Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 131. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 18/17 in 23/17 – popr.) je mestni svet na 18. redni seji dne 16. septembra 2020 potrdil uradno prečiščeno besedilo Stututa Mestne občine Kranj, ki obsega:

– Statut Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo 2) (Uradni list RS, št. 37/19 – UPB 2 z dne 10. junij 2019) in

– Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 89/20 z dne 19. junij 2020).

Št. 030-1/2016-35-(40/62/02)

(1) Ta statut določa območje Mestne občine Kranj (v nadaljevanju: MOK), njen status, simbole in njen praznik, njene naloge, temeljna načela za njeno organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti njenih organov, imena in območja ožjih delov MOK, njihov status, organizacijo in delovanje, neposredne oblike odločanja občanov, naloge in organizacijo mestne uprave, premoženje in financiranje MOK ter njene akte.

(2) V tem statutu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.

MOK je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij:

Babni Vrt, Bobovek, Breg ob Savi, Britof, Čadovlje, Čepulje, Golnik, Goriče, Hrastje, Ilovka, Jama, Jamnik, Javornik, Kokrica, Kranj, Lavtarski Vrh, Letenice, Mavčiče, Meja, Mlaka pri Kranju, Nemilje, Njivica, Orehovlje, Pangršica, Planica, Podblica, Podreča, Povlje, Praše, Predoslje, Pševo, Rakovica, Spodnja Besnica, Spodnje Bitnje, Srakovlje, Srednja vas – Goriče, Srednje Bitnje, Suha pri Predosljah, Sv. Jošt nad Kranjem, Šutna, Tatinec, Tenetiše, Trstenik, Zabukovje, Zalog, Zgornja Besnica, Zgornje Bitnje, Žablje, Žabnica.

MOK varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni, ter naloge, ki jih v njeno pristojnost prenese država.

Občani odločajo o lokalnih zadevah javnega pomena preko mestnega sveta, sestavljenega iz članov, ki jih volijo na podlagi neposredne, splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem.

Občani sodelujejo pri opravljanju lokalnih javnih zadev tudi neposredno – na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.

MOK je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.

Sedež MOK je v Kranju, Slovenski trg 1.

MOK ima grb in zastavo.

Grb MOK ima obliko zgodnjerenesančnega ščita z obojestranskim plitvim rezom bočne strani, kobaltno-sivo-črnim poljem in orlom z razprtimi krili in na desno obrnjeno glavo. Orel je cinober-rdeče barve. Osnova za figuro orla, dimenzijska razmerja, obliko ščita in barvno kombinacijo je zgodovinski grb s pečatnika iz leta 1530.

Zastava MOK se po dolžini deli na dve po velikosti enaki barvni polji, zgoraj je bele, spodaj je rdeče (bordo) barve. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve.

Mestni svet z odlokom določi uporabo grba in zastave.

MOK ima svoje žige, ki so okrogle oblike premera 35 mm in modre barve z napisom MESTNA OBČINA KRANJ na zunanjem zgornjem obodu. V sredini je grb MOK. Pod grbom je vodoravno in sredinsko izpisano: Župan ali Županja, Mestni svet, Nadzorni odbor, Direktor ali Direktorica mestne uprave, ime organa oziroma notranje organizacijske enote mestne uprave, ime krajevne skupnosti ali Volilna komisija, v naslednji vrstici, prav tako vodoravno in sredinsko izpisano, je številka žiga.

Poleg teh žigov se lahko uporabljajo tudi mali žigi s premerom 20 mm in enako podobo.

V MOK se praznuje občinski praznik.

Praznik MOK je 3. december, rojstni dan dr. Franceta Prešerna.

Za prispevek k napredku ali splošno koristnemu delovanju podeljuje MOK občanom, organizacijam in drugim priznanja v skladu s posebnim odlokom.

Zaradi skupnega urejanja in opravljanja lokalnih zadev javnega pomena MOK prostovoljno sodeluje z drugimi samoupravnimi lokalnimi skupnostmi in v ta namen lahko združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne uprave, ustanavlja in upravlja sklade, javne zavode, javna podjetja in ustanove ter se povezuje v skupnosti, zveze in združenja.

MOK sodeluje s samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, organi in organizacijami drugih držav in navezuje vsestransko gospodarsko, znanstveno, kulturno, politično in drugo sodelovanje.

MOK skrbi za povezovanje in razvijanje stikov z mesti in kraji v tujini.

MOK samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki jih določi s splošnim aktom MOK ali so določene z zakonom, zlasti:

1. normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:

– sprejema statut in druge splošne akte MOK;

– sprejema proračun in zaključni račun proračuna MOK;

– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte;

– predpisuje takse in prispevke iz svoje pristojnosti;

2. upravlja premoženje MOK tako, da:

– ureja način in pogoje upravljanja s premoženjem MOK;

– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja;

– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;

3. spodbuja gospodarski razvoj MOK tako, da:

– omogoča pogoje za gospodarski razvoj MOK;

– opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva;

– pospešuje razvoj malega gospodarstva, podjetništva in obrti;

4. ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega sklada stanovanj tako, da:

– sprejema in uresničuje stanovanjski program MOK;

– spremlja ponudbo in povpraševanje na trgu najemnih stanovanj s ciljem izboljšanja stanovanjske oskrbe;

– zagotavlja predvsem gradnjo oziroma pridobivanje neprofitnih stanovanj ter jih oddaja v najem;

– omogoča občanom MOK najemanje stanovanjskih posojil;

5. ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe tako, da:

– določa izbirne lokalne javne službe ter obliko zagotavljanja in način opravljanja obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb;

– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb;

– nadzira delovanje lokalnih javnih služb;

– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo;

6. zagotavlja in pospešuje razvoj predšolskega varstva, vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter razvoj športa in rekreacije tako, da:

– ustanavlja zavode s tega področja in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;

– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov;

– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj MOK in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev;

7. ureja in pospešuje zdravstveno dejavnost in dejavnost socialnega varstva tako, da:

– določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni in daje predhodna mnenja k določanju mreže javne zdravstvene službe na sekundarni ravni;

– zagotavlja mrežo javne službe za storitev pomoči družini na domu;

– zagotavlja izvedbo drugih z zakonom določenih nalog;

8. pospešuje kulturno in raziskovalno dejavnost tako, da:

– zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti;

– ustanavlja javne zavode s področja kulture in zagotavlja pogoje za njihovo delovanje;

– omogoča dostopnost kulturnih programov;

– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost;

– skrbi za kulturno dediščino na svojem območju;

– sofinancira javne kulturne programe in kulturne projekte ter spodbuja raziskovalno in mladinsko raziskovalno dejavnost;

– sodeluje z društvi in ustanovami s področja kulture ter jih vključuje v programe aktivnosti MOK;

9. skrbi za varstvo zraka, tal, vode, za varstvo pred hrupom, za ravnanje z odpadki in opravlja druge dejavnosti varstva okolja in ohranjanja narave tako, da:

– izvaja naloge s področja varstva okolja in naravnih dobrin;

– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja in ohranjanje narave;

10. skrbi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami tako, da:

– določi organizacijo in izvajanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami na svojem območju;

– sprejme program varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– določi naloge in organizacijo sil za zaščito, reševanje in pomoč;

– financira in nadzoruje dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;

11. ureja javni red in mir v MOK tako, da:

– ureja promet v MOK;

– sprejema program varnosti;

– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi MOK;

– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem predpisov MOK in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno;

– organizira mestno redarstvo;

– izvaja nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;

– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti;

12. opravlja naloge, ki se nanašajo na:

– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo;

– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic MOK v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe MOK;

– pripravo energetskega koncepta MOK in druge naloge s področja energetike;

– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.

Poleg lokalnih zadev javnega pomena MOK na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mesta.

MOK predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, takse, prispevke, nadomestila in druge občinske dajatve.

Organi MOK so mestni svet, župan in nadzorni odbor.

MOK ima volilno komisijo kot samostojni organ, ki skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.

MOK ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon ali drugi predpisi.

Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom.

Člani mestnega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. Nezdružljivost funkcije določa zakon.

Prenehanje mandata člana mestnega sveta, nadzornega odbora, župana in podžupana ureja zakon.

Delo organov MOK in njihovih delovnih teles je javno.

Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnega obveščanja na javnih sejah mestnega sveta, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, na spletni strani MOK, z uradnim objavljanjem splošnih aktov MOK, z objavljanjem sklicev sej mestnega sveta in njegovih delovnih teles ter gradiv za točke dnevnega reda teh sej ter na druge načine, ki jih določata statut in poslovnik mestnega sveta, ob hkratnem zagotavljanju varstva osebnih podatkov. Mestni svet lahko odloči, da se seja ali njen posamezni del opravi brez navzočnosti javnosti in predstavnikov javnega obveščanja.

Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva, ki so zaupne narave ali imajo naravo tajnega podatka v skladu z zakonom. Pri obravnavi takega gradiva se javnost lahko izključi. Prisotnost javnosti v teh primerih ureja poslovnik.

Organi MOK, ki delajo na sejah, in njihova delovna telesa so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov, in odločajo z večino opredeljenih glasov navzočih članov, če zakon, ta statut ali drug predpis ne določa drugače.

Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti MOK.

Mestni svet šteje 33 članov.

Prvo sejo mestnega sveta skliče župan najkasneje v dvajsetih dneh po izvolitvi članov mestnega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v desetih dneh po drugem krogu volitev.

Konstituiranje mestnega sveta ureja zakon.

Mestni svet ima naslednje pristojnosti:

1. sprejema statut MOK;

2. sprejema odloke in druge akte MOK;

3. sprejema poslovnik za svoje delo;

4. sprejema prostorske plane, prostorske izvedbene akte in druge plane razvoja MOK;

5. potrjuje začasne nujne ukrepe iz 19. in 20. točke 39. člena tega statuta;

6. sprejema proračun in zaključni račun MOK;

7. lahko daje mnenja o vsebini predlogov zakonov in drugih predpisov, ki se tičejo koristi MOK;

8. sprejema stališča, priporočila, poročila ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom MOK;

9. ustanavlja delovna telesa ter imenuje in razrešuje njihove člane;

10. imenuje in ugotovi prenehanje mandata članov nadzornega odbora;

11. imenuje volilno komisijo za lokalne volitve;

12. nadzoruje delo župana, podžupana in mestne uprave glede izvrševanja odločitev mestnega sveta;

13. sprejme odlok o notranji organizaciji in delovnem področju mestne uprave na predlog župana;

14. imenuje in razrešuje člane občinskega sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin;

15. odloča o občinskih taksah, prispevkih, nadomestilih in drugih občinskih dajatvah;

16. sprejema načrt ravnanja z nepremičnim in premičnim premoženjem MOK, če ni z vsakokratnim odlokom o proračunu določeno drugače;

17. odloča o načinu in pogojih upravljanja premoženja MOK, razen če ni z drugimi predpisi ali s statutom drugače določeno;

18. razpisuje referendum,

19. daje pobude za sklice zborov občanov,

20. skladu z zakonom določa višino sejnine članov mestnega sveta in plačilo za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje;

21. ustanavlja javne zavode in vse vrste drugih oblik lokalnih javnih služb ter odloča o ostalih pravicah in obveznostih ustanovitelja, če z drugimi predpisi ni določeno drugače;

22. imenuje in razrešuje predstavnike lokalne skupnosti v osebah javnega prava, katerih ustanoviteljica oziroma soustanoviteljica je MOK, in institucijah, katerih MOK ni ustanoviteljica, ob smiselni uporabi 30. člena statuta, če ni s posameznim aktom o ustanovitvi določeno drugače;

23. določa izbirne gospodarske javne službe in odloča o načinu izvajanja obveznih in izbirnih gospodarskih javnih služb;

24. določa cene komunalnih storitev;

25. odloča o drugih zadevah v skladu s predpisi.

Mestni svet se sestaja na sejah, ki jih sklicuje in vodi župan na lastno pobudo, mora pa jih sklicati na zahtevo mestnega sveta, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov mestnega sveta.

Redne seje se sklicujejo praviloma mesečno, sicer pa najmanj osemkrat v koledarskem letu.

Mestni svet se sestaja tudi na izrednih, slavnostnih, žalnih in dopisnih sejah.

Sklic seje, oblikovanje dnevnega reda in vodenje seje določata zakon in poslovnik mestnega sveta.

Na vsaki redni seji mestnega sveta mora biti določen čas, rezerviran za vprašanja, pobude in predloge, ki jih postavljajo člani mestnega sveta in se nanašajo na uresničevanje pristojnosti MOK ter na odgovore nanje.

Seje mestnega sveta so javne.

V skladu s tem statutom lahko mestni svet sklene, da se javnost izključi.

Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon, statut ali poslovnik mestnega sveta.

Mestni svet ustanovi komisije kot svoja delovna telesa, ki v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem statutom in poslovnikom mestnega sveta, obravnavajo zadeve iz njegove pristojnosti in mu dajejo mnenja in predloge v zvezi z gradivi in predlogi sklepov k posameznim točkam dnevnega reda, ki jih obravnava mestni svet na redni in izredni seji, razen če se seja izvede na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Delovna telesa so lahko stalna ali začasna.

Člane delovnih teles imenuje mestni svet z večino glasov vseh članov izmed članov mestnega sveta in največ polovico članov izmed drugih občanov, razen če ni z zakonom določeno drugače.

Nezdružljivost funkcije je določena z zakonom.

Delovno telo ima pet članov.

O izvolitvi članov delovnih teles se glasuje javno na podlagi liste kandidatov, ki jo pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in občani.

Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov delovnih teles, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v mestnem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v mestnem svetu.

Način imenovanja podrobneje ureja poslovnik mestnega sveta.

Mestni svet lahko razreši člana delovnega telesa na predlog najmanj ene tretjine članov mestnega sveta z dvotretjinsko večino vseh članov mestnega sveta in po postopku, ki ga ureja poslovnik mestnega sveta.

Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za predlagano razrešitev, ki se morajo nanašati na delo ali dejanja v zvezi z delom člana delovnega telesa.

Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta po zaključenem evidentiranju.

Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi predsednik delovnega telesa, ki ga tudi predstavlja.

Predsednik delovnega telesa mora biti hkrati član mestnega sveta.

Način dela delovnih teles ureja poslovnik mestnega sveta. Sklici sej so hkrati s predlogom dnevnega reda objavljeni na spletni strani MOK.

Stalne komisije mestnega sveta so:

1. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja;

2. Statutarno-pravna komisija;

3. Komisija za nagrade in priznanja;

4. Komisija za pobude in pritožbe občanov;

5. Komisija za medobčinsko in mednarodno sodelovanje;

6. Komisija za finance in premoženjska vprašanja;

7. Komisija za okolje, prostor in komunalno infrastrukturo;

8. Komisija za socialne dejavnosti, zdravstvo in šolstvo;

9. Komisija za kulturo in šport;

10. Komisija za gospodarstvo, turizem in kmetijstvo;

11. Komisija za stanovanjske zadeve.

Delovna področja komisij iz 32. člena tega statuta so opredeljena v poslovniku mestnega sveta.

Začasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom o imenovanju, s katerim hkrati določi delovno področje, način imenovanja in sestavo.

Začasna delovna telesa so lahko ustanovljena največ za čas trajanja mandata mestnega sveta, ki je delovno telo ustanovil.

Mestni svet lahko ustanovi delovna telesa tudi na podlagi drugih splošnih aktov mestnega sveta.

Način in postopki imenovanja, delovno področje in praviloma tudi čas trajanja mandata delovnega telesa so opredeljeni v splošnem aktu mestnega sveta, ki je podlaga za imenovanje delovnega telesa.

V primeru, da splošni akt mestnega sveta ne določa časa trajanja mandata delovnega telesa, slednje preneha z delovanjem najkasneje s prenehanjem mandata članov mestnega sveta, ki ga je imenoval.

Župan opravlja funkcijo poklicno ali nepoklicno.O svoji odločitvi mora pisno obvestiti mestni svet.

Župan pred nastopom funkcije izreče naslednjo prisego:

»Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal(a) vestno in odgovorno ter spoštoval(a) pravni red Republike Slovenije in Mestne občine Kranj. Z vsemi močmi bom deloval(a) za blaginjo Mestne občine Kranj, njenih občank in občanov.«

Znamenje županskih časti je častna veriga z mestnim grbom, ki jo nosi župan pri opravljanju protokolarnih dolžnosti.

Podrobnejše določbe o znamenju županskih časti in njegovi rabi določa odlok.

Župan opravlja naslednje naloge:

1. predstavlja in zastopa MOK,

2. predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje brez pravice do glasovanja,

3. predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun MOK in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,

4. skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta,

5. skrbi in je odgovoren za pravilnost objave statuta, poslovnika, odlokov in drugih aktov,

6. odloča o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti MOK na drugi stopnji,

7. imenuje in razrešuje podžupana,

8. nadzoruje in usmerja delo mestne uprave,

9. predlaga organizacijo in delovna področja mestne uprave,

10. določa sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi,

11. imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave ter imenuje in razrešuje vodje notranjih organizacijskih enot,

12. odloča o imenovanju in razrešitvi oziroma o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi, če ni s predpisi drugače določeno,

13. ustanavlja lahko začasne komisije kot strokovna in posvetovalna telesa za posamična področja iz svoje pristojnosti,

14. sprejme načrt ravnanja s premičnim premoženjem in načrt ravnanja z nepremičnim premoženjem pod določeno vrednostjo, če tako odloči mestni svet,

15. podeli premoženje MOK v upravljanje,

16. odloča o uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije,

17. odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve v skladu z zakonom,

18. opravlja naloge v zvezi z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu z zakonom,

19. sprejme začasne nujne ukrepe v primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati,

20. sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati,

21. v skladu z zakonom vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov,

22. opravlja druge z zakonom ali tem statutom določene naloge.

MOK ima največ tri podžupane.

Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.

O poklicnem opravljanju funkcije se podžupan odloči v soglasju z županom.

Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima MOK več podžupanov, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.

Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta. V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.

Za predhodna usklajevanja stališč v zvezi s predlaganimi odločitvami mestnega sveta in njegovim delovanjem župan lahko oblikuje kolegij župana.

Kolegij župana sestavljajo župan, podžupan in vodje svetniških skupin, ki jih sestavljajo svetniki iste liste ali svetniki istoimenske liste volivcev, in svetniki, ki niso člani svetniških skupin. Vodi ga župan.

Kolegij župana skliče na svojo pobudo župan ali na zahtevo večine vodij svetniških skupin in svetnikov, ki niso člani svetniških skupin.

Na sejo kolegija župana je vabljen direktor mestne uprave.

Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:

1. opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem MOK;

2. nadzoruje namenskost in smotrnost porabe občinskega proračuna;

3. nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča mestnemu svetu o svojih ugotovitvah.

Nadzorni odbor ima pet članov.

Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet z večino glasov vseh članov mestnega sveta izmed občanov na podlagi javnega razpisa.

Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.

Mestni svet imenuje člane nadzornega odbora v roku, ki ga določa zakon.

Pri imenovanju za člana nadzornega odbora imajo prednost kandidati z:

– nazivom preizkušeni ali državni notranji revizor;

– doseženo drugo stopnjo izobrazbe v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, na področju prava ali ekonomije;

– delovnimi izkušnjami na finančnem ali računovodskem področju.

Najmanj dva člana nadzornega odbora morata imeti doseženo izobrazbo iz druge alineje prejšnjega odstavka.

Člani nadzornega odbora opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

Nezdružljivost funkcije člana nadzornega odbora določa zakon.

Predsednik predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegove ugotovitve, mnenja, priporočila in predloge pred organi MOK ter organi uporabnikov proračunskih sredstev, podpisuje pisne odpravke sklepov nadzornega odbora, organizira delo in strokovno pomoč ter pripravlja in vodi seje.

Sredstva za delo nadzornega odbora so zagotovljena v proračunu MOK v sredstvih za delo organov MOK in mestne uprave.

Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, s katerim seznani mestni svet in župana.

Mestni svet ali župan lahko predlagata, da nadzorni odbor opravi nadzor pri uporabniku proračunskih sredstev.

Mestni svet, župan ter uporabniki proračunskih sredstev MOK so dolžni obravnavati poročilo nadzornega odbora ter upoštevati priporočila in predloge skladno s svojimi pristojnostmi ter o ukrepih obvestiti nadzorni odbor.

Nadzorni odbor opravlja naloge, določene z zakonom, tako da:

1. pregleduje in proučuje akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe (odloki, proračun, finančni načrti, zaključni računi, programi, razpisi in drugo);

2. pregleduje listinsko dokumentacijo (pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter druge knjigovodske listine in poslovne knjige);

3. ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnosti in namenskosti porabe sredstev in njihov učinek glede na opredeljen cilj;

4. izdeluje osnutek poročila in poročila s priporočili in predlogi;

5. obravnava pripombe strank v postopku nadzora;

6. obvešča pristojne organe MOK in mestno upravo in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti;

7. oblikuje zahteve Računskemu sodišču RS za izvedbo revizij;

8. prijavi sum storitve prekrška ali kaznivega dejanja pristojnim organom;

9. druge naloge v skladu z določili tega statuta.

Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzorovanja izdela osnutek poročila, ki ga posreduje v pregled strankam v postopku.

Na podlagi osnutka poročila z morebitnimi mnenji in pripombami strank v postopku nadzorovanja izdela nadzorni odbor poročilo s priporočili in predlogi. Poročilo je dokončen akt nadzornega odbora.

Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja mestna uprava.

Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.

Nadzorni odbor svoje delo opravlja na sejah, ki so praviloma zaprte za javnost.

Javnosti so dostopni le dokončni akti in letno poročilo nadzornega odbora, pri čemer lahko nadzorni odbor z večino glasov vseh članov odloči, da se izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih Zakon o dostopu do informacij javnega značaja določa kot razlog za zavrnitev zahteve za informacijo javnega značaja.

Pri svojem delu je član nadzornega odbora dolžan varovati osebne in tajne podatke ter poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in uporabnikov proračunskih sredstev, ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.

Nadzorni odbor sprejme poslovnik o svojem delu, s katerim podrobneje določi organizacijo dela, pravice in dolžnosti predsednika in članov nadzornega odbora pri opravljanju nadzora, postopek nadzora, način odločanja, dokumentacijo in evidentiranje dela nadzornega odbora.

Poslovnik nadzornega odbora se objavi na enak način kot splošni akti MOK.

Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora MOK imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občin na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.

MOK ima poveljnika in štab civilne zaščite MOK, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti.

Poveljnik civilne zaščite je za svoje delo odgovoren županu.

Na območju MOK so kot njeni ožji deli ustanovljene naslednje krajevne skupnosti:

1. Besnica s sedežem Na hribu 7, 4201 Zgornja Besnica;

2. Bitnje s sedežem Zgornje Bitnje 33, 4209 Žabnica;

3. Bratov Smuk s sedežem Likozarjeva ulica 29, 4000 Kranj;

4. Britof s sedežem Britof 316, 4000 Kranj;

5. Center s sedežem Tomšičeva 21, 4000 Kranj;

6. Čirče s sedežem Smledniška cesta 136, 4000 Kranj;

7. Golnik s sedežem Golnik 63, 4204 Golnik;

8. Gorenja Sava s sedežem Gorenjesavska cesta 35a, 4000 Kranj;

9. Goriče s sedežem Goriče 21, 4204 Golnik;

10. Hrastje s sedežem Hrastje 50, 4000 Kranj;

11. Huje s sedežem Cesta 1. maja 5, 4000 Kranj;

12. Jošt s sedežem Pševo 3, 4000 Kranj;

13. Kokrica s sedežem Cesta na Brdo 30, 4000 Kranj;

14. Mavčiče s sedežem Mavčiče 102, 4211 Mavčiče;

15. Orehek-Drulovka s sedežem Zasavska cesta 53a, 4000 Kranj;

16. Planina s sedežem Cesta 1. maja 5, 4000 Kranj;

17. Podblica s sedežem Podblica 2, 4201 Zgornja Besnica;

18. Primskovo s sedežem Jezerska cesta 41, 4000 Kranj;

19. Predoslje s sedežem Predoslje 34, 4000 Kranj;

20. Stražišče s sedežem Škofjeloška cesta 18, 4000 Kranj;

21. Struževo s sedežem Struževo 14J, 4000 Kranj;

22. Tenetiše s sedežem Tenetiše 80, 4204 Golnik;

23. Trstenik s sedežem Trstenik 8 A, 4204 Golnik;

24. Vodovodni stolp s sedežem Begunjska ulica 10, 4000 Kranj;

25. Zlato polje s sedežem Ul. Franca Rozmana Staneta 13, 4000 Kranj;

26. Žabnica s sedežem Žabnica 20, 4209 Žabnica.

Območja krajevnih skupnosti so določena s prostorskimi okoliši. Območje krajevne skupnosti obsega enega, več ali del prostorskih okolišev.

Območja krajevnih skupnosti MOK so določena v prilogi, ki je sestavni del tega statuta.

Pobudo za ustanovitev krajevnih skupnosti ali za spremembo njihovih območij lahko da zbor krajanov ali pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, kot je to določeno z zakonom.

Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava.

Naloge, organizacija in delovanje krajevnih skupnosti MOK so določeni s tem statutom.

Krajevna skupnost opravlja naloge, ki se pretežno nanašajo na prebivalce skupnosti, in sicer:

1. upravlja premoženje krajevne skupnosti ali premoženje, ki ji je podeljeno v upravljanje v skladu s predpisi;

2. na krajevno primeren način obvešča občane o svojem delu in drugih zadevah, pomembnih za krajevno skupnost;

3. organizira kulturne, športne in druge prireditve;

4. sodeluje pri skrbi za vzdrževanje in urejanje krajevnih cest in poti, rekreacijskih in drugih javnih površin;

5. izvaja športne, rekreacijske, kulturne, socialne in druge programe krajevnega pomena in pri tem lahko sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov;

6. izvaja programe čiščenja in urejanja okolja in pri tem sodeluje z organiziranimi in neformalnimi oblikami združevanja občanov;

7. predlaga letni plan manjših del, ki se nanašajo na ureditev in vzdrževanje objektov javne komunalne infrastrukture in se izvedejo preko pristojnih organov MOK oziroma mestne uprave;

8. sodeluje v postopkih, ki vplivajo na prostor, na njegovo rabo in urejenost;

9. opravlja druge naloge skladno s splošnimi akti MOK.

Krajevna skupnost ima pravico posvetovati se z organi MOK in mestno upravo, preden ti sprejmejo odločitev, ki jo neposredno zadeva. Krajevna skupnost ima pravico izraziti svoje mnenje, dajati pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v MOK, ki se nanašajo na krajevno skupnost.

Pravica do posvetovanja iz prejšnjega odstavka se krajevni skupnosti zagotavlja z obveščanjem, s pozivanjem za posredovanje mnenj, pripomb in predlogov.

Krajevna skupnost ima pravico sodelovati pri pripravi predlogov odločitev (predpisov in drugih dokumentov), ki jih pripravljajo organi MOK ali mestna uprava in se nanašajo na krajevno skupnost.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost. Svet krajevne skupnosti lahko mestnemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na krajevno skupnost.

Kadar mestni svet odloča o zadevah, ki prizadevajo samo interese prebivalcev krajevne skupnosti, mora predhodno dobiti mnenje sveta krajevne skupnosti.

Svet krajevne skupnosti:

1. obravnava zadeve iz pristojnosti MOK, ki se nanašajo na krajevno skupnost, njeno območje in prebivalstvo, in o tem oblikuje svoja stališča, mnenja in predloge,

2. daje pobude in predloge o upravljanju javnih zadev v MOK, ki se nanašajo na krajevno skupnost,

3. sprejme predlog finančnega načrta krajevne skupnosti, ki mora biti v skladu z navodili za pripravo proračuna, ki jih izda pristojna služba občinske uprave,

4. obravnava in sprejema predloge občanov in drugih z območja krajevne skupnosti in jih posreduje pristojnim v reševanje.

Če svet krajevne skupnosti pred sprejetjem odločitve na mestnem svetu posreduje svoje mnenje, ki se nanaša na krajevno skupnost, ga mestni svet mora obravnavati. Predsednik sveta krajevne skupnosti ali drug predstavnik, ki ga določi svet krajevne skupnosti, ki je posredoval mnenje k točki dnevnega reda in se nanaša na krajevno skupnost, lahko na seji mestnega sveta ali na seji pristojnega delovnega telesa predstavi mnenje krajevne skupnosti.

Volitve svetov krajevnih skupnosti ureja zakon.

Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje mestnega sveta, glede organizacije in načina dela pa smiselno določbe poslovnika mestnega sveta, če ni s tem statutom drugače določeno.

Nezdružljivost funkcije člana sveta krajevne skupnosti določa zakon.

Krajevno skupnost predstavlja in zastopa ter vodi seje njenega sveta predsednik sveta krajevne skupnosti, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti.

Predsednika krajevne skupnosti v njegovi odsotnosti nadomešča podpredsednik krajevne skupnosti, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta krajevne skupnosti.

Kandidata za predsednika in podpredsednika lahko predlaga vsak član sveta krajevne skupnosti. Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če je kandidatov več in pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če tudi v drugem krogu noben kandidat ne dobi večine glasov, se o kandidatu odloči z žrebom.

Določbe o volitvah predsednika in podpredsednika sveta krajevne skupnosti se uporabljajo tudi za njuno razrešitev.

Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče in jo vodi do izvolitve predsednika sveta krajevne skupnosti prejšnji predsednik sveta krajevne skupnosti najkasneje v tridesetih dneh po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.

Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto. Sklic redne seje sveta se pošlje članom sveta krajevne skupnosti najmanj 5 dni pred dnem, določenim za sejo.

Odločitev sveta krajevne skupnosti o odtujitvi nepremičnega premoženja je veljavna, ko da nanjo soglasje mestni svet.

Pravni posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti brez predhodnega soglasja župana, so nični. Z odlokom o proračunu MOK pa se lahko določi, kateri pravni posli in v kateri višini so ti posli, ki jih sklene svet krajevne skupnosti, veljavni brez predhodnega soglasja župana.

Financiranje krajevnih skupnosti ureja zakon.

Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.

MOK zagotavlja krajevnim skupnostim v okviru vsakoletnega proračuna financiranje nalog, ki so s tem statutom določene kot naloge krajevne skupnosti.

Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanje krajevne skupnosti iz proračuna MOK se določijo s proračunom ali drugim splošnim aktom.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta krajevne skupnosti.

Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu MOK.

Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.

Za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem. Subsidiarno za obveznosti krajevne skupnosti odgovarja MOK.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja mestna uprava.

Izvajanje strokovnih opravil za potrebe krajevnih skupnosti izvaja mestna uprava.

Za opravljanje nalog finančnega poslovanja, računovodstva in vodenja postopkov za opravljanje teh nalog se kot skupna finančna služba določi organizacijska enota mestne uprave, zadolžena za finance. Skupna pravila finančnega in računovodskega poslovanja določa župan na predlog vodje organizacijske enote mestne uprave, zadolžene za finance, s pravilniki.

Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in za obravnavo zadev iz pristojnosti MOK župan imenuje Sosvet za krajevne skupnosti kot svoje posvetovalno telo.

Člani Sosveta za krajevne skupnosti so predsedniki svetov vseh krajevnih skupnosti.

Sosvet za krajevne skupnosti se sklicuje pred vsako redno in izredno sejo mestnega sveta, na kateri mestni svet obravnava zadeve, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti, razen če se seja izvede na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Sejo vodi in sklicuje župan ali njegov pooblaščenec. Seja se skliče praviloma pet dni pred sejo mestnega sveta.

Gradivo za sejo Sosveta za krajevne skupnosti se članom pošlje v elektronski obliki praviloma istočasno z vabilom za sejo. Obravnavo dodatnih točk dnevnega reda v okviru predlaganega dnevnega reda za sejo mestnega sveta lahko predlaga vsak član Sosveta za krajevne skupnosti. O tem odloči Sosvet za krajevne skupnosti ob potrditvi dnevnega reda seje.

Glede načina delovanja in odločanja Sosveta za krajevne skupnosti se uporablja 19. člen tega statuta.

Če Sosvet za krajevne skupnosti mestnemu svetu posreduje svoje mnenje, ga mestni svet mora obravnavati.

Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.

Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v proračunu MOK.

Zbor občanov se skliče v vseh krajevnih skupnostih (zbor občanov v občini) ali pa za eno oziroma več krajevnih skupnosti.

Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na zahtevo mestnega sveta ali sveta krajevne skupnosti.

Župan mora sklicati zbor občanov za MOK na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v MOK, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev krajevne skupnosti.

Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava.

Zahtevi za sklic je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njegov podpis.

Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.

Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.

Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.

Sklic zbora občanov je treba objaviti na spletni strani MOK oziroma krajevne skupnosti in na krajevno običajen način.

Zbor občanov vodi župan ali njegov pooblaščenec.

Zbor občanov je sklepčen, če je prisotnih deset odstotkov volivcev z območja, za katerega je zbor občanov sklican.

Če je zbor občanov nesklepčen, župan oziroma njegov pooblaščenec predlaga polurno prestavitev seje. Po tem času zbor občanov lahko prične z delom ne glede na število prisotnih.

Zbor občanov odloča z večino glasov navzočih članov.

Zbor občanov v občini:

1. razpravlja o spremembah statuta MOK,

2. razpravlja o lokalni problematiki,

3. razpravlja o delu organov MOK in mestne uprave,

4. razpravlja o spremembah območja MOK.

Zbor občanov v krajevni skupnosti:

1. razpravlja o problematiki v svoji krajevni skupnosti,

2. razpravlja o delu svojega sveta krajevne skupnosti oziroma njegovem poročilu,

3. razpravlja o delu organov MOK in mestne uprave z vidika interesov svoje krajevne skupnosti,

4. ugotavlja interes prebivalcev za ustanovitev ožjega dela MOK ali za spremembo območja MOK,

5. daje predloge organom MOK in mestni upravi v zvezi s pripravo programov razvoja MOK, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,

6. oblikuje stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor.

Občani na zborih občanov tudi obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, statutom ali odlokom MOK ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.

Mestna uprava oziroma organ MOK, v katerega pristojnost posamezna zadeva spada, je dolžan obravnavati odločitve, mnenja, predloge in pobude zborov občanov.

Če meni, da odločitev, mnenj, predlogov in pobud ni mogoče upoštevati, je dolžan občanom v primernem roku in na primeren način to sporočiti in hkrati utemeljiti.

Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov MOK, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu MOK ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinske takse in druge dajatve.

Referendum ureja zakon.

Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela MOK, pri čemer mora biti pobuda podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini.

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva sprejem ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede pobude volivcev za vložitev zahteve in postopka v zvezi z njo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerim je urejen referendum o splošnem aktu MOK.

Mestna uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinskih pristojnosti.

Mestna uprava odloča o upravnih zadevah iz občinske pristojnosti na prvi stopnji in iz prenešene pristojnosti države na samoupravno lokalno skupnost, če zakon ne določa drugače, opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov ter drugih aktov, s katerimi MOK ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ter opravlja inšpekcijske naloge, naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora.

Mestna uprava izvršuje odloke in druge predpise, ki jih izdaja svet, in predpise, ki jih izdaja župan.

Mestna uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za organe MOK, njihove člane in delovna telesa mestnega sveta.

Mestno upravo ustanovi mestni svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.

Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi na predlog direktorja mestne uprave določi župan s splošnim aktom.

O sklenitvi in spremembah pogodbe o zaposlitvi zaposlenih v mestni upravi v skladu s predpisi odloča župan.

Mestno upravo usmerja in nadzira župan, za neposredno izvajanje nalog uprave pa skrbi direktor mestne uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan. Direktor mestne uprave mora izpolnjevati pogoje za odločanje v upravnih stvareh.

Direktor mestne uprave vodi delo mestne uprave in opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti mestne uprave, razen tistih, za katere so ustanovljene notranje organizacijske enote.

Notranje organizacijske enote se ustanovijo za izvajanje upravnih nalog na določenih upravnih področjih. Vodijo jih vodje notranjih organizacijskih enot.

Mestna uprava opravlja naloge v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja za MOK.

Podrobnejšo organizacijo določa odlok o notranji organizaciji in delovnem področju mestne uprave.

MOK določa izbirne javne službe ter načine in oblike izvajanja obveznih in izbirnih javnih služb z odlokom.

MOK zagotavlja občinske javne službe neposredno v okviru mestne uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij ali na drug način, določen v skladu z zakonom.

MOK lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe ali podeli skupno koncesijo.

Ustanoviteljske pravice v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, in usklajevanje odločitev občin v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz prejšnjega odstavka izvršuje skupni organ občin ustanoviteljic, ustanovljen v skladu z zakonom.

V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.

Premoženje MOK je finančno in stvarno premoženje v lasti občine. Finančno premoženje so denarna sredstva, terjatve, dolžniški vrednostni papirji ter delnice in deleži na kapitalu pravnih oseb in druge naložbe v pravne osebe. Stvarno premoženje so premičnine in nepremičnine.

Letni načrt pridobivanja in letni načrt razpolaganja z občinskim finančnim in stvarnim premoženjem ob izvedbi postopka sprejemanja proračuna sprejme mestni svet na predlog župana.

Med izvrševanjem proračuna lahko mestni svet na predlog župana spremeni ali dopolni letni načrt pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim premoženjem.

MOK mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

Financiranje MOK, sestava proračuna in finančnega načrta, priprava proračuna in finančnega načrta, sprejemanje proračuna, izvrševanje proračuna, upravljanje in razpolaganje z občinskim premoženjem, zadolževanje, upravljanje z dolgovi, poroštva MOK ter zadolževanje, računovodstvo, zaključni račun proračuna in proračunski nadzor so urejeni z določbami zakona, ki ureja področje javnih financ, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za posamezno leto, uredbe oziroma akta o odprodaji, oddaji ali zamenjavi nepremičnin in premičnin v lasti Republike Slovenije, zakona s področja financiranja občin, drugimi zakoni ter akti.

Mestni svet mora praviloma sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s 1. januarjem leta, za katero se sprejema proračun.

Postopke sprejemanja proračuna mestni svet natančneje uredi s poslovnikom.

MOK pridobiva prihodke iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve.

Lastni viri MOK so dohodki iz premoženja in poslovanja MOK ter druge dajatve.

Za financiranje lokalnih zadev javnega pomena pripadajo občini prihodki iz naslova davkov, kot to določa zakon.

Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu MOK se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.

Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom, odlokom in z zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, če ni s statutom drugače določeno.

Župan lahko za izvrševanje proračuna pooblasti podžupana, direktorja mestne uprave, posameznega vodjo notranje organizacijske enote ali drugega javnega uslužbenca, ki pa je lahko pooblaščen za izvrševanje proračuna le glede proračunskega področja, za katerega je določen kot skrbnik.

Župan je za izvrševanje proračuna odgovoren mestnemu svetu. O izvrševanju proračuna župan poroča mestnemu svetu na način, določen z zakonom.

Proračun MOK se sprejme z odlokom o proračunu MOK. Spremembe proračuna se sprejmejo z odlokom o spremembi proračuna. Rebalans proračuna se sprejme z odlokom o rebalansu proračuna na eni obravnavi.

Odlok o proračunu MOK določa tudiukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.

V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.

Spremembe proračuna predlaga župan v primerih, ko sta sprejeta proračuna za prihodnje in naslednje leto (dvoletni proračun) in so potrebne spremembe sprejetega proračuna za prihodnje leto.

Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna MOK.

Če proračun MOK ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje MOK začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.

Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom mestnega sveta podaljša še za tri mesece.

V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.

Skladno z veljavno zakonodajo se namen, višina ter uporaba sredstev rezerv določijo v odloku o proračunu.

O uporabi rezerv odloča do višine, določene v odloku o proračunu, župan, nad tem zneskom pa mestni svet.

Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določenimi z zakonom ali odlokom o proračunu MOK.

Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo, oziroma če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva med sredstva splošne proračunske rezervacije.

Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati na način, določen z zakonom.

Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži mestnemu svetu v sprejem.

O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v roku, predpisanem z zakonom.

MOK se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme mestni svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom.

Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je MOK, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštvo samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi mestni svet.

O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je MOK, odloča na predlog župana mestni svet.

Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan MOK v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.

Porabo proračunskih sredstev nadzorujejo župan, nadzorni odbor in mestni svet, vsak v okviru svoje pristojnosti.

Mestni svet sprejme statut MOK in v skladu z zakonom in statutom ter po postopku, opredeljenem v poslovniku, naslednje akte:

1. poslovnik o delu mestnega sveta,

2. proračun MOK in zaključni račun,

3. planske in razvojne akte MOK ter prostorske izvedbene akte,

4. odloke,

5. odredbe,

6. pravilnike,

7. navodila,

8. obvezne razlage določb statuta MOK in drugih splošnih aktov,

9. sprejema uradna prečiščena besedila splošnih aktov.

Splošni akti MOK se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

Statut je temeljni splošni akt MOK, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.

S poslovnikom, ki ga po postopku, ki velja za sprejem odloka, sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.

Z odlokom ureja MOK na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja in ureja javne službe.

Z odlokom ureja MOK tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

Z odredbo MOK uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

S proračunom MOK se razporedijo vsi prejemki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

Proračun se sprejme z odlokom za posamezno proračunsko leto.

Proračun je sprejet, če zanj glasuje večina vseh članov mestnega sveta.

Zaključni račun proračuna se sprejme na eni obravnavi z večino opredeljenih glasov navzočih članov mestnega sveta.

Župan pri izvrševanju svojih pristojnosti izdaja pravilnike, odredbe, navodila in druge splošne akte, ki jih določa zakon ali drug predpis.

Interni akti, ki jih sprejme župan in ki podrobneje urejajo organizacijo in način dela občinske uprave, se objavijo le na intranetni strani MOK.

Posamični akti MOK so odločbe in sklepi.

S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča MOK o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene državne pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil ter aktov poslovanja.

Posamični akti začnejo veljati z dnem sprejema na mestnem svetu in se objavijo na uradni spletni strani MOK v roku treh delovnih dni po sprejemu, če ni z drugim predpisom njihova veljavnost ali način objave določen drugače.

Mestni svet lahko z večino vseh članov odloči o povezovanju v skupnosti, zveze in združenja, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena.

Skupnost, zveza ali združenje usklajuje urejanje in opravljanje zadev, določenih v aktu o ustanovitvi, ne more pa izvajati dejavnosti v imenu ali za račun občine.

Splošne akte MOK se z določbami tega statuta uskladi v roku enega leta po uveljavitvi tega statuta, razen poslovnika Mestnega sveta in poslovnika Nadzornega odbora, ki se uskladita v treh mesecih po uveljavitvi tega statuta.

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07) in Odlok o območjih krajevnih skupnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 47/10).

Določbe Statuta Mestne občine (Uradni list RS, št. 33/07) se v delu, ki se nanaša na delovna telesa mestnega sveta, razen 11. točke 24. in 35. člena, uporabljajo do konstituiranja prvega novega mestnega sveta po uveljavitvi tega statuta.

Z dnem uveljavitve tega statuta Komisija za krajevne skupnosti, imenovana v skladu s Statutom Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 33/07), preneha z delovanjem. Sosvet za krajevne skupnosti se imenuje v roku 15 dni po uveljavitvi tega statuta.

Določba 2. točke 57. člena Statuta Mestne občine (Uradni list RS, št. 33/07) se uporablja do uveljavitve odloka o pokopališki dejavnosti v MOK.

Ta sprememba Statuta Mestne občine Kranj začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Kranj pričnejo veljatipetnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 134/2020 z dne 2. 10. 2020

2381. Statut Mestne občine Kranj (uradno prečiščeno besedilo – UPB3), stran 5630.