaša.
Zunanja ureditev naj bo skladna z značajem prostora. Višinske razlike med različnimi kotami terena se praviloma premoščajo z zazeljenimi brežinami. Niveleta parcel, namenjenih gradnji stavb mora biti prilagojena niveletam cest. Vse vidne betonske površine, kot so morebitni oporni zidovi in previsi stavb, morajo biti ozelenjene s plezalkami.
Območje parkirnih površin mora biti ozelenjeno, s čim manjšim deležem asfaltnih površin. Parkirišče je potrebno izvesti v kombinaciji utrjenih in travnatih površin (npr. obdelava s PVC travnimi rešetkami) in ga zasaditi z avtohtonimi listopadnimi parkovnimi drevesi (npr. ostrolistni javor).
EU/2 – dodatno
Uredijo se povezovalne dostopne poti med parkirišči in stavbami. Višinske razlike med terenskim nivojem se premostijo z zatravljenimi in zasajenimi brežinami terena in na poteh s klančinami in stopnicami, kjer je potrebno. Vse vidne betonske površine, kot so morebitni oporni zidovi, morajo biti ozelenjene s plezalkami. Namesti se urbana oprema (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, luči ...). Med objekti se lahko izvede dostopna pot za servisni dostop in intervencijo. Za povezavo proti jugu, se čez cesto izvede horizontalna talna označba za prehod za pešce.
EU/3 – dodatno
Severni del območja se zasadi z višjimi grmovnicami (npr. dren, leska) ali stebrastimi sortami dreves (npr. stebrasti gaber), razpršeno, ne v drevoredni liniji, da se prepreči pogled na obstoječe objekte na severni strani, na območju EU/4. Namesti se urbana oprema (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa ob objektih, luči). Za povezavo proti jugu, se čez cesto izvede horizontalna talna označba za prehod za pešce.
EU/4 – dodatno
Na vzhodnem delu EU/4 in izven območij prometnih površin, je obvezna zasaditev z listopadnimi parkovnimi drevesi, ki tvorijo vizualno cenzuro. Visokoraslo drevje mora imeti obseg debla več kot 18 cm, merjeno na višini 1,00 m od tal ob saditvi, in višino debla več kot 2,20 metra. Končna višina dreves mora biti vsaj 12,00 metrov.
EU/5 – dodatno
V ureditvenem območju se namesti urbana oprema (klopi, koši za smeti, luči, stojala za kolesa pri objektih). Nova zasaditev na južni strani območja naj ne bo gosta in naj ne zapira pogledov v dolino. Na južni strani območja se izvede peščena pešpot širine 160 cm, kot povezava proti vzhodu, proti EU/6 in EU/8.
EU/6 – dodatno
Pešpot iz območja EU/5 se podaljša po južni strani območja čez cesto v park znotraj EU/8. Nova zasaditev na južni strani območja naj ne bo gosta in naj ne zapira pogledov v dolino. Ob pešpoti se namesti urbana oprema (klopi, koši za smeti, luči). Za povezavo proti parku, se čez cesto izvede horizontalna talna označba za prehod za pešce.
EU/7
Območje parkirnih površin mora biti ozelenjeno. Parkirišče je potrebno izvesti v kombinaciji utrjenih in travnatih površin (npr. obdelava s PVC travnimi rešetkami) in ga zasaditi z avtohtonimi listopadnimi parkovnimi drevesi (npr. ostrolistni javor). Razsvetljava se naj izvede čim bolj diskretno, z robno postavitvijo svetilk in s toplo belo svetlobo. Med zelenimi klini mora biti obvezna drevoredna zasaditev, na ostalih zelenicah pa naj bodo grmovnice in parkovna zasaditev dreves. Tlakovanje zelenih površin ni dopustno. Namesti se urbana oprema (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, luči). Za povezavo s parkom, se čez cesto izvede horizontalna talna označba za prehod za pešce.
EU/8
Pri parku se varuje njegova zasnova, način zasaditve, oblikovani naravni elementi, objekti in pritikline, namenjeni uporabi in olepšanju. Pri ureditvi je potrebno upoštevati Poročilo o izvedenih geofizikalnih raziskavah pri dvorcu Žovnek v Podvrhu (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Center za konservatorstvo, Center za preventivno arheologijo; št. 08-0069/2018-DM-2018-65; Ljubljana, december 2018).
V park pri dvorcu naj se z gradbenimi deli posega v čim manjši meri. Izvedejo se le pešpoti. Vsa obstoječa drevesa v parku se ohranijo. Lahko se zasadijo nova dodana parkovna drevesa. Nova parkovna pot širine 1,60 m se prilagodi pozicijam dreves in se izvede v npr. peščeni podlagi z ALU obrobo. Ob poti se namesti urbana oprema (klopi, koši za smeti, luči). Na severni strani parka se pot uredi kot pločnik ob cesti A, ki se pomakne v park tako, da se ohranijo obstoječa drevesa. Med obstoječa drevesa se zasadijo nova drevesa v drevoredu (npr. lipa). Drevored bo podaljšek obstoječega drevoreda ob cesti iz smeri Braslovč. Zeleni pas med cesto A in pločnikom naj bo min. 3,00 m. Poti v parku se razporedijo tako, da so mogoči povezavo iz vseh sosednjih EU po parku do dvorca.
Ploščad na zahodni strani dvorca se obnovi, na novo utrdi s peščeno podlago in obrobi (npr. z granitnimi kockami dimenzije 10/10/10 cm). Ploščad ni namenjena prometu, tudi parkiranju ne. Lahko se uporabi le za dostavo. Po navodilih Zavoda za varstvo kulturne dediščine se obnovi osrednji vodnjak. Namesti se urbana oprema (klopi, koši za smeti, stojala za kolesa, luči).
Na južni strani dvorca so že od nekdaj bili vrtovi, zato se to območje ohrani za ta namen – zeliščni in zelenjavni vrt, rozarij, možnost postavitve vrtne senčnice. Ob fasadi ali za omejitev in zakrivanje pogledov, se lahko uporabijo letveniki za oporo popenjavim vrtnicam, kot so bili nekoč in portalni vhod proti vrtu. Stara in vitalna drevesa se obvezno ohranijo.
Vrt in park skupaj lahko predstavljata poučen botanični vrt za izobraževale namene s predstavitvenimi napisi posameznih vrst rastlin. Namesti se urbana oprema (klopi, koši za smeti, luči).
Pri ureditvi vzhodnega dale območja je potrebno upoštevati dejstvo, da je v jugovzhodnem delu območja nekoč stal bazen. Dobro vidne so tudi povezovalne parkovne poti. V skladu s tem je možno obnoviti parkovne poti in na istem mestu ponovno izvesti bazen.
Na vzhodni strani dvorca se na zgornjem platoju lahko izvede prostor za družabne in kulturne dogodke, kot npr. oder (prizorišče) in tribunske stopnice po terenu z razgledom po celi dolini. Na spodnjem platoju se lahko izvede bazen na mestu, kjer je že nekoč bil. Tehnični prostori za potrebe bazena (strojnica) se pomaknejo v skrajni jugovzhodni del območja, po možnosti se vkopljejo v teren, da bodo čim manj vidni. Zasadijo se posamezna markantna drevesa na pozicijah, kjer so že nekoč bila, po zgodovinskih pričanjih iz preloma 19. in 20. stoletja – povešava rdečelistna bukev, topol.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Ograjevanje parcel, namenjenih gradnji, razen znotraj enot EU/4, kjer je dovoljena ograditev območja z ograjo do višine 2,20 metra, ni dovoljeno. Dovoljeno je umeščanje urbane opreme ter vadbenih objektov, namenjenih za šport in rekreacijo na prostem ob pešpoteh. Dovoljena je postavitev ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer zgolj za potrebe delovanja osnovnega objekta. Minimalni odmiki od sosednjih zemljišč morajo znašati 2,00 metra, v primeru soglasja lastnikov le-teh so lahko tudi manjši. Oblikovno morajo biti usklajeni s podobo stavbe, kateri pripadajo. Zaželena je gradnja v leseni ali montažni izvedbi iz lahkih materialov, razen temeljev ali temeljne plošče, ki se prilagodi geomehanskim razmeram. Lahko se postavljajo tudi v izvedbi enakih materialov z osnovnim obstoječim objektom z namenom uskladitve z osnovnim objektom.
(5) Odstranitve
EU/1 in EU/2
Znotraj območja je obvezna odstranitev obeh gospodarskih objektov, ki se nahaja na severovzhodnem delu enot urejanja ter manjšega pritličnega objekta.
EU/4
Znotraj enote urejanja je obvezna odstranitev obeh valjastih silosov.
EU/5
Znotraj enote urejanja je obvezna odstranitev vseh obstoječih stanovanjskih in ostalih gospodarskih stavb.
EU/6
Znotraj enote urejanja je obvezna odstranitev gospodarskega objekta z vsemi pomožnimi objekti in napravami.
(6) Geomehanski pogoji in usmeritve
Za vsako gradnjo, za katero je potrebna statična presoja, je potrebno pridobiti predhodno geološko mnenje. Za ostale gradnje geološkega mnenja ni potrebno pridobiti, vendar je v primeru nastanka škode na objektu ali njegovi okolici v času gradnje ali kasneje, ki je posledica erozije ali drugih vplivov, ki bi jih bilo mogoče predvideti s predhodno geološko raziskavo tal, za kritje škode odgovoren investitor gradnje oziroma za kritje škode ni odgovorna Občina Braslovče. Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Ceste
Dostop do predvidene ureditve je omogočen neposredno preko obstoječih občinskih cest LC490260, odsek 490261 Prekopa–Podvrh–Sp. Gorče in JP990260, odsek 990261 Žovnek–Srednji Podvrh. Znotraj območja OPPN se nahajajo že obstoječe ceste in sicer cesta 'A', ki poteka po severni strani dvorca Žovnek, cesta 'B', ki se nadaljuje proti jugu in Žovneškemu jezeru ter cesta 'C', ki poteka proti zahodu. Te odseke cest na območju OPPN je potrebno ustrezno rekonstruirati in razen na območju drevoreda, razširiti na minimalno širino 5 metrov ter predvideti hodnik za pešce ter kolesarsko stezo. Po cesti do območja EU/4 poteka tovorni promet in je potrebno pri rekonstrukciji upoštevati ustrezne širine. Ta del ceste se določi kot javno dobro. Zaradi zagotavljanja prometne varnosti je potrebno zagotoviti zadovoljivo preglednost na območjih skupinskih cestnih priključkov. Pri izvedbi priključkov je potrebno upoštevati, da se os stranske prometne smeri priključuje na os glavne prometne smeri pod kotom 90° +/-15°, na zaključnem delu pred samim priključevanjem mora biti os stranske prometne smeri v premi. Upoštevati je potrebno, da je priključevanje na občinsko cesto varno in pregledno. Zagotovljeno mora biti polje preglednosti v križišču z občinsko cesto v ravnini z dovozno cesto v ravnini. Zato znotraj meja cestnega telesa in preglednega trikotnika ni dovoljena zasaditev, postavitev skulptur, likovnih del in podobnega na način, ki bi oviral preglednost ali kako drugače vplival na zmanjšanje pretočnosti ali prometne varnosti.
Meteorna in druga voda s parcele, objekta in skupinskih cestnih priključkov ne sme pritekati na cesto ali na njej zastajati. Odtekanje vode z občinske ceste ne sme biti ovirano. Urejeno mora biti meteorno odvodnjavanje cestnega priključka. Za padavinsko oziroma meteorno vodo, ki je posledica padavin in odteka s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom pokritih površin, mora biti urejeno ponikanje v podtalje na parceli v lasti investitorja. V kolikor ponikanje ni možno, je treba padavinske vode v skladu s predpisi predhodno očistiti in speljati v bližnji vodotok. Odvajanje padavinskih voda z urbanih in utrjenih površin mora biti urejeno na način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike.
(2) Mirujoči promet
Znotraj območja je potrebno zagotoviti površine za mirujoči promet. V vzhodnem delu EU/2 se uredi večje centralno parkirišče, na zahodnem pa manjše parkirišče. Te parkirne površine se namenijo za potrebe parkiranja k stavbam znotraj EU/2 in EU/8. Za potrebe parkiranja znotraj EU/3, EU/4, EU/5 in EU/6 se zagotovijo lastna parkirna mesta znotraj vsake parcele, namenjene gradnji. Znotraj enote EU/7 je predvidena gradnja javnega parkirišča za osebna vozila, avtobuse in počivališča za avtodom. Predvideno je okvirno 100 PM za osebna vozila, 4 PM za avtobuse in 5 PM za avtodome. Zagotoviti je potrebno tudi parkirna mesta za invalide. Število parkirnih mest se lahko tudi spreminja, vendar mora zadostovati zahtevanim potrebam.
(energetska infrastruktura)
(1) Na obravnavanem območju poteka obstoječi SN nadzemni vod z obstoječo TP ŽOVNEK. Na območju prav tako potekajo obstoječi podzemni in nadzemni NN vodi. Obstoječ SN nadzemni vod med oporiščema št. 30 – točka A in oporiščem št. 35 – točka B se preuredi v podzemnega in vanj vzanka nova TP ŽOVNEK. V novi TP ŽOVNEK se predvidi dodatna vodna celica, ki bo služila za napajanje predvidene TP v sklopu OPPN PA-14 – Žovneško jezero. Prav tako se na območju predvidi kabelska kanalizacija za predvideno TP v sklopu OPPN PA-14 – Žovneško jezero.
(2) Obstoječe NN nadzemno in podzemno NN omrežje se odstrani. Za nove in obstoječe objekte na območju urejena se predvidijo novi NN podzemni vodi. Objekti bodo napajani iz nove TP ŽOVNEK po novi kabelski kanalizaciji.
(3) Na območju EU/1 ni predvidenih objektov. Na območju EU/2 in EU/3 je predvidena priključitev petih objektov, vsakega s priključno močjo 35 kW, predviden dovod E-AY2Y-J 4*70+1,5 mm2. Na območju EU/4 je predvidena priključna moč 35 kW, predviden dovod E-AY2Y-J 4*70+1,5 mm2. Na območju EU/5 je predvidena priključna moč 86 kW, predviden dovod E-AY2Y-J 4*150+1,5 mm2. Na območju EU/6 je predvidena priključna moč 110 kW, predviden dovod E-AY2Y-J 4*240+1,5 mm2. Za območje EU/7 je predviden dovod E-AY2Y-J 4*700+1,5 mm2 in priključna moč za JR je 17 kW, za objekt pa 4 kW. Znotraj EU/7 za potrebe električne polnilnice je predviden dovod 2XE-AY2Y-J 4*700+1,5 mm2. Priključna moč je 300 kW.
(4) V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno upoštevati idejni projekt – Načrt električnih inštalacij in električne opreme (Sabina Ramšak s.p., št. proj. 07/2018, junij 2018) ter pridobiti projektne pogoje in soglasje od Elektra Celje, d.d.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije. Trase se določijo z zakoličbo. S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije možnost priključitve na obstoječe. Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom preostalih komunalnih vodov.
(meteorna in fekalna kanalizacija)
(1) Na območju OPPN ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, ravno tako ni predvidena gradnja novega. Fekalne vode iz stavb se bodo odvajale v individualne čistilne naprave skladno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter nadalje kot prečiščene preko meteorne kanalizacije v površinski odvodnik. Znotraj vsake parcele, namenjene gradnji se predvidi lastna individualna čistilna naprava, v primeru hkratne gradnje znotraj več parcel, namenjenih gradnji, je dopustna tudi gradnja skupne male čistilne naprave.
(2) Za odvod meteornih vod iz predvidenih objektov je predvidena meteorna kanalizacija, ki se preko zadrževalnikov spelje v površinske odvodnike – v neimenovane pritoke Trnavce in Jelovnika, vzhodno in južno od obravnavanega območja. Zadrževalni bazeni morajo biti dimenzionirani tako, da ob upoštevanju 15-minutnega naliva z enoletno povratno dobo maksimalni odtok z območja gradnje po izgradnji ni večji kot je bil pred gradnjo. Izpusti padavinskih in očiščenih komunalnih vod v vodotok morajo biti načrtovani tako, da ne segajo v svetli profil vodotoka. Izpustne glave morajo biti oblikovane pod naklonom brežin vodotoka. Na območju izpustov mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo.
Oskrba novih in obstoječih objektov z vodo na obravnavanem območju je možna preko obstoječega javnega vodovoda v izvedbi PE DN 160 mm, ki poteka po vzhodnem delu obravnavanega območja. Za nove stavbe se predvidi novo sekundarno omrežje, za katerega je potrebno v nadaljnjih fazah izdelati projektno dokumentacijo na podlagi predvidene porabe vode v posameznih objektih. Hkrati mora razvodno omrežje zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov. Minimalni odmik stavb od javnega vodovoda mora znašati 3,0 metre. Vsi odcepi in hišni priključki se izvedejo z vgradnjo cestnih zapornih ventilov. Vodomeri se vgradijo v zunanje vodomerne jaške na robu parcele, namenjene gradnji ali največ 0,5 metra od nje.
(obveznost priključevanja)
Vsi predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo pod pogoji upravljalcev.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(1) Znotraj območja OPPN se nahaja enota kulturne dediščine: Žovnek – Dvorec s parkom, EŠD 10418, kulturni spomenik, stavba in vrtno-arhitekturna dediščina in njeno vplivno območje. Dvorec Žovnek je enonadstropna stavba pravokotnega tlorisa s štirikapno streho, zgrajena po letu 1816. Dvoriščna fasada je oblikovana z rizalitom, vzhodna pa z altanom. Na dvorišču stoji pripadajoče manjše gospodarsko poslopje. Zasnova parka je iz druge polovice 19. stoletja, z vstopnim drevoredom, eksotičnimi drevesi, vodnjakom na dvorišču in pripadajočim vedutnim prostorom s prevladujočo kmetijsko rabo. Dvorcu pripadajo tudi nekdanja gospodarska poslopja na severni strani.
(2) Za območje dvorca Žovnek se bile izvedene geofizikalne raziskave (ZVKDS, Center za konzervatorstvo, Center za preventivno arheologijo, Ljubljana, december 2018). Meritve so pokazale vsaj delno ohranjenost ene od faz parkovne ureditve. Poti prepoznane na georadarski metodi se razlikujejo od tistih na historičnem katastru, kar pomeni, da je imel park vsaj dve različni fazi ureditve. Na umetni terasi nižje, vzhodno od dvorca so z meritvami odkrili ostanke bazena. Kljub razmeroma jasnim rezultatom raziskav ni izključeno, da se pod površino nahajajo arheološki ostanki tudi na delih, kjer niso bili zaznani.
(3) Pred kakršnimikoli posegi znotraj območja OPPN je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
Vsi načrtovani objekti se bodo priključili na individualne čistilne naprave. Padavinske vode se bodo preko cevnega zadrževalnika speljale v površinski odvodnik – v neimenovan pritok Trnavce, vzhodno in južno od obravnavanega območja. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija RS za vode.
(1) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju sodi obravnavano območje v naslednja območja varstva pred hrupom, za katera veljajo v oklepaju navedene mejne nočne/mejne dnevne vrednosti kazalcev hrupa:
– III. območje varstva pred hrupom (60/50 dBA)
(2) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
Za vse stavbe je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen skupen prostor ob skupnih zunanjih parkirnih površinah, kamor se postavijo zabojniki za ločene komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo, je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev kmetijskih površin, zelenic ter ostalih zelenih površin.
(1) Del območja OPPN se nahaja znotraj zavarovanega območja 'Drevored ob graščini Žovnek', ki ima status spomenika oblikovane narave in status naravne vrednote. Zato je potrebno pred kakršnimikoli posegi znotraj tega območja pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje.
(2) Nove ureditve se v celotnem območju OPPN, predvsem znotraj EU/1 in EU/8 izvajajo na način, da se ne poslabšajo življenjske razmere za drevesa, ki so bistveno sestavni del naravne vrednote, da se ne zmanjša njihova vitalnost ter da se ne spremenijo ali degradirajo oblikovne lastnosti naravne vrednote.
(3) Pred kakršnimikoli posegi znotraj EU/1 in EU/2 je potrebno izdelati načrt krajinske ureditve, saj je park z drevoredom bistven sestavni del celotne zasnove. Nova parkovna ureditev naj upošteva zgodovinsko zasnovo, ki se ohranja in obnovi.
(4) Dovozne ceste se znotraj zavarovanega območja ne širi. Širina prečnega profila ceste mora omogočati nadaljnjo rast dreves brez zmanjšanja ali slabšanja njihovega prostora. Drevja se ne odstranjuje, seka, obžaguje ali drugače poškoduje.
(5) Hodnik za pešce, servisne poti, kolesarsko stezo, priključke poljskih poti in parkirišča se načrtuje izven območja drevoreda na način, da ni ogroženo drevje v drevoredu in da se ne zmanjša njihov rastiščni prostor.
(6) Na območju drevoreda se ne postavlja začasnih objektov, parkira gradbene mehanizacije, odlaga ali skladišči gradbenega materiala, odpadkov ali zemlje. Travnega pasu ob drevesih se ne utrjuje ali nasipava z gramozom.
(7) Trase nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov je treba načrtovati izven območja drevoreda in koreninskega sistema dreves.
(8) Med izvedbo rušitvenih, gradbenih in zemeljskih del naj se drevje varuje in po potrebi fizično zaščiti pred poškodbami. Gradbena dela je treba izvajati na način, da ne pride do poškodbe debel, vej ali korenin dreves. Gradbenih del v bližini in na območju drevoreda se ne izvaja med 1. 3. in 30. 6. V kolikor med izvedbo pride do najdbe večjih korenin premera nad 5 cm, se jih ne trga z gradbeno mehanizacijo in se po potrebi opravi ročni izkop okrog korenin. Manjše korenine se odreže z žago.
(9) Postavitev prometnih znakov, informativnih tabel in ostale opreme ne sme okrniti vidne podobe drevoreda.
(10) Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju se ne uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin.
(11) Sanacija in obnova drevoreda se izvaja skladno s sanacijskim elaboratom oziroma strokovnimi podlagami za sanacijo.
(12) Pred pričetkom obnove dvorca se opravi pregled dvorca in ostalih stavb na prisotnost netopirjev ter v primeru najdbe obvesti Zavod RS za varstvo narave, OE Celje.
(1) Na severnem robu enote EU/4 se območje stika z gozdnimi površinami. Glede na rastiščne razmere lahko odraslo drevje doseže višino do 30 m. Investitorju znotraj te enote na območju v oddaljenosti manj kot 30 metrov od gozdnega roba predlagamo, da z lastniki gozda sklene pisni dogovor o ukrepanju v primeru ogrožanja stavb in njegovih funkcionalnih površin, o odškodninski odgovornosti v primeru škodnega pojava ter odškodnini zaradi predčasnega poseka drevja.
(2) Za nemoteno gospodarjenje z gozdovi se naj v čim večji meri ohranijo obstoječe dostopne poti do gozda. Poseg v gozd mora biti izveden na način, da bo povzročena čim manjša škoda na gozdnem rastju in tleh. Gradnja objektov v gozdu ali na gozdnem robu ni dovoljena. Deponiranje gradbenega materiala ali viškov zemljine v gozdnem prostoru ni dovoljeno. Drevje se sme posekati po pridobitvi gradbenega dovoljenja in izdani ugotovitveni odločbi.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju OPPN ni obstoječih ali načrtovanih območjih ali objektov za obrambo.
Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Po podatkih Agencije RS za okolje za območje OPPN velja projektni pospešek tal v (g): 0,15 (ARSO Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/ mpportal/, potresna nevarnost Slovenije – projektni pospešek tal za povratno dobo 475 let, datum podatka: 1. 2. 2010). Za nadaljnje projektiranje se uporablja naveden podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
Pri pripravi OPPN so v skladu s predpisi s področja požarne varnosti upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(varstvo pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice)
(1) Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja skladno s 7. členom tega odloka je potrebno pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(2) Pri gradnji novih objektov je potrebno upoštevati najmanj naslednje lastnosti podtalnice na območju OPPN (vir podatkov: Agencija RS za okolje, Arso Metapodatkovni portal, http://gis.arso.gov.si/mpportal/, vodna telesa podzemne vode, 1. 2. 2010):
IME_VOD_TE | Spodnji del Savinje do Sotle |
VOD_OBMOCJ | Donava |
ST_VODONOS | 3 |
VOD_SKUP1 | razpoklinski / kraški, malo skraseli – obširni in visoko do srednje izdatni vodonosniki, v apnenčastih kamninah predvsem nizke |
VDOON_1 | dolomitni vodonosniki in vodonosniki v apnenčastih kamninah |
HIDRODIN1 | odprt |
SRED_DEB1 | >200 |
LITO_OPIS1 | dolomit in dolomit z rožencem, laporovec in meljevec z lečami in vključki apnenca v menjavanju z dolomitom / mezozoik, predvsem |
VOD_SKUP2 | medzrnski ali razpoklinski – manjši vodonosniki z lokalnimi in omejenimi viri podzemne vode |
VDOON_2 | vodonosniki v aluvialnih in terciarnih sedimentih |
HIDRODIN2 | odprt (v terciarnih plasteh lahko zaprt) |
SRED_DEB2 | 10 |
LITO_OPIS2 | pesek, konglomerat, peščenjak, melj, glina, lapor in lapor z vključki peska, konglomerata in peščenjaka / kenozoik |
VOD_SKUP3 | razpoklinski – lokalni ali nezvezni izdatni vodonosniki ali obširni vendar nizko do srednje izdatni vodonosniki |
VDOON_3 | globoki vodonosniki v karbonatnih kamninah (termalni) |
HIDRODIN3 | zaprt |
SRED_DEB3 | >200 |
LITO_OPIS3 | dolomit in apnenec / mezozoik, pretežno trias |
(varstvo pred škodljivim delovanjem erozije, varstvo pred plazovi)
Pred kakršnimikoli posegi v prostor ter v nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno skladno s tem odlokom pridobiti mnenje geologa in v skladu z njim prilagoditi način gradnje.
(dopolnilna in druga zaščita)
(1) Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
(2) Dostopi in dovozi morajo omogočati dovoz in delovne površine interventnih vozil in izpolnjevati pogoje za varen umik ljudi in premoženja.
Načrt parcelacije vsebuje načrt parcel, namenjenih gradnji. Določenih je več različnih parcel, namenjenih gradnji. Le-te se delijo na parcele, namenjene gradnji:
– stavb,
– parkirnih površin,
– zelenih površin,
– prometnih površin ter preostale gospodarske javne infrastrukture.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izgradnja območja je možna postopoma, in sicer po posameznih fazah. Gradnji posameznih stavb mora slediti izgradnja prometne in gospodarske javne infrastrukture.
(2) Pred kakršnokoli gradnjo stavb znotraj EU/5 ali EU/6 je potrebna rušitev tistih stavb, ki so predvidene za rušenje in se nahajajo znotraj posamezne enote urejanja.
(3) Gradnja parkirišč znotraj EU/7 je možna tudi postopoma.
(4) Znotraj EU/4 je v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za nove stavbe (kar ne vključuje legalizacije že obstoječih) oziroma v roku 6 mesecev po preselitvi zbirnega centra za kosovne odpadke obvezna odstranitev stavb, predvidenih za rušenje ter vzpostavitev zelenega pasu v območju EU/1. Na vzhodnem delu območja EU/4 je pred prvo novogradnjo, torej že pred legalizacijo obstoječih skladiščnih objektov, obvezna zasaditev z listopadnimi parkovnimi drevesi, ki tvorijo vizualno cenzuro.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Dopustna so odstopanja od posameznih tehničnih rešitev gospodarske infrastrukture, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(2) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(3) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le-ta zadevajo.
(4) Velikost in oblika parcel, namenjenih gradnji je določena okvirno in se lahko tudi spremeni, dopustno je tudi njihovo združevanje oziroma delitev pod pogojem, da ne onemogoča izvedbo ostalih ureditev predvidenih s tem odlokom.
(5) Možni so tudi manjši odmiki od sosednjih parcel, vendar zgolj pod pogojem soglasja lastnikov le-teh.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
(pogoji, ki niso predpisani)
Pogoje za gradnjo in druge posege v prostor, ki s tem odlokom niso predpisani, določajo Občinski prostorski načrt Občine Braslovče in predpisi s področja urejanja prostora, predpisi s področja graditve objektov, predpisi s področja varstva kulturne dediščine, ohranjanja biotske raznovrstnosti in varstva naravnih vrednot, varstva gozdov in varstva okolja, urejanja voda ter drugi predpisi.
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35050-19/2012
Braslovče, dne 26. avgusta 2020
