Na podlagi 55. do 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) in 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 12. seji dne 23. 9. 2020 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu VČ-05 Volčji Potok
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora VČ-05 Volčji Potok (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Predmet OPPN je celovita prostorska ureditev ureditvenega območja VČ-05 Volčji Potok.
(3) OPPN vsebuje določila glede predvidenih prostorskih ureditev in namenske rabe prostora.
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Prostorske ureditve, ki se načrtujejo s tem OPPN, so:
– ohranitev obstoječih urejenih javnih površin Doma Krajevne skupnosti Volčji Potok,
– ohranitev dela obstoječih gozdnih površin,
– nova stanovanjska pozidava območja,
– ureditev prometnega priključevanja na lokalno cesto LC 072081,
– rekonstrukcija dela lokalne ceste LC 072081 z ureditvijo pločnika ob njenem južnem robu na odseku od priključka javne poti JP 660071 Volčji Potok–Prodajni center Arboretum do zemljišča s parcelno številko 827/2, k.o. Volčji Potok, v smeri proti vzhodu,
– ureditev komunalne in energetske infrastrukture območja,
– ureditev peš in kolesarskih poti, manipulativnih in parkirnih površin ter zelenih in urbanih površin območja.
(sestavni deli in priloge OPPN)
(1) OPPN vsebuje besedilo odloka, grafični del in priloge.
(2) Besedilo odloka obsega
I. Uvodne določbe
II. Območje OPPN
III. Opis prostorskih ureditev
IV. Rešitve načrtovanih objektov in površin ter pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
V. Zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
VI. Rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine in trajnostno rabo naravnih dobrin
VII. Rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VIII. Načrt parcelacije
IX. Etapnost izvedbe prostorskih ureditev ter druge posege in zahteve za izvajanje OPPN
X. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
XI. Končne določbe
(3) Grafični del OPPN obsega:
List 0.0: Izsek iz kart veljavnega Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik, merilo 1:5000.
List 1.0: Prikaz lege območja OPPN v prostoru, merilo 1:2000.
List 2.0: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem, gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merilo 1:1000.
List 3.1: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje območja, merilo 1:1000.
List 3.2: Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – tipični profil ceste v Ue1/1, merilo 1:100.
List 4.0: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro, merilo 1:1000.
List 5.1: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji, ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov, ohranjanje narave, obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, merilo 1:1000.
List 5.2: Usmeritve za krajinsko ureditev območja, merilo 1:1000.
List 5.3: Določitev namenske rabe prostora, merilo 1:1000.
List 6.0: Načrt parcelacije s prikazom javnih površin, merilo 1:1000.
(4) Priloge OPPN so:
– sklep o pričetku priprave OPPN,
– izvleček iz nadrejenega prostorskega akta,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– odločba, da postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) ni potreben,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– povzetek za javnost.
(1) Ureditveno območje VČ-05 Volčji Potok se nahaja severno od javnega parka Arboretum Volčji Potok in zahodno od golf igrišča Arboretum oziroma neposredno ob priključku javne poti JP 660071 na lokalno cesto LC 072081.
(2) Območje prostorskih ureditev, določeno s tem OPPN, ki leži na severni in južni strani lokalne ceste LC 072081 Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok, predstavlja enoto urejanja prostora z oznako VČ-05 Volčji Potok z zemljiškimi parcelami: 797/2 – javna cesta (del), 817 (del), 818/1 (del), 824 (del), 825/2 – javna cesta (del), 825/3, 825/5, 825/6, 826/6, 826/7 – javna cesta (del) 830 (del), 832/1 (del), 832/2, 832/3, 915/1, 915/2 (del) in 916/3 (del); vse k.o. 1910 Volčji Potok.
(3) Območje prostorskih ureditev, določeno s tem OPPN, meri okvirno 2,7 ha in je natančno določeno v grafičnem delu.
(1) Območje prostorskih ureditev, določeno s tem OPPN, je razdeljeno na urejevalne enote (v nadaljevanju Ue), kot sledi:
– Ue1/1 – območje javnih cest in javnih poti (LC 072081, JP 660071),
– Ue1/2 – območje nekategorizirane gozdne poti,
– Ue2 – območje nove stanovanjske zazidave jug,
– Ue3/1 – območje urejenih zelenih površin jug (parkovni gozd),
– Ue3/2 – območje urejenih zelenih površin jug (gozd),
– Ue4 – območje urejenih zelenih površin severovzhod (funkcionalne površine objektov),
– Ue5 – območje obstoječih urejenih javnih površin Doma Krajevne skupnosti Volčji Potok,
– Ue6 – območje nove stanovanjske zazidave sever.
(2) Urejevalne enote so prikazane v grafičnem delu na listu številka 2.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(določitev namenske rabe prostora)
(1) V urejevalnih enotah Ue3/1 in Ue3/2 se opredeli namenska raba »Območja zelenih površin ZD – druge urejene zelene površine«, ki je namenjena predvsem zaščitni in drugi funkciji zelenih pasov. V preostalih urejevalnih enotah je opredeljena namenska raba SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno družinskih hiš.
(2) Določitev namenske rabe prostora je prikazana na listu št. 5.3.
(funkcija in oblikovanje območja prostorskih ureditev)
(1) Območje prostorskih ureditev, določeno s tem OPPN, je poleg obstoječe dejavnosti Doma Krajevne skupnosti Volčji Potok namenjeno stanovanjski gradnji, kar vključuje izgradnjo novih objektov, ureditev pripadajočih površin za njihovo rabo, krajinske ureditve in ureditev gospodarske infrastrukture.
(2) Pri urbanističnem oblikovanju območja je treba upoštevati gradbeno mejo, določeno v grafičnem delu ter slediti smerem, ki jih podajajo načrtovane prometne ureditve.
(3) Na vzhodnem in južnem robu območja OPPN se ohranja sklenjen gozd in z regulacijsko linijo (gradbena meja) zagotavlja ustrezen odmik manj zahtevnih in zahtevnih objektov od le tega.
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje prostorskih ureditev, določeno s tem OPPN, leži v vplivnem območju spomenika državnega pomena: EŠD 7904 Volčji Potok–Arboretum (vrtno arhitekturna dediščina).
(2) Območje prostorskih ureditev na severni, vzhodni in južni strani skoraj v celoti meji na območje gozdnih zemljišč, le v manjšem delu na vzhodu na posebno območje BT (površine za turizem – golf igrišče), na zahodni strani pa meji na območje obstoječe stanovanjske zazidave VČ-04 z individualno stanovanjsko gradnjo.
(3) Z ohranjanjem in zgoščevanjem visokodebelne vegetacije v JV delu OPPN se prepreči vizualni stik med območjem spomenika državnega pomena (Volčji Potok–Arboretum) in načrtovanimi ureditvami.
(4) Z ureditvijo površin za peš in kolesarski promet se območje prostorskih ureditev poveže s sosednjimi območji.
(posegi izven območja prostorskih ureditev)
(1) Posegi izven območja prostorskih ureditev so dopustni za potrebe gradnje gospodarske in prometne infrastrukture, za potrebe priključevanja območja in za vzpostavitev povezav s sosednjimi območji. Posegi so dopustni s soglasjem upravljavca posamezne infrastrukture in so prikazani v grafičnem delu.
(2) Posegi izven območja prostorskih ureditev, določenega s tem OPPN, so dopustni tudi za potrebe vključitve nove TP v 20 kV kabelsko povezavo KB 20 kV Domžale (J31), v skladu s pogoji 20. člena tega odloka in za potrebe ureditve odvoda odpadnih vod območja, v skladu s pogoji 25. člena tega odloka.
(javne in druge skupne površine)
(1) Javne površine v območju prostorskih ureditev so površine javnih cest in javnih poti v urejevalni enoti Ue1.
(2) Skupne površine v območju prostorskih ureditev so površine internih cest.
(3) Razmejitev javnih in zasebnih površin je prikazana v grafičnem delu na listu številka 6.
V območju prostorskih ureditev je, poleg obstoječe družbene dejavnosti Doma Krajevne skupnosti Volčji Potok, dopustna gradnja stanovanj.
(vrste dopustnih gradenj in objektov)
(1) V območju prostorskih ureditev, določenim s tem OPPN, so dopustne:
– gradnje novih objektov,
– nadzidave in dozidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– odstranitve objektov,
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov na gradbenih parcelah osnovne stavbe, ki služijo dopustnim dejavnostim osnovne stavbe.
(2) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov so v območju prostorskih ureditev, določenim s tem OPPN, dopustne gradnje:
– V urejevalni enoti Ue1/1 in Ue1/2:
– 21120 lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 222 lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V urejevalni enoti Ue2:
– največ štiri enostanovanjske stavbe (11100) ali dvostanovanjske stavbe, kot enodružinske hiše (11210),
– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice),
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V urejevalni enoti Ue3/1 in Ue3/2:
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V urejevalni enoti Ue4:
– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice),
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V urejevalni enoti Ue5:
– 12610 stavbe za kulturo in razvedrilo,
– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice),
– 24122 drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
– V urejevalni enoti Ue6:
– največ osem enostanovanjskih stavb (11100) ali dvostanovanjskih stavb, kot enodružinskih hiš (11210),
– 12740 druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (nadstrešnice),
– 24205 drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje.
(3) Na celotnem območju OPPN so dopustne gradnje infrastrukture, potrebne za delovanje načrtovanega območja.
(4) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov so v območju prostorskih ureditev, določenim s tem OPPN, dopustne gradnje naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov:
– zbirnih mest za komunalne odpadke,
– nadstrešnice,
– stavbe za šport,
– gostinske stavbe,
– komunalnih priključkov,
– urbane opreme,
– drugih gradbenih inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas (samo enostavni objekti),
– prefabrikatov kot enostavnih objektov (objekt, ki je izdelan kot proizvod, dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti),
– naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije za lastne potrebe.
(5) Gradnje malih čistilnih naprav in greznic niso dopustne.
IV. REŠITVE NAČRTOVANIH OBJEKTOV IN POVRŠIN TER POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE IN GRADNJO
(merila, pogoji in usmeritve za umeščanje, načrtovanje in oblikovanje objektov)
(1) Umestitev stavb na gradbenih parcelah je regulirana z gradbeno mejo, ki je določena v državnem koordinatnem sistemu. Gradbena meja je prikazana v grafičnem delu na listih številka 3.1, 4.0, 5.0 in 6.0.
(2) Predlog umestitve stavb in zunanjih ureditev je prikazan v grafičnem delu OPPN na listu »3.1 Prikaz umestitve načrtovane ureditve v prostor – usmeritve za urejanje območja«, ki predstavlja usmeritveno karto oziroma eno od možnih variant prostorske ureditve. Dopustne so tudi drugačne umestitve stavb in zunanje ureditve, skladno s prostorskimi izvedbenimi pogoji, določenimi s tem odlokom.
(3) Barve fasad naj bodo v belih, zemeljskih pastelnih ali sivih barvnih tonih.
(4) Podkletitev objektov je dopustna na način, da so preprečeni morebitni škodljivi vplivi visokih voda in talne vode. Gradnja podzemnih garaž in kleti je dopustna, če to dopuščajo geomehanske razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnosti objektov.
(5) Ograje morajo biti na strani, ki meji na javno površino, umaknjene najmanj 1,0 m v parcelo, od roba asfaltnega vozišča morajo biti oddaljene najmanj 1,5 m in od zunanjega roba pločnika najmanj 0,5 m. Ostale ograje so lahko postavljene do parcelne meje, na parcelno mejo pa se lahko postavijo s soglasjem lastnikov. Ograje so lahko visoke največ 1,5 m, razen v križišču, kjer v preglednem trikotniku ceste ne smejo biti višje od 0,7 m.
(6) Na dovoznih priključkih ni dopustno umeščanje ograjnih vrat, oziroma morajo biti ta od roba vozišča oddaljena najmanj 5,00 m.
(7) Ostali enostavni in nezahtevni objekti, ki niso stavbe, morajo biti:
– od sosednje parcelne meje oddaljeni najmanj 0,5 m, s soglasjem soseda pa lahko segajo do parcelne meje,
– od meje parcele gospodarske javne infrastrukture odmaknjeni najmanj 1,5 m.
(8) Gradbene meje ne veljajo za gradnjo gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.
(9) Največji dopustni faktor zazidanosti (FZ) v Ue2, Ue5 in Ue6 znaša 0,4, v Ue3/1 in Ue4 pa 0,1.
(10) Dopustna etažnost stavb je P (pritličje) + 1 (nadstropje). Dopustna je podkletitev stavb.
(11) Najmanjši dopustni faktor zelenih površin (FZP) je 0,3.
(12) Tlorisna zasnova stavb v Ue6 mora biti podolgovata, z razmerjem stranic najmanj 1:1,3. Dovoljene so manjše ortogonalne členitve, ki ohranjajo vtis podolgovatega tlorisa.
(13) Enostavni in nezahtevni objekti naj z velikostjo, umestitvijo v prostor, konstrukcijo, materiali ter drugimi oblikovnimi značilnostmi, v prostoru ne izstopajo oziroma naj sledijo oblikovanju osnovnega objekta. V urejevalni enoti Ue6 se morebitne garažne stavbe umestijo ob prometni priključek na javno cesto, ostali nezahtevni in enostavni objekti pa ne smejo biti locirani na obcestni del gradbene parcele.
(14) Strehe stavb v posamezni urejevalni enoti morajo biti enotno oblikovane. V Ue2, Ue5 in Ue6 so dopustne simetrične dvokapnice z naklonom od 35 do 45 stopinj. Dopustna je tudi uporaba ravnih streh za dele stavb, pri čemer površina, ki jo pokriva ravna streha, ne sme presegati 40 % zazidane površine stavbe. V Ue2 so dopustne ravne strehe na celotni stavbi.
(15) Sončni zbiralniki ne smejo presegati slemena streh in morajo biti postavljeni poravnano s strešino oziroma skriti za fasadnim vencem.
(merila, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo javnih cest)
(1) Urejevalna enota Ue1 predstavlja površine obstoječih in načrtovanih javnih cest.
(2) Ceste v območju OPPN so dvosmerne s tipičnim cestnim profilom, ki obsega:
– LC 072081 – vozna pasova 2 x 2,5 m ter enostranski pločnik širine 1,5 m,
– JP 660071 – vozna pasova 2 x 2,0 m.
(3) Obstoječ prečni profil lokalne ceste LC 072081 (Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok) se na odseku od priključka javne poti JP 660071 (Volčji Potok–Prodajni center Arboretum) do zemljišča s parcelno številko 827/2, k.o. Volčji Potok, v smeri proti vzhodu, rekonstruira v smislu ureditve priključevanja nove interne ceste in izvedbo pločnika širine 1,5 m ob njenem južnem robu.
(4) Tipični profil cest v Ue1 je prikazan v grafičnem delu na listu številka 3.2.
(merila, pogoji in usmeritve za parkiranje, interventne in manipulativne površine)
(1) Potrebne manipulativne, parkirne in interventne površine morajo biti zagotovljene znotraj gradbenih parcel objektov.
(2) Glede na namembnost stavbe oziroma dejavnost je treba pri izračunu in projektiranju parkirnih mest v okviru gradbene parcele upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju PM):
Namembnost oziroma dejavnost | Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanjske stavbe | 2 PM / stanovanjsko enoto |
Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM / 5 sedežev |
(3) Povozne površine morajo biti izvedene nepropustno, v asfaltni izvedbi oziroma tlakovane, obrobljene z robniki in opremljene z napravami za zaščito podtalnice pred pronicanjem škodljivih snovi (lovilci olj, ločitev padavinske in ostale kanalizacije). Površine za pešce so lahko tlakovane ali v asfaltni izvedbi.
(merila, pogoji in usmeritve za krajinsko ureditev območja)
(1) Opredeljeni so trije tipi zelenih površin (gozd, parkovni gozd in obcestni zeleni pas), ki imajo določeno funkcijo in način urejanja. Tipi zelenih površin so prikazani na listu št. 5.2.
(2) Gozd se ohranja, vzdržuje in deloma zgosti v vzhodnem delu urejevalne enote Ue3/1 ter v urejevalni enoti Ue3/2. Na površinah, ki so namenjene gozdu, se ne umešča ureditev niti manjših posegov, kot so tlakovane površine, ograja, terase, nadstreški, ribniki ipd.
(3) Parkovni gozd se vzpostavi v urejevalni enoti Ue3/1. Območje, opredeljeno kot parkovni gozd, se zasadi z visokodebelno, praviloma avtohtono vegetacijo. V skladu s konceptom ureditve se ohranja obstoječa zdrava, odrasla drevesa. Dopustna je umestitev nezahtevnih in enostavnih objektov, skladno s četrtim odstavkom 12. člena tega odloka. V urejevalni enoti Ue3/1 ni dopustna umestitev naslednjih nezahtevnih in enostavnih objektov: nadstrešnic, gostinskih stavb in prefabrikatov. Parkovni gozd v urejevalni enoti Ue3/1 se uredi na način, da v čim večji meri preprečuje vizualni stik med spomenikom in načrtovanimi stavbami.
(4) Obcestni zeleni pas se zagotavlja vzdolž lokalne ceste, na severnem robu Ue2, na južnem robu Ue4 in Ue6 ter vzdolž javne poti, na severozahodnem robu Ue2. Obcestni zeleni pas je širok najmanj 6 metrov, z izjemo pasu ob javni poti (JP 660071), kjer je pas širok najmanj 4 metre. Vegetacija se ohranja, vzdržuje in deloma zgosti z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Ohranja se obstoječa zdrava, odrasla drevesa in zagotavlja videz naravno raščenega gozda. Dopustna je umestitev dovoznih in drugih poti, javne razsvetljave, urbane opreme ter drugih gradbenih inženirskih objektov kot enostavnih objektov.
(5) Za urejevalne enote Ue2, Ue3/1, Ue3/2, Ue1/2 se v fazi priprave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela Načrt krajinske arhitekture skladno z veljavnimi predpisi s področja izdelave projektne dokumentacije.
(merila, pogoji in usmeritve za ureditev ostalih površin)
(1) Za urejanje ostalih površin in krajinske ureditve veljajo naslednji pogoji:
– višina urejenega terena ob načrtovanem objektu mora biti prilagojena najbližjim sosednjim zemljiščem,
– morebitne manjše nivojske razlike se uredijo s primernimi višinskimi premostitvami (klančinami, zidci, škarpami ipd.), ki pa ne smejo predstavljati grajene ovire v sistemu peš in kolesarskih površin,
– ureditve okolice objektov v posamezni urejevalni enoti naj bodo oblikovno skladne,
– zasaditev okolice objektov naj temelji na rabi avtohtone vegetacije.
(2) Ohrani se zeleni pas z drevesno zarastjo ob lokalni cesti LC 072081 in javni poti JP 660071.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJI GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(zasnova projektnih rešitev gospodarske javne infrastrukture)
Potek obstoječega in s tem OPPN načrtovanega omrežja gospodarske javne infrastrukture je prikazan v grafičnem delu na listih številka 2.0 in 4.0.
(prometna infrastruktura)
(1) Za potrebe prometnega priključevanja in prometnih ureditev na območju OPPN se zgradi nove interne ceste s priključki na LC 072081 in rekonstruira obstoječ prečni profil LC 072081 (Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok) v skladu z grafičnim delom OPPN in določili 14. člena tega odloka.
(2) Območje OPPN se prometno napaja iz LC 072081 (Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok), na katero se naveže z novo predvideno interno cesto in še dvema priključkoma, v skladu z grafičnim delom.
(3) Razporeditev prometnih površin, elementi cest (širine, ustrezni radiji, odmiki od objektov) in izbrana konstrukcija morajo zagotavljati preglednost in nemoten dostop interventnih vozil (požar, rušitve), vozil za odvoz komunalnih odpadkov in vozil zimske službe. Pločnik za pešce oziroma primarne peš površine morajo biti urejene tako, da omogočajo dostop funkcionalno oviranim osebam.
(4) Pri dovozih do stavb, ekoloških otokov in prostorov za odlaganje odpadkov se uredijo spuščeni robniki.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Preko severozahodnega dela ureditvenega območja OPPN poteka obstoječ srednjenapetostni (SN) podzemni vod (KV 20 kV). Obstoječ srednjenapetostni podzemni vod KV 20 kV se na delu trase preko Ue6 in Ue7, prestavi.
(2) Za napajanje predvidenih objektov v območju OPPN se zgradi nova transformatorska postaja 20/0,4 kV (TP). Nova TP se zgradi v jugozahodnem vogalu urejevalne enote Ue5, na zemljišču s parcelno številko 826/6, k.o. 1910 – Volčji Potok, v montažni izvedbi, kot samostojni objekt z zagotovljenim stalnim dostopom za osebna vozila in gradbeno mehanizacijo.
(3) TP mora biti načrtovana z dvema vodnima celicama in ustreznim številom transformatorskih celic. Srednjenapetostni prostor mora biti ločen od nizkonapetostnega prostora. Pri načrtovanju je treba uporabiti naslednjo opremo:
– transformatorje 21/0,42 kV tipske moči (400, 630, 1000 kVA),
– vodne celice kabelske izvedbe (24 kV, 630 A),
– stikala (24 kV, 630 A, 500 MVA).
(4) Vključitev omenjene TP v SN omrežje se izvede v obstoječi oziroma prestavljeni 20 kV kabel med TP Volčji Potok in TP Golf Arboretum. 20 kV kablovod mora biti po celotni trasi izveden s standardnimi enožilnimi 20 kV kablovodi, položenimi v kabelsko kanalizacijo iz PVC cevi.
(5) V primeru, da se med načrtovanjem, po znani priključni moči celotnega območja, izkaže, da izgradnja nove TP ni potrebna in se priključna moč lahko zagotovi iz obstoječih TP-jev, mora investitor zaprositi za projektne pogoje, v katerih bo zapisana nova točka NN priključka.
(6) NN izvodi od TP do predvidenih objektov morajo biti načrtovani z NN zemeljskimi kabli ustreznih presekov. NN kabelsko omrežje mora biti v urbanih področjih zgrajeno kot kabelsko omrežje, položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar.
(7) Priključno merilne omarice se namestijo na stalno dostopna mesta.
(8) Zaščitni ukrep pred električnim udarom mora biti s samodejnim odklopom napajanja.
(9) Pred projektiranjem je treba predviden potek NN in SN vodov ter število zaščitnih PVC cevi uskladiti z upravljavcem javnega elektroenergetskega omrežja, na katerega bodo priključeni omenjeni vodi.
(1) Na območju OPPN ni obstoječega prenosnega ali distribucijskega plinovodnega omrežja.
(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja distribucijskega plinovodnega omrežja ali lokalnih plinohramov.
(telekomunikacijsko in kabelsko omrežje)
(1) Na območju OPPN vzdolž lokalne ceste LC 072081 (Radomlje–Rudnik pri Radomljah–Volčji Potok) in javne poti JP 660071 (Volčji Potok–Prodajni center Arboretum) potekajo obstoječi distribucijski telekomunikacijski vodi, ki se ohranjajo.
(2) Na območju OPPN je dopustna gradnja oziroma dograditev telekomunikacijskega omrežja.
(3) Pred pričetkom gradnje je treba izdelati načrt telekomunikacij z navezavo na obstoječe telekomunikacijske kapacitete.
(4) Pri posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja, ki se ga glede na pozidavo ustrezno zaščiti ali prestavi.
(1) Preko območja OPPN, ob lokalni cesti LC 072081, poteka obstoječe sekundarno vodovodno omrežje PE 110, PE 90 oziroma PE 63. Obstoječe omrežje se ohranja.
(2) Za potrebe priključitve obravnavanega območja se omrežje dogradi z naslednjimi novimi vodi:
– Stanovanjski objekti v Ue2 se priključijo na javni vodovod PE DN 110 preko skupnega sekundarnega voda. Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vod.
– Obstoječ objekt v Ue5 se priključuje na javni vodovod PE DN 110 s samostojnim priključkom.
– Stanovanjski objekti v Ue6 se priključijo na javni vodovod PE DN 63 preko dveh direktnih priključkov. Priključek za štiri stanovanjske hiše mora biti dimenzije DN 63, ki se mora pred objekti razmejiti v skupnem vodomernem jašku.
(3) Sekundarni vodovod mora biti zgrajen v cestnem svetu, da je omogočeno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko vodovodno omrežje poteka le iz tehničnih razlogov, a mora biti hkrati po celotni trasi omogočen dostop z mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(4) Najmanjši dopustni odmiki objektov od javnega vodovodnega omrežja znašajo za:
– fiksni objekti 3,0 m,
– deponije z odpadnimi in škodljivimi snovmi 5,0 m,
– ograje, drevesa 2,0 m,
– oporni zidovi oziroma druge arhitektonske ovire 1,0 m.
(5) Vodovodni priključki morajo biti zaključeni z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli načrtovanega objekta, čim bližje javnemu vodovodu in stalno dostopni. V projektni dokumentaciji morajo biti navedene dimenzije priključkov in obračunskih vodomerov.
(6) Za priključitev objektov na javno vodovodno omrežje je treba pridobiti soglasje za priključitev, ki ga je možno izdati, ko bo javni vodovod zgrajen in predan upravljavcu vodovoda v upravljanje.
(7) Pri projektiranju je treba upoštevati obstoječi kataster vodovoda, pravilnik, ki določa tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav javnih vodovodov, odlok, ki opredeljuje oskrbo s pitno vodo v občini Kamnik, uredbo, ki opredeljuje oskrbo s pitno vodo, odlok, ki ureja občinski prostorski načrt občine Kamnik ter ostale veljavne predpise iz tega področja.
(1) Za potrebe gašenja požara se na vodovodno omrežje vgradijo nadzemni hidranti lomljive izvedbe. Interno hidrantno omrežje mora biti krožno povezano in vezano na javni vod za odjemnim mestom.
(2) Najmanjša razdalja hidranta od objekta znaša 5,0 m, največja pa 80,0 m. Hidranti so lahko medsebojno oddaljeni največ 80,0 m. Natančno razmestitev hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
| (1) | Na območju OPPN poteka obstoječe omrežje javne odpadne kanalizacije PVC 250 v sklopu javne poti JP 660071 in dela lokalne ceste LC 072081. Obstoječe omrežje se ohranja. |
(2) Za potrebe obravnavanega območja se v sklopu Ue1/1 (LC 072081) oziroma ob njenem severnem robu zgradi nov sekundarni vod odpadne kanalizacije PVC 250 s traso od parcele št. 797/2 k.o. Volčji Potok, v smeri proti jugovzhodu do mesta priključitve na obstoječ javni vod odpadne kanalizacije na parceli št. 825/2 k.o. Volčji Potok in v sklopu Ue2 nov sekundarni vod odpadne kanalizacije PVC 250, s traso v smeri proti jugu, do mesta priključitve na obstoječ javni vod odpadne kanalizacije na parceli št. 931/11 k.o. Volčji Potok. Vsak objekt se na sekundarni vod priključuje z lastnim priključkom.
(3) Obstoječ objekt v urejevalni enoti Ue5 ohranja obstoječ priključek na omrežje javne odpadne kanalizacije.
(4) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni najmanj 3,0 m. Zasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino, v varstvenem pasu do 5,0 m od osi kanalizacije ni dopustna.
(5) Javna odpadna kanalizacija mora biti zgrajena v cestnem svetu, da je omogočeno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko javno kanalizacijsko omrežje poteka le iz tehničnih razlogov, a mora biti hkrati po celotni trasi omogočen dostop z mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(6) V projektni dokumentaciji morajo biti navedene dimenzije hišnih kanalizacijskih priključkov in revizijskih jaškov, ki morajo biti locirani na gradbeni parceli posameznega objekta, čim bližje javnemu vodu kanalizacije.
(7) Kanalizacija mora biti projektirana vodotesno, iz atestiranih materialov, vključno z revizijskimi jaški in priključki.
(8) Skladno z veljavnimi uredbami, morajo biti vse odpadne vode pred iztokom v javno kanalizacijo očiščene do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ne presegajo dopustnih.
(9) Za priključitev objektov na javno kanalizacijsko omrežje je treba pridobiti soglasje za priključitev, ki ga je možno izdati, ko bo javni kanalizacijski vod zgrajen in predan v upravljanje upravljavcu javne kanalizacije.
(10) Gradnja kanalizacijskega omrežja lahko poteka fazno, vendar mora potekati sočasno in usklajeno z gradnjo objektov v funkcionalnih enotah in ostalo komunalno infrastrukturo. V primeru fazne gradnje mora biti zagotovljena funkcionalnost sistema.
(padavinska kanalizacija)
(1) Za potrebe odvoda padavinskih vod z območja OPPN se zgradi ločen sistem padavinske kanalizacije. Padavinske vode v območju OPPN se v celoti ponikajo. Ponikovalna polja morajo biti locirana izven povoznih in manipulativnih površin.
(2) Padavinske vode iz strešnih površin se speljejo v ponikovalna polja preko peskolovov, iz utrjenih, povoznih površin pa preko lovilcev bencina in olj. Ponikanje se zagotavlja ločeno po objektih v sklopu gradbene parcele posameznega objekta oziroma združeno za več objektov v sklopu posamezne urejevalne enote.
(3) Za zadrževanje padavinskih vod na površini je dopustna umestitev vodne površine (okrasni bazen ali ribnik).
(4) Za izvedbo padavinske kanalizacije se predvidi uporaba vodotesnih cevi in tipskih revizijskih jaškov. Sistem čiščenja padavinskih vod s cest in utrjenih površin je lahko centralen (za zadrževalnikom) ali s posameznimi lovilci olj. Lovilci olj morajo biti skladni s standardom SIST EN 858-2.
(1) V območju OPPN ni obstoječega omrežja javne razsvetljave. Obstoječe omrežje javne razsvetljave poteka ob južnem robu dela lokalne ceste LC 072081.
(2) Na območju OPPN se omrežje javne razsvetljave dogradi ob vseh javnih cestah in javnih poteh v sklopu urejevalne podenote Ue1/1.
(3) Javna razsvetljava mora biti zgrajena v cestnem svetu, da je omogočeno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko omrežje javne razsvetljave poteka samo iz tehničnih razlogov, a mora biti hkrati po celotni trasi omogočen dostop z mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja objektov in naprav.
(4) Omrežje se napaja iz nizkonapetostne zanke, ki je vodena v ali tik ob cesti. Predvidi se uporaba drogov za svetilke višine do 6,0 m, opremljenih z modernimi svetlobnimi telesi in napajanjem, reguliranim preko sistema, ki dopušča časovno regulacijo in večstopenjsko intenzivnost osvetlitve.
(5) Pri projektiranju javne razsvetljave je treba upoštevati vse predpise in električno zasnovo na tem področju ter predvideti zgraditev novega odjemnega mesta.
Dopustna je uporaba vseh okoljsko sprejemljivih virov energije (plin, toplotne črpalke, sončna energija ipd.).
(ravnanje s komunalnimi odpadki)
(1) Prostori za odlaganje oziroma odvoz komunalnih odpadkov morajo biti urejeni v nivoju dovozne ceste (Ue1), brez dvignjenih robnikov, primerno utrjeni in dostopni smetarskim vozilom.
(2) Slepe ceste morajo imeti zagotovljena obračališča za smetarska vozila.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
(1) Na ureditvenem območju OPPN ni evidentiranih zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnega območja ali območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Območje tudi ne leži v območju daljinskega vpliva območja Natura 2000.
(2) Zeleni pas z drevesno zarastjo ob lokalni cesti se ohranja. Obstoječa drevesna in grmovna vegetacija se dopolni z zasaditvami z avtohtonimi drevesnimi vrstami tega območja.
(3) Na severnem, vzhodnem in južnem robu ureditvenega območja OPPN se ohranja sklenjen gozd in z regulacijsko linijo zagotavlja ustrezen odmik od le tega. Površine med regulacijsko linijo in gozdnim robom se namenijo ureditvi zasebnih površin, ki omogočajo neoviran dostop do gozda za potrebe gospodarjenja.
(4) Pri novih zasaditvah ob cestah in objektih je treba izbrati avtohtone drevesne in grmovne vrste. Upoštevati je treba omejitve vnosa rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov, s katerimi se lahko prenašajo škodljivi organizmi, ki pomenijo nevarnost za zdravstveno varstvo rastlin, v skladu s predpisi s področja zdravstvenega varstva rastlin.
(5) Zaradi varstva biotske raznovrstnosti na širšem območju OPPN se na območje ne sme navažati zemlje, ki vsebuje dele invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Ogolele površine se takoj po končanih zemeljskih delih ozeleni s travnimi mešanicami, ki vsebujejo semena avtohtonih vrst in še najmanj tri leta po končanih delih spremlja morebiten pojav tujerodnih vrst, ki se jih nemudoma v celoti (s koreninami) odstrani in uniči.
(6) Vse večje steklene površine, predvsem površine z odbojem od zelenih površin oziroma dreves, naj bodo z namenom preprečevanja trkov ptic in drugih živali opremljene z razpoznavnimi znaki ali linijami oziroma drugimi rešitvami, ki bodo odvračale nalete živali.
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN leži v vplivnem območju spomenika državnega pomena: EŠD 7904 Volčji Potok – Arboretum (vrtno arhitekturna dediščina).
(2) Vizualni vpliv načrtovanih ureditev na spomenik državnega pomena (Volčji Potok – Arboretum) se prepreči z omejitvijo višine načrtovanih stavb (P+1, deseti odstavek 13. člena) in krajinsko ureditvijo (zasaditvijo) površin v JV delu OPPN, na način, kot je opisan v 6. členu (usmeritve za določitev namenske rabe prostora), tretji odstavku 8. člena (preprečevanje vizualnega stika) in 16. členu (merila, pogoji in usmeritve za krajinsko ureditev območja).
(1) Med običajnim obratovanjem na območju OPPN ne bo pomembnih vplivov na tla.
(2) Padavinske vode iz obravnavanega območja je potrebno ponikati, pri čemer morajo biti ponikovalna polja locirana izven povoznih in manipulativnih površin.
(3) Pred uporabo cevovodov za odpadno vodo je treba preveriti vodotesnost internega kanalizacijskega omrežja s standardiziranimi postopki.
(4) Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja nevarnih snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, mora biti zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, z zagotovljeno dodatno prostornino za zbiranje celotnega deponiranega volumna v primeru izlitja.
(5) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge varstvene ukrepe in nadzor ter tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. V primeru nezgod je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(6) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da se ne poslabšuje stanje voda, da se omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda, da se zagotavlja ohranjanje naravnih procesov, naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ter varstvo naravnih vrednot in območij, varovanih po predpisih o ohranjanju narave, kar mora biti v projektni dokumentaciji ustrezno prikazano in dokazano.
(7) Gradnja na vodnem in priobalnem zemljišču, ki sega na vodah 2. reda 5 m od vodnega zemljišča, je prepovedana. Navedeno velja za vse objekte in posege, razen v primerih, ki jih navaja zakon, ki opredeljuje vode.
(8) Na obravnavanem območju skladno z 38. in 39. členom ZV-1 ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru ali izvajalcu javne vodnogospodarske službe onemogočale neškodljiv dostop do vodnega zemljišča.
(9) Med gradnjo ni dovoljeno odlagati izkopanih materialov na vodno ali priobalno zemljišče vodotoka. Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
(1) Pri načrtovanju objektov v območju OPPN je treba upoštevati predpise o učinkoviti rabi energije v objektih.
(2) V času gradnje je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin oziroma materialov, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (npr. transportne poti, druge odkrite površine, gradbeni materiali, ravnanje z odpadki),
– pokrivanje tovornih vozil pri odvozu gradbenih odpadkov,
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije, preden zapustijo območje gradbišča, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja javnih cest,
– zmanjšati je treba kakršno koli odmetavanje materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji,
– gradbena dela se ne smejo izvajati v vetrovnem vremenu (pri hitrosti vetra, večji od 4 m/s),
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču,
– redno vzdrževanje in pravilno delovanje gradbene mehanizacije.
(1) Na območju OPPN je opredeljena III. stopnja varstva pred hrupom.
(2) Za varstvo pred hrupom v času gradnje in obratovanja je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– na manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati tovorna vozila s prižganimi motorji,
– gradbena dela se izvajajo le v času delovnikov od 7. do 18. ure in ob sobotah od 7. do 15. ure, v nedeljah in v prazničnih dneh gradbenih del ni dovoljeno izvajati,
– omejiti zelo hrupna opravila na najkrajši možni čas,
– razmestiti hrupno gradbeno opremo (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena in obrnjena proč od najbližjih stanovanjskih stavb,
– uporabiti gradbeno opremo, tovorna vozila in gradbeno mehanizacijo s čim manjšo emisijo hrupa – pri tem je treba upoštevati pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem,
– postaviti polne kovinske gradbiščne ograje okoli gradbišča (visoke najmanj 2 m),
– redno vzdrževati gradbeno opremo in mehanizacijo,
– uporaba električnega toka iz omrežja za pogon opreme pri gradbenih delih, kjer je to mogoče.
(ravnanje z gradbenimi odpadki)
Glede ravnanja z odpadki je treba izvajati naslednje omilitvene ukrepe:
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja,
– investitor mora zagotoviti med seboj ločeno zbiranje gradbenih odpadkov,
– investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja,
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del.
(zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja)
(1) Osvetljevanje območja (dovozne ceste, parkirišča, objekti) se zmanjša na najnižjo raven oziroma se območij, za katera osvetljevanje ni nujno potrebno, ne osvetljuje. Treba je upoštevati Uredbo, ki opredeljuje mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja je treba upoštevati še naslednje usmeritve:
– za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rumeno, oranžno oziroma rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra,
– svetilke naj bodo nepredušno zaprte in usmerjene v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico,
– med 23:00 in 5:00 uro se zmanjša osvetljenost vseh javnih in skupnih površin tako, da se del svetilk izklopi ali se vsem zmanjša svetilnost.
(elektromagnetno sevanje)
Stavbe, v katerih se stalno ali začasno zadržujejo ljudje, morajo biti načrtovane izven elektroenergetskega koridorja.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO IN VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje OPPN ni erozivno in plazovito ter se ne nahaja znotraj poplavno ogroženih območij.
(2) Z izbiro konstrukcije, dimenzioniranjem in načrtovanjem stavb je treba zagotoviti odpornost na porušitev, pri čemer je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,225 g.
(3) Z upoštevanjem predpisanih standardov (SIST EN 1991-4) je treba zagotoviti skladnost z zahtevami pravilnika, ki določa mehansko odpornost in stabilnost objektov.
(4) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi iz obstoječih utrjenih površin in objektov,
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) Na območju so predvidene stavbe, ki se v skladu s predpisi uvrščajo med požarno manj zahtevne objekte.
(2) Treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Zgrajeno mora biti hidrantno omrežje z ustreznim številom hidrantov. Minimalna potrebna količina vode se določi v skladu s predpisi o požarni varnosti v stavbah in tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov.
(3) Zagotoviti je treba odmike med objekti in odmike od meje parcel ali potrebne protipožarne ločitve in zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja pri požaru ter dostop, dovoz in delovne površine za intervencijska vozila, ki morajo biti v skladu z veljavnimi standardi.
(4) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, kot je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(5) Pri projektiranju objektov je treba upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana:
– s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov (kurilno olje, utekočinjen naftni plin),
– z možnostjo širjenja požara med posameznimi območji.
(1) Parcelacija se izvede v skladu z načrtom parcelacije, ki je določen in prikazan v grafičnem delu na listu številka 6.0.
(2) Dopustna je delitev parcel za gradnjo javnih površin.
(3) Dopustna je delitev parcel za potrebe gradnje objektov in omrežij gospodarske infrastrukture ali za potrebe urejanja pravic zaradi njihove gradnje.
(4) Dopustna je delitev parcel za izvedbo posameznih etap gradnje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
Objekti v območju OPPN se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer je treba:
– pred ali sočasno z izdajo gradbenega dovoljenja za objekt posamezne etape pridobiti gradbeno dovoljenje za vso, z OPPN načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo, potrebno za priključevanje posamezne etape,
– pred ali sočasno s pridobitvijo uporabnega dovoljenja za posamezni objekt mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje za gospodarsko javno infrastrukturo na območju priključevanja objekta in le ta predana v upravljanje pristojnemu upravljavcu.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Investitorji so dolžni poravnati stroške že zgrajene komunalne opreme v skladu z Odlokom o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Kamnik in stroške načrtovane nove komunalne opreme v skladu s Programom opremljanja za območje OPPN.
(2) V sklopu izgradnje z OPPN načrtovane gospodarske javne infrastrukture, so investitorji dolžni zgraditi tudi priključke na posamezno parcelo za gradnjo stavbe, ki so zaključeni z vodomernim oziroma revizijskim jaškom, lociranim na parceli za gradnjo čim bliže javnemu vodu.
(3) Investitorji so dolžni pridobiti soglasje upravljavca gospodarske javne infrastrukture k dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za javno vodovodno in kanalizacijsko omrežje s priključki.
(4) Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni o tem pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture zaradi uskladitve posegov in zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(5) S programom opremljanja in pogodbo o opremljanju zemljišč za gradnjo se določi obveznost investitorjev glede komunalnega opremljanja v območju OPPN.
(6) V primeru poškodb gospodarske infrastrukture med gradnjo morajo investitorji o tem takoj obvestiti upravljavce.
(7) Investitorji so dolžni izdelati in izročiti upravljavcu posamezne vrste gospodarske infrastrukture projekt izvedenih del, izdelan v skladu z navodili upravljavca, v analogni in digitalni obliki (grafika v DWG, DXF ali SHP formatu).
(8) Pred pričetkom gradnje so investitorji skupaj z upravljavci dolžni evidentirati stanje prometnih površin, zelenic, hodnikov za pešce in ostalih površin v okolici območja OPPN, ter na podlagi ugotovitev zagotoviti ukrepe za ustreznost teh površin za povečano obremenitev v času gradnje in obratovanja načrtovanih ureditev na območju OPPN (ojačitev nosilnosti, določitev prometnega režima, nadomestitev šolske poti ipd.).
(9) Po končani gradnji so investitorji skupaj z upravljavci dolžni zagotoviti povrnitev teh površin v prvotno stanje oziroma zagotoviti ustreznost teh površin za namene, predvidene z načrtovanimi ureditvami.
(10) Gradnja v območju OPPN bo lahko povzročila prekomerno prometno obremenitev na obstoječem prometnem omrežju. Investitorji so dolžni pred pričetkom prekomerne obremenitve z upravljavcem javnih cest skleniti pogodbo, s katero se opredelijo medsebojne obveznosti v zvezi z rekonstrukcijo javnih cest po prenehanju obremenitev in povečanim rednim vzdrževanjem cest v času trajanja povečane obremenitve.
(11) Investitorji so dolžni na začetku gradbenih del skrbno odstraniti in deponirati plodno zemljo, ter jo uporabiti za urejanje zelenih površin na območju OPPN.
(12) Obveznost investitorjev je tudi izvedba vseh ukrepov za varstvo okolja in normalno rabo načrtovanih objektov.
(13) Investitorji so dolžni poravnati stroške potrebnih prestavitev obstoječih komunalnih vodov.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(velikosti dopustnih odstopanj)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja v okviru določb od drugega do četrtega odstavka tega člena.
(2) Tehnološke naprave na fasadi in strehi stavb, kot so klimatske naprave, prezračevalne naprave ipd., so izvzete iz omejitev gabaritov, določenih s tem odlokom, če gre za linijske naprave in posamezne volumske (strukturne) naprave, pritrjene na fasadi ali strehi, če so načrtovane na delu stavbe, ki ni viden z javne površine v območju OPPN oziroma na njegovih mejah.
(3) Odstopanja od zakoličbene situacije ceste so +1,0/-1,0 m.
(4) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov in lokacij objektov gospodarske javne infrastrukture zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora. Dopustne so tudi delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev gospodarske javne infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo končne ureditve posameznega omrežja gospodarske javne infrastrukture. Odstopanja so dopustna s soglasjem upravljavca infrastrukture.
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-2/2017-5/1
Kamnik, dne 23. septembra 2020
