Na podlagi določil Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08, 108/09, 80/10, 106/10, 43/11, 57/12, 109/12, 6/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), v nadaljnjem besedilu: ZPNačrt, v povezavi s tretjim odstavkom 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZureP-2) in na podlagi 14. člena Statuta Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 101/15) je Občinski svet Občine Jesenice na 13. seji dne 24. 9. 2020 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Partizan
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Jesenice (Uradni list RS, št. 110/13, 57/17, 29/18 – v nadaljevanju OPN Občine Jesenice) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Partizan (v nadaljevanju OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi območji,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– etapnost izvedbe,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OPPN)
(1) Z OPPN se določajo meja, funkcija in prostorska ureditev območja OPPN, pogoji za gradnjo novih objektov in posegi na obstoječih objektih, pogoji za ureditev utrjenih in zelenih površin ter pogoji za gradnjo prometne, energetske, komunalne, telekomunikacijske in druge javne gospodarske infrastrukture.
(2) Z OPPN se določa arhitekturna, urbanistična in krajinska ureditev na območju obstoječe in novo predvidene pozidave ter ureditev preostalih prostih površin kot javnih parkovnih površin vključno z ureditvijo brežine struge potoka Ukova.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka), grafični del in priloge.
(2) Grafični del OPPN obsega naslednje grafične načrte:
– Načrt namenske rabe prostora
– Izsek iz kartografskega dela OPN Občine Jesenice (list št. 4.1.1) | M 1:1000 |
– Vplivi in povezave s sosednjimi območji | |
– Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora (list št. 4.2.1) | M 1:1000 |
– Načrt območja z načrtom parcelacije | |
– Geodetski načrt s prikazom območja OPPN (list št. 4.3.1) | M 1:500 |
– Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra (list št. 4.3.2) | M 1:500 |
– Načrt prostorske ureditve | |
– Zazidalna situacija z značilnimi prerezi (list št. 4.4.1) | M 1:500 |
– Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav (list št. 4.4.2) | M 1:500 |
– Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – 1. faza (list št. 4.4.3a) | M 1:500 |
– Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – 2. faza (list št. 4.4.3b) | M 1:500 |
(3) OPPN ima naslednje priloge:
– izvleček iz OPN Občine Jesenice,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
(obseg ureditvenega območja)
(1) Območje OPPN obsega območje enote urejanja prostora (v nadaljevanju EUP) z oznako JES 35-OPPN in del območja EUP JES 80-OPPN.
(2) Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov tega OPPN in poteka na severni strani po robu cestišča Ulice Viktorja Kejžarja (po južni parcelni meji zemljišča s parc. št. 1464, k.o. Jesenice); na zahodni strani po robu cestišča Ceste železarjev (po zahodni parcelni meji zemljišča s parc. št. 1455/1, k.o. Jesenice), po robu pločnika (po zahodni parcelni meji zemljišč s parc. št. 1455/3, 1455/4, obe k.o. Jesenice) ter preko cestišča (preko zemljišča s parc. št. 1455/7 in po južni parcelni meji zemljišča s parc. št. 1245/3, k.o. Jesenice); na vzhodni strani po robu potoka Ukova (po vzhodni parcelni meji zemljišča s parc. št. 1399/1 in 1399/2, k.o. Jesenice) ter po vzhodnem robu brežine (preko zemljišča s parc. št. 1229/23, k.o. Jesenice).
(3) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča, na katerih so obstoječi in predvideni trajni objekti, vključno s površinami, potrebnimi za njihovo nemoteno rabo in delovanje.
(4) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 1229/23, 1237/2, 1237/3, 1237/4, 1237/5, 1237/6, 1237/8, 1237/10, 1237/11, 1237/12, 1238, 1239, 1240, 1241, 1242/1, 1242/3, 1242/4, 1242/5, 1243, 1244/3, 1244/5, 1244/6, 1244/7, 1244/8, 1244/9, 1244/10, 1244/11, 1244/12, 1244/13, 1244/14, 1244/15, 1245/2, 1245/3, 1245/4, 1245/5, 1245/6, 1245/7, 1399/1, 1399/2, 1455/1, 1455/2, 1455/3, 1455/4, 1455/5, 1455/6 in 1455/7, vse v k.o. Jesenice (2175) in meri cca 2,4 ha.
(5) Meja območja OPPN je prikazana grafično na listu št. 4.3.1, Geodetski načrt s prikazom območja OPPN v merilu 1:500. Meja je določena na podlagi digitalnega katastrskega prikaza, pridobljenega v novembru 2019.
(6) Širše območje OPPN obsega tudi zemljišča izven ureditvenega območja, na katera sega gradnja infrastrukturnih priključkov do obravnavanega območja. Predviden potek infrastrukturnih priključkov izven območja OPPN:
– fekalna kanalizacija: 1226/4, 1228/1, 1228/2, 1228/3, 1228/4 in 1228/5, vse v k.o. Jesenice (2175).
(delitev ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na šest funkcionalnih enot, ki tvorijo zaključene celote in se urejajo enotno. Funkcionalne enote so razvidne iz grafičnih načrtov tega OPPN.
(2) Funkcionalna enota F1 (v nadaljevanju F1) predstavlja območje obstoječe stavbe TVD Partizan.
(3) Funkcionalna enota F2 (v nadaljevanju F2) je namenjena gradnji dveh večstanovanjskih stavb in ureditvi javne parkovne površine.
(4) Funkcionalna enota F3 (v nadaljevanju F3) predstavlja območje obstoječih stavb nekdanje Kemične čistilnice in pralnice.
(5) Funkcionalna enota F4 (v nadaljevanju F4) predstavlja območje obstoječe večstanovanjske stavbe Ulica Viktorja Kejžarja 1.
(6) Funkcionalna enota C (v nadaljevanju C) predstavlja območje obstoječe Ceste železarjev.
(7) Funkcionalna enota V (v nadaljevanju V) predstavlja območje obstoječega vodnega zemljišča (potok Ukova).
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
(1) Območje OPPN se nahaja v bližini novega upravnega središča mesta in je na zahodni strani omejeno s Cesto železarjev, s potokom Ukova na vzhodni strani ter z Ulico Viktorja Kejžarja in železniško progo št. 20 Ljubljana–Jesenice–d. m. na severni strani. Območje OPPN je deloma že pozidano, na njem prevladujejo stavbe centralnih dejavnosti: objekt TVD Partizan na severozahodnem delu območja, stavbi nekdanje Kemične čistilnice in pralnice na jugu območja in večstanovanjska stavba na severovzhodnem delu območja. Osrednji del območja je pretežno nepozidan in porasel z visokim drevjem, z izjemo nekaj manjših objektov (garažni boksi, vrtne lope).
(2) Teren je oblikovan v terasah in višinsko pada od severa proti jugu. Višinska razlika med severnim delom pri TVD Partizan in južnim delom pri potoku Ukova je cca 13 m. Po vzhodni meji območja teče potok Ukova v kamnito betonskem koritu do prekritja z vtočnim objektom nad krožiščem na Cesti železarjev.
(3) V bližnji okolici, na vzhodni strani, prevladuje stanovanjska pozidava, na severni strani se nahaja Prireditveni center. Zahodno od območja OPPN se nahajajo objekti Območne obrtno-podjetniške zbornice Jesenice, Centra za socialno delo in novo stanovanjsko naselje Gorenjski sonček, južno in jugozahodno pa se nahajata dva trgovska centra – Tuš in Spar. Najbližje postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov je oddaljeno približno 100 m.
(4) Območje OPPN je namenjeno centralnim dejavnostim, ki bodo dopolnjevale in sooblikovale program novega upravnega središča mesta.
(5) Umestitev novih objektov upošteva postavitev, orientacijo, merilo in višino obstoječih objektov na obeh straneh Ceste železarjev.
(6) Območje OPPN bo prometno navezano na sosednje enote urjenja prostora po obstoječih obodnih prometnicah in obstoječih ter novih peš poteh. Za potrebe načrtovane prostorske ureditve je predvidena preureditev obstoječih cestnih priključkov s Ceste železarjev in z Ulice Viktorja Kejžarja.
(7) Objekti znotraj območja OPPN se bodo priključevali glede na njihove potrebe na obstoječo infrastrukturo v obsegu vodovodno, kanalizacijsko, vročevodno, električno in telekomunikacijsko omrežje. Za potrebe napajanja novih objektov bo treba zgraditi nove priključke na obstoječe infrastrukturno omrežje, ki se nahaja v neposredni bližini obravnavanega območja.
(8) Vplivi in povezave s sosednjim območjem so prikazani v grafičnem načrtu 2 – Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot osrednje območje centralnih dejavnosti, ki je namenjeno trgovskim, oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim ter bivanju. Dopustne so le mirne dejavnosti, ki ne presegajo mejnih vrednosti za hrup, ki so določene za območje s III. stopnjo varstva pred hrupom, in zakonsko dovoljenih mej onesnaževanja zraka.
(2) Dopustne dejavnosti po funkcionalnih enotah:
– F1 | – CC-SI 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
| – CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
| – CC-SI 122 Poslovne in upravne stavbe |
| – CC-SI 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti. |
Na nezazidanih površinah so poleg prostorskih ureditev za potrebe obstoječih objektov dopustne tudi naslednje dejavnosti: |
| – CC-SI 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo športna in druga javna igrišča, zelenice in druge urejene zelene površine). |
– F2 | – CC-SI 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe |
| – CC-SI 12420 Garažna stavba v kleti objekta; v kleti so dopustne tudi shrambe, tehnični prostori in transformatorska postaja. |
V pritličju stavb so pod pogojem, da je na parceli objekta zagotovljeno zadostno število parkirnih mest, dopustne tudi naslednje nestanovanjske dejavnosti: |
| – CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
| – CC-SI 122 Poslovne in upravne stavbe |
| – CC-SI 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
| – CC-SI 126 Stavbe splošnega družbenega pomena. |
Na nezazidanih površinah so poleg prostorskih ureditev za potrebe novo predvidenih objektov dopustne tudi naslednje dejavnosti: |
| – CC-SI 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo športna igrišča, otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine). |
– F3 | – CC-SI 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe |
| – CC-SI 12112 Gostilne, restavracije in točilnice |
| – CC-SI 122 Poslovne in upravne stavbe |
| – CC-SI 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
| – CC-SI 126 Stavbe splošnega družbenega pomena. |
Na nezazidanih površinah so poleg prostorskih ureditev za potrebe obstoječih objektov dopustne tudi naslednje dejavnosti: |
| – CC-SI 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (samo otroška in druga javna igrišča, javni vrtovi, parki, zelenice in druge urejene zelene površine). |
– F4 | – CC-SI 11220 Tri- in večstanovanjske stavbe |
| – CC-SI 12420 Garažne stavbe (samo garaže za potrebe obstoječega objekta). |
– V | – CC-SI 2141 Mostovi in viadukti (samo mostovi in brvi) |
| – CC-SI 2152 Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti (samo objekti za zaščito bregov in ureditev strug, objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem vode). |
– C | – CC-SI 2111 Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste. |
(3) Na celotnem območju OPPN so dopustni objekti in dejavnosti, ki se nanašajo na gradnjo nove in vzdrževanje ter rekonstrukcijo obstoječe komunalne, energetske, prometne in druge gospodarske infrastrukture ter urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin:
– CC-SI 222 Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja
– CC-SI 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste (samo cestni priključki in prometne površine zunaj vozišča – parkirišča, obračališča, pristop do objektov in zemljišč, funkcionalne prometne površine ob objektih, pešpoti, kolesarske steze)
– CC-SI 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (ograje, oporni zidovi in podobno)
– CC-SI 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena
– CC-SI 3211 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju OPPN so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:
– gradnja novega objekta (tudi dozidava ali nadzidava v okviru dopustnih gabaritov),
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta in vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta,
– spremembe namembnosti (v okviru dopustnih dejavnosti),
– gradnja in ureditev zunanjih zelenih in utrjenih površin,
– postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,
– gradnja, rekonstrukcija, odstranitev in vzdrževanje komunalne, energetske, telekomunikacijske, prometne in druge gospodarske infrastrukture,
– utrjevanje, sanacija in izravnava zemljišč.
(prostorska ureditev na območju F1)
Zazidalna zasnova
(1) V F1 se nahaja obstoječa stavba TVD Partizan, Cesta železarjev 1 (objekt A), ki je registrirana enota kulturne dediščine (EŠD 14967 – Sokolski dom). Obstoječa stavba se ohrani. Dopustni so vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječe stavbe ter sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 7. člena tega odloka. Odstranitev stavbe in novogradnja na mestu prej odstranjene stavbe nista dopustni, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(2) Južno od stavbe TVD Partizan se nahaja obstoječ pomožni objekt (shramba za športne rekvizite). Dopustna sta vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječega pomožnega objekta kot tudi odstranitev in gradnja novega objekta na okvirno isti lokaciji za potrebe športnih in rekreacijskih dejavnosti.
(3) Na dvorišču objekta, ki predstavlja proste površine med stavbo TVD Partizan in obstoječim pomožnim objektom (shramba za športne rekvizite), nove nadzemne in podzemne gradnje niso dopustne. Dopustno je urejanje športnih igrišč ter parkirišča.
Tlorisni in višinski gabariti:
(4) V primeru gradnje novega pomožnega objekta (shramba za športne rekvizite) mora biti objekt pritličen z zazidano površino do 100 m2.
Pogoji za oblikovanje stavb
(5) Pred načrtovanjem posegov na stavbi TVD Partizan je treba izdelati vrednotenje in analize, na podlagi katerih bodo predvideni morebitni preureditveni in sanacijski posegi.
(6) Pomožni objekt (shramba za športne rekvizite) mora biti oblikovno usklajen s stavbo TVD Partizan.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(7) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka,
– kolesarska pot in pešpot.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, grajena oprema v parkih, grajen gostinski vrt, grajeno igralo, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, drog, objekt javne razsvetljave, grajeno spominsko obeležje),
– podporni zid.
(8) Na območju južno od parkirišča je dovoljena ureditev športnega igrišča na prostem, postavitev začasnih objektov in igriščnih ograj.
(9) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
Zasnova zunanje ureditve in pogoji za oblikovanje zelenih površin
(10) Na območju F1 je na prostih površinah predvidena ureditev parkirnih in zelenih površin za potrebe obstoječe stavbe, na južnem delu območja pa je dopustna tudi ureditev športnega parka v smislu ureditve ploskovnih športnih objektov (igrišče za igro z žogo, balinišče, kotalkališče ipd.). Okoli igrišča je dopustna postavitev varovalne igriščne ograje.
(11) Obstoječa kvalitetna drevesa je treba ohranjati in jih smiselno vključiti v krajinsko ureditev območja. V kolikor to ni možno zaradi obveznih odmikov ali drugih omejitev, se lahko nadomestijo z zasaditvijo nove drevnine (drevesa, grmovnice) na drugi ustrezni lokaciji.
(prostorska ureditev na območju F2 – območje večstanovanjskih stavb)
Zazidalna zasnova
(1) Na zahodnem delu območja F2 sta predvideni dve novi večstanovanjski stavbi (objekta 1 in 2). V obeh stavbah je skupaj predvidenih do 46 stanovanj. Objekta bosta prostostoječa in pravokotne tlorisne oblike z daljšo stranico vzporedno s Cesto železarjev in bosta skupaj z obstoječo stavbo TVD Partizan ter stavbami nekdanje Kemične čistilnice in pralnice tvorila novo ulično pozidavo. Pod objektoma je dopustna gradnja skupne kletne garaže, v kateri je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest za oba objekta. Del parkirnih mest (za obiskovalce) se lahko uredi na terenu na zahodni strani objektov. Uvozna rampa v klet je predvidena z južne strani. Glavni vhodi v stavbo so predvideni z zahodne strani.
(2) Obstoječi objekti (garaže, vrtne lope), ki pripadajo obstoječi večstanovanjski stavbi na območju F4, se odstranijo.
Tlorisni gabariti:
(3) Predvideni tlorisni gabarit objektov:
– Objekt 1 in 2: 33,0 m x 18,0 m.
Višinski gabariti:
(4) Predviden višinski gabarit objektov:
– Objekt 1: Etažnost objekta je K+P+3 (severni del) ter K+P+2 (južni del)
– Objekt 2: Etažnost objekta je K+P+2 (severni del) ter K+P+1 (južni del).
(5) Predvidena višina objektov je prilagojena obstoječemu objektu na območju F1, tako, da bo TVD Partizan tudi po njuni izgradnji še naprej ostal opazen element prostora. Max. višina novih objektov mora biti skladna z vzdolžnim prerezom, prikazanim v grafičnem načrtu 4.4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi, in ne sme presegati linije, ki povezuje max. višino objekta TVD Partizan (objekt A) na severni strani območja OPPN in max. višino obstoječega objekta Cesta železarjev 5 (objekt D), ki se nahaja na južnem delu območja OPPN.
Pogoji za oblikovanje stavb
(6) Streha stavb mora biti oblikovana kot ravna streha ali streha z majhnim naklonom (do 15º).
(7) Podzemne garaže se prednostno načrtuje tako, da so podzemni deli stavb v smeri proti Cesti železarjev zakriti z brežinami oziroma so ozelenjeni. V primeru vidnega zidu v območju kletne etaže mora biti zid oblikovan enako kot pri okoliških objektih s kvadri pravilno klesanih kamnov oziroma naj se takšne kamne vključi v oblikovanje tega zidu.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(8) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka,
– kolesarska pot in pešpot.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe (samo kot zaščita prostora za zbiranje odpadkov), ki morajo biti obdelane že v fazi izdelave projektne dokumentacije za večstanovanjska objekta in morajo biti med seboj poenotene,
– pomožni objekti v javni rabi (grajen gostinski letni vrt, grajena urbana oprema, grajeno igralo, objekt javne razsvetljave),
– podporni zid.
(9) Enostavni in nezahtevni objekti morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
Zasnova zunanje ureditve in pogoji za oblikovanje zelenih površin
(10) Na zahodnem delu območja je predvidena ureditev parkirnih, manipulacijskih in zelenih površin za potrebe novih večstanovanjskih stavb.
(11) Ob stavbah je na vzhodni strani dopustna ureditev atrijev za stanovalce v pritličnih stanovanjih. Atriji v pritličnih stanovanjih so lahko ograjeni z živo mejo ali z ograjo do višine 2 m. Dostopi na zasebne vrtove stanovanj v pritličju so lahko zagotovljeni tudi z javnih oziroma skupnih površin v območju. Ograje atrijev morajo biti načrtovane že v fazi izdelave projektne dokumentacije za večstanovanjska objekta in morajo biti med seboj poenotene.
(prostorska ureditev na območju F2 – območje parka)
Zasnova zunanje ureditve in pogoji za oblikovanje zelenih površin
(1) Na vzhodnem delu območja v F2 je predvidena javna parkovna površina. Park je poleg okoliškim prebivalcem namenjen tudi ostalim prebivalcem mestnega središča.
(2) Javna parkovna površina je predvidena kot zelena površina na raščenem terenu, s prevladujočim deležem travnatih površin s skupinami drevja in grmovnic, z otroškimi igrišči za manjše otroke in prostori za sedenje. Pri zasaditvi je treba predvideti čim več dreves; kjer to ni možno zaradi obveznih odmikov ali drugih omejitev, pa se drevje lahko nadomesti z večjimi grmovnicami.
(3) Obstoječa kvalitetna drevesa na obravnavanem območju je treba ohranjati v največji možni meri in jih smiselno vključiti v krajinsko ureditev območja. Vsa obstoječa drevesa na lokaciji so bila v sklopu strokovnih podlag tega OPPN evidentirana v Analizi stanja dreves, ki jo je pod št. 29_11_2011 izdelal Arboretum Volčji Potok.
(4) Počivališča, prostori za igro otrok in elementi urbane opreme morajo biti med seboj oblikovno usklajeni. Pod igrali na igralnih ploščadih mora biti ustrezna namenska površina, ki preprečuje poškodbe ob padcu.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(5) V območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe (samo kot funkcionalen objekt za potrebe parka kot npr. uta, lopa, senčnica),
– pomožni objekti v javni rabi (samo grajena oprema v parkih, grajeno igralo na otroškem igrišču, grajena oprema trim steze in vadbena oprema, grajeno spominsko obeležje, spomenik, kip, sanitarna enota, drog),
– vodnjak, vodomet,
– začasni objekti,
– ograje,
– pomožni komunalni objekt.
(prostorska ureditev na območju F3)
Zazidalna zasnova
(1) V F3 se nahajata obstoječi stavbi nekdanje Kemične čistilnice in pralnice: stavba Cesta železarjev 4 (objekt C), na kateri se nahaja spominska plošča (EŠD 18477 – spominska plošča o ustanovitvi jeseniške SDS KPJ), in stavba Cesta železarjev 5 (objekt D), registrirana enota kulturne dediščine (EŠD 29585 – Meščanska šola).
(2) Na stavbi Cesta železarjev 4 (objekt C) so dovoljeni vzdrževanje, rekonstrukcija in sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 7. člena tega odloka, kot tudi odstranitev in nadomestna gradnja v enakih oziroma manjših tlorisnih gabaritih. Za nelegalno zgrajene prizidke v zaledju stavbe so dopustna samo nujna vzdrževalna dela in odstranitev.
(3) Obstoječa stavba Cesta železarjev 5 (objekt D), ki je registrirana enota kulturne dediščine (EŠD 29585 – Meščanska šola), se ohranja. Dopustni so vzdrževanje in rekonstrukcija obstoječe stavbe ter sprememba namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 7. člena tega odloka. Odstranitev stavbe in novogradnja na mestu prej odstranjene stavbe nista dopustni, razen pod pogoji, kot jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
Pogoji za oblikovanje stavb
(4) Za vsak poseg v registrirano enoto kulturne dediščine oziroma vplivno območje kulturnega spomenika je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(5) Spominsko ploščo na objektu Cesta železarjev 4 (objekt C) je treba v primeru odstranitve objekta ohraniti in zanjo načrtovati ustrezno drugo ureditev, za kar je treba izdelati načrt prestavitve in pridobiti soglasje ZVKDS.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(6) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka,
– kolesarska pot in pešpot.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– majhne stavbe (samo kot zaščita prostora za zbiranje odpadkov),
– pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, grajen gostinski vrt, grajeno igralo, grajeno spominsko obeležje, objekt javne razsvetljave),
– podporni zid.
Zasnova zunanje ureditve
(7) Na območju F3 so na prostih površinah dopustni odstranitev, vzdrževanje in urejanje parkirnih in zelenih površin za potrebe obstoječih stavb. Na vzhodnem delu območja se ob potoku ohranja obstoječa obvodna vegetacija v čim večji možni meri.
(8) Obstoječa kvalitetna drevesa je treba ohranjati in jih smiselno vključiti v krajinsko ureditev območja. V kolikor to ni možno zaradi obveznih odmikov ali drugih omejitev, se obstoječa drevesa lahko nadomesti z zasaditvijo nove drevnine (drevesa, grmovnice) na drugi ustrezni lokaciji.
(prostorska ureditev na območju F4)
Zazidalna zasnova
(1) V F4 se nahaja obstoječi večstanovanjski objekt Ulica Viktorja Kejžarja 1 (objekt B). Obstoječa stavba se ohrani. Dopustno je vzdrževanje ter rekonstrukcija obstoječe stavbe.
(2) Dopustna je ureditev skupnega pokritega parkirišča oziroma garaže na parceli obstoječe stavbe.
Tlorisni in višinski gabariti
(3) V primeru gradnje novega nadstreška nad parkiriščem oziroma garažne stavbe mora biti objekt pritličen z zazidano površino do 140 m2.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(4) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt javne razsvetljave).
Zasnova zunanje ureditve
(5) Na območju F4 je na prostih površinah dopustna ureditev parkirnih in zelenih površin za potrebe obstoječe stavbe.
(6) Obstoječa kvalitetna drevesa je treba ohranjati in jih smiselno vključiti v krajinsko ureditev območja. V kolikor to ni možno zaradi obveznih odmikov ali drugih omejitev, se drevje lahko nadomesti z zasaditvijo drevnine (drevesa, grmovnice) na drugi ustrezni lokaciji.
(prostorska ureditev na območju V)
Zasnova zunanje ureditve in pogoji za oblikovanje zelenih površin
(1) Na območju V (vodno zemljišče) je predvidena ureditev brežin ter sanacija poškodovanih obrežnih zidov potoka Ukova, z namenom, da se potok in obvodni prostor programsko vključita v javno parkovno ureditev.
(2) Čez potok je že urejena obstoječa peš povezava (kovinska brv), ki povezuje območje OPPN s stanovanjskim območjem na vzhodni strani, in se jo lahko rekonstruira oziroma nadomesti z novo. Poleg obstoječe brvi je na območju F2 preko potoka dopustna postavitev ene ali več novih brvi, ki bodo povezovala območje OPPN s stanovanjskim območjem na vzhodni strani.
(3) Ob potoku je v celotni dolžini vzhodnega roba območja OPPN predvidena sprehajalna pot, ki povezuje Ulico Viktorja Kejžarja na severni strani in Cesto železarjev na južni strani območja. Mestoma se uredijo dostopi in počivališča ob strugi (npr. terase v terenu). Ob sprehajalni poti je na izpostavljenih delih, nad koritom potoka na vzhodni strani, dopustna postavitev varovalne ograje.
(4) Poškodovane obrežne zidove potoka Ukova je treba sanirati in odstraniti zarast in odpadni material na dnu korita.
(5) Ob potoku je predvidena sonaravna zasaditev. Obstoječa avtohtona vegetacija ob potoku se ohranja, ustrezno očisti in pomladi.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(6) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pešpot,
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt javne razsvetljave),
– podporni zid.
(prostorska ureditev na območju C)
Zasnova zunanje ureditve in pogoji za oblikovanje zelenih površin
(1) Na odseku mimo območja OPPN, od priključka ulice Viktorja Kejžarja v km 4,4+60 do krožnega križišča pri občinski stavbi v km 4,7+69, poteka državna cesta R2-452/0368 Hrušica–Javornik (Cesta železarjev). Vozišče je urejeno iz treh voznih pasov – dva vozna pasova v smeri Hrušice in en vozni pas v smeri Slovenskega Javornika. Na celotni dolžini regionalne ceste je na desni strani cestišča urejen pločnik širine 4,5 m, na katerem je ob vozišču urejen drevored. Na levi strani cestišča je ravno tako urejen pločnik v širini 2,40 m, ki se na območju mimo TVD Partizan zoži na širino 1,00 m.
(2) V sklopu ureditve območja je zaradi ureditve cestnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih priključkov za potrebe napajanja območja OPPN na odseku ob območju OPPN v 1. fazi predvidena obnova voziščne konstrukcije leve polovice regionalne ceste in pločnika (grafični prikaz št. 4.4.3a Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – 1. faza).
(3) Za potrebe načrtovane prostorske ureditve na območju F2 in F3 je predvidena preureditev obstoječih uvozov iz Ceste železarjev (uvozi 2, 3 in 4). Ureditev cestnih priključkov v posamezni funkcionalni enoti mora biti izvedena sočasno s predvideno gradnjo na tej funkcionalni enoti.
(4) Na zahodni strani Ceste železarjev je obstoječi kostanjev drevored, v katerega se z načrtovano obnovo ceste ne posega. Ob vzhodnem robu ceste, na robu območij F1, F2 in F3, je predviden nov drevored, ki mora biti v posamezni funkcionalni enoti izveden sočasno s predvideno gradnjo na tej funkcionalni enoti. Za nov drevored se na celotni potezi vzhodnega roba ceste predvidi zasaditev iste drevesne vrste.
(5) Zasaditev rastlinja v obcestnem prostoru mora izpolnjevati zahteve, ki jih postavlja varnost prometa in ne sme ovirati preglednosti na cesti. Izbrane rastlinske vrste se morajo v največji možni meri približevati okoliškim rastlinskim združbam in morajo biti prilagojene mestnim rastiščnim razmeram. Za zasaditev drevoreda se predvidijo manjša, okroglasto oblikovana drevesa (npr. beli gaber – Carpinus betulus 'Columnaris'), katerih krošnje morajo biti vzdrževane na način, da ne bodo ovirale preglednosti na cesti, prometne signalizacije ter cestne razsvetljave.
(6) Na obravnavanem odseku Ceste železarjev mimo območja OPPN je od priključka Ulice Viktorja Kejžarja na severozahodni strani do obstoječega krožišča na jugozahodni strani dolgoročno predvidena rekonstrukcija državne ceste (2. faza), ki pa ni predmet tega OPPN (grafični prikaz št. 4.4.3b Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin – 2. faza). Z rekonstrukcijo je predviden profil državne ceste v širini 6,5 m (2 x 3,25 m) z obojestranskim pločnikom (2 x 2,40 m) in obojestransko kolesarsko stezo (2 x 1,75 m).
(7) V okviru rekonstrukcije državne ceste se obstoječi kostanjev drevored na zahodni strani Ceste železarjev ohranja. V kolikor bi bilo potrebno iz prometno varnostnih razlogov drevored odstraniti, ga je potrebno nadomestiti z novim drevoredom istovrstnih dreves, kot na vzhodni strani ceste.
(8) K izvedbi 2. faze ureditve državne ceste je potrebno pristopiti takoj po dokončanju obnove nadvoza čez železniško progo Jesenice–Ljubljana, ki se bo izvedla skladno s projektom št. 108-19E, Ginex intenrational d.o.o., december 2019.
(9) Meja funkcionalnih enot na zahodni strani območja OPPN predstavlja hkrati tudi regulacijsko linijo ceste, s katero se omogoča bodoča ureditev državne ceste v predvidenem profilu. Širina obstoječe prometne ureditve že ustreza dolgoročno predvidenemu profilu državne ceste, razen na območju pločnika na južnem delu, kjer je predvidena manjša razširitev cestne parcele.
(10) Projektna rešitev za bodočo rekonstrukcijo državne ceste (2. faza), kakor tudi za samo ureditev priključevanja tangiranega območja OPPN na državno cesto (1. faza), mora biti v fazi izdelave PZI projektne dokumentacije recenzirana (razen v primeru, da se upravljavec državne ceste odloči, da recenzija za 1. fazo ni potrebna) ter predhodno usklajena z upravljavcem državne ceste.
(11) Za načrtovanje vseh posegov v varovalnem pasu državne ceste je treba pridobiti projektne pogoje upravljavca državnih cest, ki jih je treba upoštevati pri izdelavi projektne dokumentacije, in pridobiti soglasje k projektnim rešitvam.
Pogoji za gradnjo enostavnih in nezahtevnih objektov
(12) Na celotnem območju je dovoljena postavitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– kolesarska pot in pešpot,
– pomožni komunalni objekt,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja v skladu s pogoji iz VI. poglavja tega odloka.
Razen na dovozih, dostopih ter prometnih in intervencijskih površinah je na območju dovoljena postavitev še naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– pomožni objekti v javni rabi (grajena urbana oprema, objekt javne razsvetljave),
– podporni zid.
(13) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(varovalni pas državne ceste)
(1) Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oziroma v vplivno območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste.
(2) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo državne ceste – v nasprotnem primeru je investitor dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste.
(3) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme ni dovoljeno. Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju cestnih priključkov oziroma križišč. Morebitno reklamno-obvestilno ipd. signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca državne ceste, je treba odstraniti. Morebitne potrebne rešitve s tem v zvezi je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(4) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(5) V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, ko bi to zahtevale prometno varnostne zahteve, so posamezni investitorji posegov na območju OPPN dolžni s svojim soglasjem pristopiti k morebitno potrebnim prilagoditvam prostorskih ureditev na tangiranem območju OPPN in ne smejo ovirati rekonstrukcije državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost cestnega telesa; prav tako ne smejo biti ovirani kasnejša rekonstrukcija ceste, vzdrževanje ceste, odvodnjavanje ceste, preglednost idr.; rešitve morajo zagotavljati prometno varnost. Vsi posegi morajo biti usklajeni z morebitno izdelano projektno dokumentacijo ureditve državne ceste. Vse rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državnih cest – pogoje in zahteve upravljavca ceste je treba upoštevati pri načrtovanju posegov na obravnavanem območju.
(6) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(7) Ustrezna ureditev tangiranih cestnih priključkov je pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.
(splošni pogoji za oblikovanje stavb)
(1) Arhitekturno oblikovanje novih stavb znotraj posameznih funkcionalnih enot mora biti poenoteno.
(2) Fasade stavb morajo biti zasnovane sodobno, s kvalitetnimi in trajnimi materiali. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Dopustni so intenzivnejši barvni poudarki (do 30 % površine fasade).
(3) Fasade objektov ob Cesti železarjev v F2 morajo biti med seboj barvno in oblikovno usklajene.
(4) Podzemne garaže se prednostno načrtuje tako, da so podzemni deli stavb v smeri proti Cesti železarjev zakriti z brežinami oziroma so ozelenjeni. V primeru vidnega zidu v območju kletne etaže mora biti zid oblikovan enako kot pri okoliških objektih s kvadri pravilno klesanih kamnov oziroma naj se takšne kamne vključi v oblikovanje tega zidu.
(5) Za vse objekte v javni rabi je treba zagotoviti neovirano uporabo in gibanje funkcionalno oviranim osebam, tako zunaj kot znotraj objekta.
(6) Tehničnih naprav ni dovoljeno nameščati na ulične fasade objektov oziroma jih je treba vizualno zakriti.
(7) V primeru izvedbe ravne strehe je dovoljena ozelenitev strehe.
(splošni pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Krajinske ureditve na območju OPPN morajo upoštevati celostno zasnovo ureditvenega območja. Na celotnem območju OPPN morajo biti prostori za počitek in pešpoti ustrezno utrjene, opremljene z mikro urbano opremo in primerno osvetljene. Vsi elementi zunanje ureditve morajo biti med seboj oblikovno usklajeni in izbor talnih materialov poenoten, vse kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
(2) Obstoječo vegetacijo na obravnavanem območju se ohranja v največji možni meri in se jo smiselno vključi v novo prostorsko ureditev. Pri izbiri nove zasaditve imajo prednost avtohtone vrste, ki se jih lahko zasledi v širši okolici in so odporne na lokalne klimatske razmere in prilagojene danim rastiščnim pogojem.
(3) Intervencijske poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki dopušča ustrezno tlakovanje ali ozelenitev.
(4) Kote zunanjih ureditev na strani uvozov morajo biti prilagojene koti ceste pri uvozu.
(5) Glavni dostopi do objektov, primarne peš površine, parkirni prostori v kletni garaži in vse javne površine morajo biti urejeni tako, da so uporabni tudi za funkcionalno ovirane uporabnike.
(6) Površine vozišč morajo biti ustrezno utrjene (asfaltirane oziroma tlakovane) in omejene z betonskim ali kamnitim robnikom.
(7) Znotraj gradbenih parcel posameznih objektov je za vsak objekt treba urediti prostor za zbiranje odpadkov, ki je lahko oblikovan kot majhna stavba ali nadstrešek. Dopustno je urediti skupno mesto za zbiranje odpadkov za več objektov skupaj.
(8) Na fasadah stavb in na lastniških parcelah stavb je v skladu z občinskim odlokom, ki ureja oglaševanje v Občini Jesenice, dovoljeno oglaševanje dejavnosti, ki se v predmetnih objektih nahaja.
(9) V varovalnem pasu regionalne ceste (Cesta železarjev) je postavitev objektov za oglaševanje dopustna samo ob upoštevanju veljavnih predpisov in pogojev upravljavca državne ceste ter ob pridobitvi soglasja upravljavca državne ceste.
(10) Na celotnem območju OPPN morata biti grajena in preostala urbana oprema (npr. premična klop, smetnjak, objekt javne razsvetljave) med seboj poenoteni oziroma oblikovno usklajeni, kot sestavni del celovite oblikovalske rešitve.
(lega objektov na zemljiščih)
(1) Zazidalna zasnova in tlorisni gabariti novih objektov so določeni v grafičnem načrtu 4.4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi.
(2) Za zakoličbo novih stavb so določene fiksne točke, ki so prikazane na grafičnem načrtu 4.3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra.
(3) Odmiki objektov od parcelnih mej morajo biti v skladu z zazidalno situacijo oziroma v okviru dopustnih odstopanj, pod pogojem, da so usklajeni z zahtevami nosilcev urejanja prostora, s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom.
(1) Na območju OPPN je predvidena nova parcelacija, ki je določena v grafičnem načrtu 4.3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra.
(2) Mejne točke novih parcel in zakoličbeni elementi novih objektov so opredeljeni po Gauss-Krüegerjevem koordinatnem sistemu in so sestavni del obrazložitve odloka.
(3) Območje OPPN je razdeljeno na naslednje gradbene parcele:
– F1: parcela obstoječe stavbe TVD partizan
– F2/1: parcela namenjena gradnji novih večstanovanjskih objektov
– F2/2: parcela namenjena ureditvi javnega parka
– F2/3: parcela namenjena ureditvi skupnega uvoza na območji F1 in F2
– F2/4: parcela namenjena ureditvi sprehajalne poti vzdolž potoka Ukova
– F2/5: parcela za javno pešpot
– F3: parcela obstoječih stavb nekdanje Kemične čistilnice in pralnice
– F4: parcela obstoječe večstanovanjske stavbe
– V: obstoječa parcela vodnega zemljišča
– C/1: obstoječa parcela ceste
– C/2: parcela namenjena razširitvi pločnika (2. faza).
(površine, namenjene za javno dobro)
(1) Površine, namenjene za javno dobro, so razvidne iz grafičnega načrta 4.3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra.
(2) Površine, namenjene za javno dobro, obsegajo gradbene parcele z oznakami: F2/2, F2/3, F2/4, F2/5 in C/2.
VI. POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Obstoječi in novo predvideni objekti na območju OPPN bodo priključeni na obstoječe in predvideno prometno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, ki je razvidno iz grafičnega načrta 4.4.2 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav.
(2) Vse stavbe na območju OPPN je treba obvezno priključiti na cestno, električno, vodovodno, kanalizacijsko in vročevodno omrežje. Vse priključitve se izvede skladno s pogoji posameznih upravljavcev infrastrukturnih vodov.
(3) Za energetsko oskrbo objektov je namesto oskrbe z vročevodom dopustna tudi izraba obnovljivih virov energije (samo fotovoltaika in toplotne črpalke), v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V primeru, da stavbe zadovoljujejo potrebe po ogrevanju in pripravi sanitarne tople vode samo delno z obnovljivimi viri energije, za pokrivanje preostalega dela potreb še vedno velja obveznost priključitve na vročevodno omrežje.
(4) Praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati po javnih površinah tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav. V primeru, kadar to ni možno, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču.
(5) Novi infrastrukturni vodi bodo v večjem delu potekali v pločniku in v levi polovici trase Ceste železarjev, ki se po posegu vzpostavi v prvotno stanje, razen na območju F2, kjer novo predvideni vodi prečkajo parkovne površine.
(6) Obstoječe infrastrukturne vode je dopustno odstranjevati, zaščititi, prestavljati, vzdrževati, dograjevati in jim povečevati zmogljivost. Za vse posege na obstoječih vodih mora biti pridobljeno soglasje upravljavca.
(7) Pri izgradnji nove komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture in objektov je treba upoštevati priporočljive minimalne razdalje približevanja in križanja vodov ter njihove varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in naprav mora potekati usklajeno.
(8) Pri izgradnji infrastrukturnih vodov in objektov je treba upoštevati načrtovane rešitve, ki so določene v tem OPPN in so razvidne iz grafičnih načrtov 4.4.2 Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav in 4.4.3 – Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo in prikazom intervencijskih površin.
(1) Območje OPPN se bo na zahodni in južni strani prometno navezovalo na Cesto železarjev, ki je regionalna cesta R2-452/0368 Hrušica–Javornik, in na severni strani na cesto Ulica Viktorja Kejžarja, ki je lokalna cesta.
(2) Zaradi izvedbe infrastrukturnih priključkov za potrebe napajanja obstoječe in predvidene pozidave na območju OPPN je na obravnavanem odseku Ceste železarjev predvidena obnova voziščne konstrukcije leve polovice ceste in pločnika, ki mora biti izvedena sočasno z gradnjo novih objektov na območju F2.
(3) Rešitve obnove ceste in pločnika ter ureditev priključkov na regionalno cesto morajo smiselno upoštevati IZP dokumentacijo ureditve državne ceste (št. projekta P-384/S, Planing d.o.o., marec 2020) in jih je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. Rešitve morajo biti usklajene s PZI dokumentacijo ureditve nadvoza čez železniško progo in ureditve priključka Ulice Viktorja Kejžarja (št. projekta 108-19E. Ginex international d.o.o., december 2019). Vse rešitve prometne ureditve, ki tangirajo državno cesto, morajo biti v nadaljnjih fazah projektiranja konkretno obdelane in predhodno usklajene s strokovno službo upravljavca državne ceste.
(4) Izvedena mora biti preplastitev obeh voznih pasov (v klanec) do sredine predvidene dvojne črte oziroma do osi ceste. Za potrebe obnove voziščne konstrukcije je v fazi izdelave PZI projektne dokumentacije treba izdelati elaborat dimenzioniranja voziščne konstrukcije.
(5) Pri obnovi Ceste železarjev se situativni in niveletni potek ter prečni prerez državne ceste v celoti ohranijo. Horizontalna prometna signalizacija na cesti se obnovi na isti način kot je obstoječa (dva vozna pasova v smeri Hrušica in en vozni pas v smeri Javornika).
(6) Na območju F1 in F4 se obstoječa objekta na severni strani preko obstoječih uvozov priključujeta na Ulico Viktorja Kejžarja, ki se na zahodni strani priključuje na Cesto železarjev preko uvoza 1, ki bo urejen v okviru projekta št. 108-19E, Ginex international d.o.o., december 2019.
(7) Na območju F2 se novi objekti priključujejo na Cesto železarjev preko:
– uvoza 2, ki služi samo za potrebe dostopa do objektov 1 in 2 v tej funkcionalni enoti,
– uvoza 3, ki je predviden kot skupen uvoz do kletne garaže objektov 1 in 2 ter do obstoječega objekta in parkirnih površin na nivoju terena na severozahodnem delu območja funkcionalne enote F3. Priključka se izvedeta pravokotno, z zavajalnimi radiji R = 9,0 m. Širina uvozov je 10,0 m, z ločilnim trikotnim otokom na sredini uvozov (dimenzije otokov so razvidne iz grafičnih prilog tega OPPN). Promet na uvozih bo urejen desno-desno.
(8) Dostop do severozahodnega dela F3 je predviden s Ceste železarjev preko uvoza 2, ki je hkrati predviden tudi kot uvoz do kletne garaže objektov v F2 in je podrobneje opisan v prejšnjem odstavku tega člena.
(9) Dostop do južnega dela F3 je predviden s Ceste železarjev preko obstoječega uvoza 4, ki se ustrezno uredi in je predviden samo za potrebe dostopa do parkirišča za osebna vozila in za potrebe dostopa do obstoječe transformatorske postaje na tej lokaciji. Prometna navezava južnega dela območja F3 s severnim platojem ni dopustna. Promet na uvozu bo urejen desno-desno. Cestni priključek se uredi na lokaciji obstoječega priključka v skladu s Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste.
(10) V primeru, da bi to pogojevale kasnejše prometno varnostne razmere in potrebe ureditve državne ceste oziroma v primeru, da bi se ob uporabi posameznega priključka pokazali negativni vplivi na območje državne ceste in prometno varnost, je treba tangirane cestne priključke ustrezno preurediti. Upravljavec državne ceste mora z ustreznimi ukrepi zagotoviti izboljšanje razmer v sodelovanju z lokalno skupnostjo in lastniki tangiranih zemljišč.
(11) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(1) Območje OPPN bo imelo zagotovljen peš dostop s pločnikov, ki potekajo ob Cesti železarjev, Ulici Viktorja Kejžarja in Delavski cesti.
(2) Znotraj posameznih funkcionalnih enot so v skladu z grafičnim načrtom 4.4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi predvidene tudi nove peš povezave, ki bodo povezovale obstoječo in predvideno pozidavo z javno parkovno površino v F2 in peš povezava vzdolž celotnega desnega brega brežine potoka Ukova.
(3) Peš dostop na območje OPPN je z obstoječega stanovanjskega območja na vzhodni strani mogoč po obstoječi kovinski brvi preko potoka. Gorvodno po potoku je za dostop do predvidene parkovne površine dopustna postavitev nove brvi.
(4) Dostopi za pešce morajo biti izvedeni tako, da se funkcionalno ovirane osebe lahko samostojno gibljejo po vseh površinah, ki so namenjene pešcem (poglobljeni robniki).
(5) Obstoječ pločnik na vzhodni strani Ceste železarjev je v osnovi širine 2,4 m, mimo objektov TVD Partizan in ob opornih zidovih pred objekti nekdanje kemične čistilnice in pralnice pa je pločnik ožji. V 1. fazi obnove voziščne konstrukcije pločnika se njegova širina ohranja.
(6) V sklopu predvidene rekonstrukcije državne ceste (2. faza) je na levi strani cestišča na celotni dolžini ob tangiranem območju OPPN predvidena razširitev obstoječega pločnika na širino 2,40 m, razen v delu mimo obstoječega objekta TVD Partizan, kjer je predvidena širina pločnika 1,6 m.
(7) Hkrati s predvideno rekonstrukcijo obravnavanega odseka državne ceste se na južni strani območja po potrebi odstranijo oziroma prestavijo obstoječi oporni zidovi in izvede pločnik v končni širini ter uredi tudi pločnik na desni strani cestišča.
(8) Rezervacija prostora za razširitev pločnika je definirana in prikazana v grafičnem načrtu 4.4.3b Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin (2. faza).
(9) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(1) Vzdolž območja OPPN v 1. fazi obnove leve polovice regionalne ceste in pločnika nova kolesarska steza ni predvidena.
(2) Na severni strani območja OPPN se na stiku z ureditvijo regionalne ceste, ki je predvidena po projektu št. 108-19E, Ginex international d.o.o., december 2019, uredi začetek kolesarske steze za smer Hrušica. Začetek kolesarske steze se uredi s pogreznjenimi robniki in uredi s prometno signalizacijo.
(3) Na južni strani območja OPPN se na stiku z ureditvijo krožnega križišča, kjer je že obstoječa kolesarska steza, izvoz kolesarske steze na vozišče preuredi v skladu s Pravilnikom o kolesarskih površinah (Uradni list RS, št. 36/18) in uredi s prometno signalizacijo.
(4) V sklopu bodoče rekonstrukcije državne ceste (2. faza) je na celotni dolžini obravnavanega območja predvidena ureditev obojestranske kolesarske steze v širini 1,75 m do navezave na obstoječo kolesarsko stezo med krožnim križiščem na južni strani območja OPPN in na stiku z ureditvijo regionalne ceste, ki je predvidena po projektu št. 108-19E, Ginex international d.o.o., december 2019, na severni strani območja OPPN.
(5) Rezervacija prostora za ureditev kolesarske steze je definirana in prikazana v grafičnem načrtu 4.4.3b Prometna ureditev s prikazom intervencijskih površin (2. faza).
(6) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(1) Za potrebe predvidenih objektov je treba urediti parkirišča na nivoju terena ter podzemne parkirne garaže v okviru posameznih gradbenih parcel oziroma funkcionalnih enot.
(2) Pri načrtovanju objektov in njihovih zunanjih ureditev je poleg splošnih pogojev in predpisov treba zagotoviti najmanj naslednji standard za parkiranje:
– večstanovanjske stavbe | 1 PM/stanovanje v velikosti do 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce |
| 2 PM/stanovanje v velikosti nad 70 m2 neto tlorisne površine, od tega 10 % za obiskovalce |
– poslovni prostori s strankami | 1 PM/30 m2 neto površine |
– trgovine | 2 PM/30 m2 prodajne površine |
– gostilne | 1 PM/4 sedeže |
– športna igrišča | 1 PM/250 m2 površine igrišč |
– prireditveni prostori, kulturne in športne dvorane | 1 PM/5 sedežev |
– zdravstveni domovi | 1 PM na 100 m2 |
(3) Objekti v javni rabi morajo imeti 5 % parkirnih mest rezerviranih za vozila gibalno oviranih oseb.
(1) Zahodno od območja OPPN poteka obstoječa železniška proga št. 70 Jesenice–Sežana, severno od območja OPPN pa poteka obstoječa železniška proga št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja.
(2) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem progovnem pasu železniške proge, 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju od osi skrajnega tira, je potrebno v skladu z Zakonom o varnosti v železniškem prometu (ZVZelP-1, Uradni list RS, št. 30/18) in področnimi pravilniki pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(3) Ob železniški progi potekajo železniški signalno varnostni in telekomunikacijski kabli ter zračne linije, zato je potrebno vsa dela v bližini kablov izvajati pod nadzorom upravljavca.
(4) Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa. Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za nove objekte in njihove funkcionalne površine, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja javne železniške infrastrukture. Izvedba vseh ukrepov za zaščito območja in objektov pred negativnimi vplivi železniške proge je obveznost lokalne skupnosti oziroma obveznost investitorjev novih posegov ali objektov.
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1) Čez obravnavano območje poteka obstoječ vodovod iz pocinkanih cevi dimenzije DN50, ki služi zgolj sanitarni porabi vode za obstoječe objekte na območju OPPN. Obstoječi vodovod se ukine ter nadomesti z novim. Hidrantno omrežje na obravnavanem območju še ni zgrajeno.
(2) Za oskrbo obstoječe in predvidene pozidave na območju OPPN s sanitarno vodo in z vodo za gašenje je treba zgraditi novo vodovodno omrežje, ki se navezuje na obstoječi vodovod DN 200 v obstoječem vodovodnem jašku v zelenici severno od krožišča na Cesti železarjev.
(3) Nov vodovod v izvedbi NL DN 100 poteka v trasi Ceste železarjev od obstoječega jaška na južnem delu območja OPPN proti severozahodu do obstoječe stavbe TVD Partizan. Cevovod je dimenzioniran glede na predvideno porabo vode in na potrebo po zagotavljanju minimalne požarne varnosti na območju OPPN.
(4) Do obstoječe večstanovanjske stavbe na območju F4 poteka nov vodovod v izvedbi NL DN 100 od uvoza s Ceste železarjev na območje F2 v smeri proti severovzhodu do hišnega priključka objekta.
(5) Do objekta TVD Partizan na območju F1 je predviden nov vodovod v izvedbi PEHD d63, ki poteka od zadnjega hidranta na južni strani TVD Partizan do obstoječega vodovoda PC 50 na vzhodni strani telovadnice.
(6) Hišni vodovodni priključki do novo predvidenih objektov se odcepijo iz novega vodovoda v trasi Ceste železarjev.
(7) Vodomerne jaške za posamezne objekte je treba locirati znotraj posameznih gradbenih parcel objektov.
(8) Nov cevovod v trasi Ceste železarjev bo opremljen z nadzemnimi hidranti, pri čemer razdalja med dvema hidrantoma ne sme biti večja od 80 m, razdalja med hidrantom in stavbo pa ne manjša od 5 m in ne večja od 80 m. Na obravnavanem območju je predvidenih pet zunanjih nadzemnih hidrantov.
(9) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju vodovodnega omrežja je treba upoštevati vsa določila veljavnih predpisov, ki urejajo oskrbo z vodo in pridobiti soglasje upravljavca.
(10) V varovalnem pasu javnega vodovoda niso dopustni posegi s težko gradbeno mehanizacijo.
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
(1) Na območju OPPN javno kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno.
(2) Za odvajanje odpadnih vod iz območja OPPN je treba zgraditi nov razvod fekalne kanalizacije, ki se ga pri krožišču na Cesti železarjev poveže z obstoječim javnim kanalom, ki poteka v Delavski cesti in se priključuje na glavni kolektor v trasi Ceste železarjev.
(3) Nov fekalni kanal poteka pod pločnikom ob Cesti železarjev od obstoječega voda južno od območja OPPN proti severozahodu do obstoječe stavbe TVD Partizan. Fekalni kanal prečka vodotok Ukova bodisi z obešanjem kanalizacijske cevi na mostno konstrukcijo ali s potekom v zelenici nad prepustom.
(4) Do obstoječe večstanovanjske stavbe na območju F4 poteka fekalni kanal od uvoza s Ceste železarjev na območje F2 v smeri proti severovzhodu do hišnega priključka objekta.
(5) Hišni kanalizacijski priključki do novo predvidenih objektov se odcepijo iz novega fekalnega kanala v pločniku ob Cesti železarjev. Priključevanje objekta je mogoče z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz kleti je mogoč le preko črpališča.
(6) Padavinske vode iz strešin objektov in čistih zunanjih površin se vodijo v ponikovalnice, zgrajene na posamezni gradbeni parceli objekta. Dovoljena je izraba padavinske vode za sanitarne namene. Preko lovilcev olj se v ponikovalnice odvaja tudi padavinske vode iz manipulativnih površin in parkirišč.
(7) Če ponikanje ni možno, je padavinske vode možno speljati v potok Ukova, pri čemer je treba v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni ureditev zadrževanja padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Iztok oziroma zadrževanje mora biti ustrezno dimenzionirano glede na prevodno sposobnost potoka – recipienta.
(8) Padavinske vode, ki se zbirajo na gradbenih parcelah objektov, ne smejo odtekati na javne površine.
(9) Obstoječa meteorna kanalizacija za odvodnjavanje Ceste železarjev poteka pod pločnikom z izpustom v potok Ukova na območju krožišča. Po obnovi voziščne konstrukcije se meteorne vode iz Ceste železarjev preko novih požiralnikov s peskolovi preveže na obstoječe revizijske jaške, ki odvajajo padavinsko vodo v obnovljen meteorni kanal, ki se po potrebi obnovi in prilagodi bodoči prometni ureditvi.
(10) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi o odvajanju komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih vod in pridobiti soglasje upravljavca.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju je prisotno 20 kV kabelsko omrežje, nizkonapetostno omrežje in transformatorska postaja (TP) TP 0351 Komunalni Servisi. Preko omenjenih elektroenergetskih naprav se napajajo tudi porabniki na obravnavanem območju.
(2) Napajanje novih objektov na območju OPPN je predvideno iz obstoječe TP 0351 Komunalni Servisi.
(3) Za napajanje odjemalcev na celotnem območju OPPN je od obstoječe TP predvidena izgradnja novega NN kabelskega omrežja, ki bo potekalo v cevni kabelski kanalizaciji pod pločnikom ob Cesti železarjev do priključno merilnih omaric objektov.
(4) Prostozračni NN vod, ki poteka ob vzhodnem robu obravnavanega območja do obstoječih objektov, se ukine, ostali prostozračni NN vodi v območju OPPN pa se morajo kablirati. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba predvideti potrebne odmike oziroma prestavitve tras vseh SN in NN kablovodov.
(5) Lokacije priključnih merilnih omaric bodo določene v projektu elektrifikacije celotnega območja, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. Projekt mora biti posredovan v pregled in potrditev na Elektro Gorenjska.
(6) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati zakonska določila in določila veljavnih podzakonskih predpisov, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(1) Na območju OPPN, ob Cesti železarjev in ob Ulici Viktorja Kejžarja, je obstoječa cestna razsvetljava.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za komunalno urejanje območja OPPN je potrebno preveriti ustreznost obstoječe cestne razsvetljave ter po potrebi predvideti prestavitve obstoječih svetilk oziroma nadomestitve z novimi.
(3) Vse nove javne površine v območju OPPN je treba opremiti z javno razsvetljavo. Predvidena je nova razsvetljava parkovnih površin ter razsvetljava peš poti ob potoku Ukova.
(4) Obstoječe prižigališče javne razsvetljave se nahaja v obstoječi transformatorski postaji TP 0351 Komunalni Servisi.
(5) Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
(6) Vsa javna in interna razsvetljava na območju OPPN mora biti izvedena skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Osvetlitev javnih površin na območju OPPN mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Na območju OPPN poteka ob zahodnem robu Ceste železarjev obstoječe telekomunikacijsko omrežje, od katerega sta do stavbe TVD Partizan in večstanovanjske stavbe izvedena TK priključka, ki se ukineta in nadomestita z novim.
(2) Do obstoječih in novih objektov na obravnavanem območju je predvidena nova kabelska kanalizacija, ki bo povezana z obstoječo preko obstoječih jaškov ali novozgrajenih jaškov kabelske kanalizacije.
(3) Nova kabelska kanalizacija poteka pod pločnikom ob Cesti železarjev od obstoječega jaška na južnem delu obravnavanega območja proti severozahodu do obstoječe stavbe TVD Partizan.
(4) Do obstoječe večstanovanjske stavbe poteka TK vod od uvoza s Ceste železarjev na območju funkcionalne enote F2 v smeri proti severovzhodu do hišnega priključka objekta.
(5) Priključitev novih objektov je predvidena v TK omaricah, ki se jih namesti na zemljiščih posameznih odjemalcev.
(6) Obstoječe telekomunikacijske naprave je treba pred pričetkom del označiti, prestaviti in ustrezno zaščititi. Prestavitve in zaščite obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zemljišč.
(7) Za priklop objektov na javno telekomunikacijsko omrežje je investitor dolžan izdelati ali naročiti projekt telekomunikacijskega omrežja v skladu s predvideno dejavnostjo in potrebami, ki mora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter potrjen s strani Telekoma Slovenije.
(1) Vse nove objekte na območju OPPN je treba za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode priključiti na vročevodno omrežje, ki poteka ob zahodnem robu Ceste železarjev, razen v primeru uporabe obnovljivih virov energije (razen fotovoltaika in toplotna črpalka).
(2) Stavba TVD Partizan in obstoječa večstanovanjska stavba sta priključeni na javno omrežje preko obstoječega vročevodnega priključka, ki ostane v funkciji.
(3) Za napajanje uporabnikov na območju F2 in F3 je predviden nov priključni vročevod, ki poteka od obstoječega glavnega vročevoda preko trase Ceste železarjev do novo predvidenih objektov.
(4) V varovalnem pasu vročevoda (2 m na vsako stran od osi vročevoda) niso dopustni posegi s težko gradbeno mehanizacijo.
(1) Na območju OPPN se nahaja omrežje zemeljskega plina, ki vodi do obstoječe stavbe nekdanje Kemične čistilnice in pralnice.
(2) Za ostale objekte na območju OPPN nov razvod plina ni predviden.
(3) V varovalnem pasu plinovoda (2 m na vsako stran od osi plinovoda) posegi s težko gradbeno mehanizacijo niso dopustni. V kolikor obstoječe omrežje zemeljskega plina ovira gradnjo, je treba obstoječi plinovod prestaviti.
(1) Znotraj gradbenih parcel posameznih objektov je za vsak objekt treba zagotoviti prevzemno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov, ki mora biti primerne velikosti, asfaltirano ali tlakovano ter dostopno pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov. Prevzemno mesto mora biti urejeno v skladu s predpisi o javni službi zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov.
(2) Med prevzemnim mestom in mestom praznjenja ne sme biti grajenih ali drugih ovir.
(3) S posameznimi vrstami odpadkov je treba ravnati skladno s predpisi s področja ravnanja z odpadki.
(4) Investitor oziroma izvajalec morata v času gradnje poskrbeti za pravilno zbiranje in odvoz odpadkov na ustrezno deponijo v skladu z veljavnimi predpisi.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturnega spomenika (EŠD 5444: Jesenice – Gimnazija), na ureditvenem območju OPPN pa se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
– stavba TVD Partizan, Cesta železarjev 1 (EŠD 14967: Jesenice – Sokolski dom),
– spominska plošča na stavbi Cesta železarjev 4 (EŠD 18477: Jesenice – Spominska plošča o ustanovitvi jeseniške SDS KPJ,
– stavba Cesta železarjev 5 (EŠD 29585: Jesenice – Meščanska šola).
(2) V bližini območja se nahaja tudi več enot kulturne dediščine, ki so prikazane na grafičnem načrtu 4.2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora.
(3) Za vsak poseg v registrirano enoto kulturne dediščine oziroma vplivno območje kulturnega spomenika je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje za posege po predpisih za varstvo kulturne dediščine.
(4) Stavba TVD Partizan (objekt A) se z načrtovano prostorsko ureditvijo varuje kot kulturna dediščina in se jo ohranja. Pred načrtovanjem posegov na stavbi TVD Partizan je treba izdelati vrednotenje in analize, na podlagi katerih bodo predvideni morebitni preureditveni in sanacijski posegi.
(5) Stavba cesta železarjev 5 (objekt D) se z načrtovano prostorsko ureditvijo varuje kot kulturna dediščina in se jo ohranja.
(6) Odstranitev stavb kulturne dediščine (objekta A in D) in novogradnja na mestu prej odstranjene stavbe je dopustna le izjemoma, če je prehodno pridobljeno soglasje za raziskavo in odstranitev po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Novogradnja mora upoštevati pogoje, ki jih določi pristojna javna služba varstva kulturne dediščine.
(7) Spominsko ploščo na objektu Cesta železarjev 4 (objekt C) je treba ohraniti oziroma zanjo načrtovati ustrezno drugo ureditev, za kar je treba izdelati načrt prestavitve in pridobiti soglasje ZVKDS.
(8) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA IN NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJE NARAVE
(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S sprotnim vlaženjem sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene mehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos materiala z gradbišč.
(2) Prezračevanje objektov je treba speljati nad strehe objektov oziroma na mestih, kjer ne bo neposrednega vpliva na igrišča in stanovanja.
(3) Po končani izvedbi predvidene prostorske ureditve na območju OPPN se onesnaženje zraka ne bo bistveno povečalo. Emisije snovi v zrak bodo prisotne zlasti zaradi motornega prometa. Ob upoštevanju omilitvenih ukrepov bo vpliv emisije snovi v zrak neznaten.
(varstvo voda in varstvo tal)
(1) Območje OPPN ne posega na območja varstvenih pasov virov pitne vode oziroma vodovarstvena območja.
(2) Po vzhodnem delu območja OPPN teče potok Ukova (vodotok 2. reda). Pri vseh posegih na vodno in priobalno zemljišče je treba upoštevati smernice ARSO, ki so sestavni del tega OPPN, in pridobiti vodno soglasje.
(3) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki bi lahko imeli škodljiv vpliv na vode in priobalna zemljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov ter preprečevali prost prehod ob javnem dobrem.
(4) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacijsko omrežje in z rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema ter z vodenjem onesnaženih padavinskih vod z manipulativnih in utrjenih površin preko lovilcev olj in goriv v meteorno kanalizacijo z odtokom v ponikovalnice.
(5) Če ponikanje ni možno, je padavinske vode možno speljati v vodotok, pri čemer je treba v čim večji možni meri zmanjšati hipni odtok padavinskih voda, kar pomeni ureditev zadrževanja padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike. Pri tem se ne sme poslabšati kakovost recipienta in poplavna varnost območja.
(6) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da ni onemogočeno varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
(7) Pri vseh posegih, ki so potrebni za izvedbo komunalne in energetske infrastrukture za potrebe predvidene prostorske ureditve, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje.
(8) V času gradnje odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala na priobalno in vodno zemljišče, na brežine in v pretočne profile potoka ni dovoljeno, kakor tudi ni dovoljeno nasipavanje rentenzijskih površin, zasipavanje pretočnih profilov potoka ter sprožanja erozijskih procesov.
Na območju OPPN ni naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij, pomembnih območij za ohranjanje biotske raznovrstnosti in območij, predvidenih za zavarovanje.
(1) Obravnavano območje se v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
(2) Za predvideno pozidavo na območju OPPN je bila izdelana ocena vrednosti kazalcev hrupa, ki ga povzroča državna cesta v izhodiščnem letu po koncu gradnje ter v 20-letnem planskem obdobju. Oceno obremenitve okolja s hrupom, ki je sestavni del strokovnih podlag tega OPPN, je pod št. 60/1-2013 v aprilu 2013 izdelal Marbo d.o.o. Iz navedene strokovne ocene sledi, da na območju OPPN ne bodo preseženi mejni kazalci hrupa zaradi prometa po regionalni cesti ter da je OPPN izvedljiv in sprejemljiv brez dodatnih omilitvenih ukrepov.
(3) Zaradi bližine obstoječe stanovanjske pozidave je treba čas uporabe posameznih gradbenih strojev v bližini sosednjih hiš časovno omejiti. Čas gradnje lahko traja le od 6. do 18. ure.
(4) Pri izdelavi elaboratov zvočne zaščite pred hrupom za večstanovanjske stavbe je za zunanji hrup treba upoštevati raven hrupa za Ldan = 65 dBA.
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s prepisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste in oblike, mirujočih ali premikajočih, ki so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
(1) Pri izdelavi projektne dokumentacije za načrtovane prostorske ureditve je treba upoštevati naravne omejitve in temu primerno predvideti tehnične rešitve gradnje.
(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati veljavne predpise o graditvi in vzdrževanju zaklonišč ter na vseh objektih predvideti ojačitev prve plošče oziroma gradnjo zaklonišč, za katere je to predpisano.
Ukrepi za varstvo pred potresno nevarnostjo
(3) Objekti morajo biti načrtovani potresno varno; upoštevati je treba projektni pospešek tal (0,225 g) ter temu primerno predvideti tehnično rešitev gradnje.
Ukrepi za varstvo pred požarom
(4) Pri projektiranju posameznih objektov je treba upoštevati ukrepe, ki zagotavljajo pogoje za preprečevanje in zmanjševanje posledic požara za ljudi, premoženje in okolje, upoštevati zahteve, ki jih določajo veljavni predpisi s področja varstva pred požarom, ter smernice Uprave RS za zaščito in reševanje, ki so sestavni del tega OPPN.
(5) V fazi izdelave projektne dokumentacije za posamezne objekte je treba, če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati načrt s področja varnosti.
(6) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega omrežja, ki bo vezano na vodovodno omrežje z ustreznim tlakom in pretokom. Predvidenih je 5 zunanjih nadtalnih hidrantov v medsebojnem razmaku do 80 m.
(7) Dostopi do objektov in delovne površine za intervencijska vozila morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi. V vsaki gradbeni etapi je treba zagotoviti ustrezno ureditev dostopov in površin za delovanje intervencijskih vozil.
(8) Medsebojni odmiki med objekti in odmiki od parcelnih mej morajo zagotavljati pogoje za omejevanje širjenja požara na sosednje objekte.
(9) Dostopi in delovne površine za intervencijo ter hidranti so prikazani na grafičnem načrt 4.3 – Prometna ureditev z idejno višinsko regulacijo in prikazom intervencijskih površin.
Ukrepi za varstvo pred poplavami
(10) Po podatkih izdelane hidrotehnične študije z naslovom Karte poplavne nevarnosti in karte razredov poplavne nevarnosti za območje Občine Jesenice, ki jo je pod številko C22-RF/10 v februarju 2011 izdelal Inženiring za vode, je južni del območja ob potoku Ukova glede ogroženosti z visokimi vodami uvrščen v razred »preostale poplavne nevarnosti«.
(11) Vsi posegi morajo biti skladni s predpisi s področja izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav.
(12) Z namenom zagotovitve ustrezne poplavne varnosti je treba izvajati ukrepe za zmanjšanje poplavne nevarnosti, ki so navedeni v zgoraj navedeni hidrotehnični študiji.
Geološka sestava tal in potrebni ukrepi
(13) Po podatkih izdelane geološke študije z naslovom Poročilo o izdelavi kart geološko pogojenih nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja v merilu 1:25.000 za Občino Jesenice, ki jo je pod številko DN 2003736 v septembru 2010 izdelal Gradbeni Inštitut ZRMK, je obravnavano območje glede ogroženosti z geološko pogojenimi nevarnosti zaradi procesov pobočnega premikanja uvrščen v razred R4 – območje brez tveganja.
(14) Območje brez tveganja označuje teren, kjer ni pojavov nestabilnosti v naravi. Osebe in objekti niso ogroženi.
(15) Na območju OPPN ni omejitev za posege v teren, ni omejitev pogojev za novogradnje in ni treba izvajati preventive za obstoječe gradnje.
(16) Za zahtevne objekte je priporočljiva izdelava geološko-geomehanskega poročila z izvedbo stabilnostnih analiz ter predvidenimi varovalnimi ukrepi za zaščito objekta.
X. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
Odstopanja pri legi in velikosti objektov:
(1) Za odstopanja tlorisnih dimenzij objektov navzdol ni omejitev.
(2) V F2 velikost novo predvidenih objektov lahko presega predvidene gabarite do +10 %, ob pogoju, da so zagotovljeni ustrezni požarni odmiki ter da je hkrati zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na dejavnost v objektu.
(3) Glede na dopustno odstopanje tlorisnih dimenzij je dovoljeno tudi odstopanje pri določitvi fiksnih točk za zakoličbo objektov.
(4) Izven predpisanih tlorisnih gabaritov stavb lahko segajo balkoni, nadstreški in zunanja stopnišča.
(5) Gabariti kleti so lahko tudi večji od gabaritov nadzemnih etaž pod pogojem, da je zagotovljen najmanj 5,0 m odmika od cestnega telesa javne ceste oziroma najmanj 1,0 m meter odmika od ostalih parcelnih mej in sosednjih objektov (ob soglasju soseda lahko tudi manj) ter da se ne posega v trase komunalnih vodov in območja varovanj oziroma so za take primere pridobljena soglasja pristojnih upravljavcev. Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah projektiranja (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(6) Za odstopanja višinskih gabaritov navzdol ni omejitev. Odstopanja višinskih gabaritov navzgor niso dopustna. Nad predpisano višino v grafičnem načrtu 4.4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi je dopustno postaviti le tehnične naprave za obratovanje stavbe in dostope na streho, strojne inštalacije in telekomunikacijske naprave.
Odstopanja pri kapaciteti objektov:
(7) Preseganje predvidenega števila stanovanj v F2 ni dopustno, med tem ko za odstopanje navzdol ni omejitev.
Odstopanja pri zunanjih ureditvah objektov:
(8) Dopustne so spremembe višinskih kot pritličij objektov in terena, prikazanih na grafičnem načrtu 4.4.1 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi, ki jih je dovoljeno prilagoditi projektnim rešitvam arhitekture in komunalne infrastrukture.
(9) Pozicije uvozno/izvoznih klančin ozirom uvozov v kletne garaže in pozicije ter število vhodov v objekte se lahko prilagajajo arhitekturnim rešitvam.
(10) Zaradi prilagajanja projektnim rešitvam arhitekture in zagotavljanja potrebnih ukrepov varstva pred požarom so dovoljena tudi druga odstopanja od predvidene zunanje ureditve, prikazane na zazidalni situaciji, pod pogojem, da se ohranja predvideni koncept pozidave.
Odstopanja od predvidene parcelacije:
(11) Na območju znotraj posamezne funkcionalne enote je dovoljeno združevanje gradbenih parcel v primeru, da se izkaže potreba po večjih kvadraturah zemljišč, in delitev na manjše gradbene parcele, pri čemer je treba ohranjati predvideni koncept parcelacije (delitev na funkcionalne enote).
(12) Gradbena parcela F2/3, ki je namenjena ureditvi skupnega uvoza na območji F2 in F3, lahko v primeru drugačnih tehničnih rešitvah cestnega priključka odstopa od prikazane v grafičnem načrtu 4.3.2 Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom javnega dobra, če je pri nadaljnjem projektiranju pridobljena rešitev, ki je primernejša s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in omogoča boljše prometno funkcioniranje in dostopnost, ni v nasprotju z javnimi interesi in z njo soglaša pristojni upravljavec državne ceste.
Odstopanja pri izgradnji infrastrukture:
(13) Pri prometnih, komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključnih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, če je zagotovljena ohranitev oziroma izboljšanje funkcije ter pridobljeno soglasje lastnikov zemljišč in nosilcev urejanja prostora. Spremembe ne smejo bistveno odstopati od načrtovanih rešitev OPPN in ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Omejitve ne veljajo za izgradnjo javne komunalne infrastrukture.
(14) V skladu z zgornjim odstavkom je dopusten tudi potek posameznih infrastrukturnih vodov in naprav po drugih zemljiščih (tudi izven območja OPPN), kot je prikazano v grafičnem načrtu 4.4.2 Zbirna karta komunalnih vodov in navedeno v 5. členu tega odloka.
(15) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od predvidenih tehničnih rešitev cest in drugih prometnih površin na območju OPPN (spremembe pri poteku tras ter površinah in dimenzijah objektov, naprav in priključkov prometne infrastrukture, spremembe lokacij priključnih mest, spremembe oblike ločilnih otokov ipd.), če so pri nadaljnjem projektiranju pridobljene rešitve, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika in omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja načrta. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati pristojni organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
(16) Dopustna je prestavitev oziroma nadomestitev obstoječe transformatorske postaje, če je za to pridobljeno soglasje pristojnega upravljavca. Transformatorsko postajo je dopustno umestiti tudi znotraj novo predvidenih objektov.
(17) Odstopanja ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in varovanje okolja.
Odstopanja pri ureditvi intervencijskih dostopov in površin
(18) V skladu s projektno rešitvijo je dopustna sprememba dostopov do objektov in lokacij delovnih površin za intervencijska vozila, ki morajo biti zagotovljeni v skladu z veljavnimi predpisi.
(1) OPPN se lahko izvaja etapno po funkcionalnih enotah, pod pogojem, da je sočasno z izvedbo posamezne etape zagotovljena tudi izgradnja vse za obratovanje objektov potrebne komunalne in prometne infrastrukture. Posamezne etape se lahko izvajajo med seboj časovno neodvisno.
(2) Ureditev cestnih priključkov v posamezni funkcionalni enoti mora biti izvedena sočasno s predvideno gradnjo na tej funkcionalni enoti.
(3) V funkcionalni enoti 2 morata biti oba objekta (objekt 1 in objekt 2) izvedena sočasno, skupaj z njuno izgradnjo pa je na območju potrebno urediti tudi javni park. Pred izdajo uporabnega dovoljenja za objekta 1 in 2 morata biti poleg javnega parka izvedena oba predvidena uvoza na območje (uvoz 2 in uvoz 3), vsi z OPPN predvideni posegi na infrastrukturnih omrežjih (vodovod, padavinska kanalizacija, fekalna kanalizacija, toplovod, elektro in TK omrežje ter javna razsvetljava), ki potekajo v tangiranem delu cestnega telesa Ceste železarjev in preko območja F2 do obstoječe večstanovanjske stavbe na območju F4 ter obnova voziščne konstrukcije leve polovice regionalne ceste, pločnika in prilagoditev priključevanja kolesarske steze na vozišče državne ceste.
(3) Odstranitev oziroma prestavitev obstoječega opornega zidu zaradi predvidene širitev pločnika na območju F3 se po potrebi izvede v sklopu predvidene rekonstrukcije obravnavanega odseka državne ceste (2. faza).
(4) Nov drevored, ki je predviden ob vzhodnem robu regionalne ceste na robu območij F1, F2 in F3, mora biti izveden sočasno s predvideno gradnjo na posamezni funkcionalni enoti.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Na območju OPPN je predvidena nova parcelacija zemljišč, ki se jo lahko izvaja skladno s tekočo etapo gradnje.
(2) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je izvajalec dolžan zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih objektov ter pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet. V primeru, da ob gradnji pride do poškodovanj obstoječih infrastrukturnih vodov, jih je izvajalec dolžan takoj obnoviti.
(3) Investitor in izvajalec morata pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(4) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, plodno zemljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(posegi dopustni po izvedbi načrtovanih ureditev)
OPPN velja do izvedbe vseh predvidenih prostorskih ureditev. Prenehanje veljavnosti OPPN se določi z OPN Občine Jesenice.
OPPN je stalno na vpogled na Občini Jesenice, v prostorih Oddelka za okolje in prostor, na spletni strani Občine Jesenice in na Upravni enoti Jesenice.
Nadzor nad zakonitostjo odloka izvaja pristojno ministrstvo, nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka pa opravlja pristojna inšpekcijska služba.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-17/2013
Jesenice, dne 24. septembra 2020
