Številka:	U-I-116/17-12
Datum:	30. 9. 2020

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Hermine Robnik, Slovenska Bistrica, ki jo zastopa, Klemen Vogrinec, odvetnik v Slovenski Bistrici, na seji 30. septembra 2020

1. Člen 4 Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 68/18), kolikor kategorizira javno pot št. 944531 v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas, se razveljavi.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 8/99), kolikor je kategoriziral javno pot št. 944531 »Tirgot–Robnik« v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas, se zavrže.

3. Občina Slovenska Bistrica mora pobudnici povrniti njene stroške postopka v višini 779,76 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnica je vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 8/99 – v nadaljevanju Odlok/99), kolikor kategorizira javno pot »Tirgot–Robnik«v delu, ki naj bi potekal po njenem zemljišču. H kategorizaciji javne poti ni podala soglasja, o njej naj ne bila obveščena, niti naj Občina Slovenska Bistrica (v nadaljevanju Občina) ne bi pričela postopka za odvzem ali obremenitev njene nepremičnine. Pobudnica naj bi za sporno javno pot izvedela, ko je želela preprečiti vožnjo po nepremičnini parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas, katere lastnica je, za vsakokratne lastnike nepremičnin parc. št. 203/3, 203/4 in 203/5, vse k. o. Slovenska Bistrica, saj so ti pričeli graditi na navedenih nepremičninah in so pričeli voziti po njeni poti. Upravna enota Slovenska Bistrica je odgovorila na dopis pobudnice, s katerim je ta prepovedala vožnjo po svoji nepremičnini, in jo obvestila, da naj bi bila preko parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas, kategorizirana javna pot. Pobudnica je Občino pozvala k razveljavitvi sporne določbe, vendar se Občina na to ni odzvala.

2. Med postopkom pred Ustavnim sodiščem je Odlok/99 prenehal veljati, in sicer na podlagi 7. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Slovenska Bistrica (Uradni list RS, št. 68/18 – v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji). Pobudnica je v odgovoru na poziv Ustavnega sodišča vztrajala pri pobudi in iz istih razlogov razširila pobudo še na 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot po njenem zemljišču. Pobudnica izpodbijanima določbama očita neskladje s 33. in 69. členom Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka pred Ustavnim sodiščem naloži v plačilo Občini.

3. Občina glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/99 odgovarja, da pobudnici ni uspelo dokazati pravočasnosti in da ji niso nastale škodljive posledice. Navaja, da je Občina predmetno občinsko javno pot kategorizirala zaradi javnega interesa, da jo je asfaltirala in na njej postavila javno razsvetljavo in jo najmanj od leta 1994 redno vzdrževala ter pozimi tudi posipavala in plužila. Predlaga, naj Ustavno sodišče pobudo zavrne ali zavrže, ker Odlok/99 ne velja več. Glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji pa meni, da je pooblaščenec pobudnice pobudo razširil brez pooblastila, in zato predlaga, naj jo Ustavno sodišče zavrže, v primeru neupoštevanja tega predloga pa, naj jo zaradi nepredložitve listin za utemeljitev pravnega interesa zavrne. Občinaoporeka tudi pravočasnosti pobude zoper Odlok o kategorizaciji. Meni, da bi se glede na to, da je dejansko stanje nespremenjeno že od leta 1999, kot rok uveljavitve moral upoštevati rok od uveljavitve Odloka/99. V primeru, da bi Ustavno sodišče menilo, da je pobuda utemeljena, Občina zaradi zagotovitve javne koristi predlaga razveljavitev z odložnim pogojem. Ugovarja predlogu pobudnice glede kritja stroškov postopka in njihovi višini, upoštevaje zahtevnost pobude in uporabo tipskega obrazca.

4. Pobudnica v izjavi v zvezi z odgovorom Občine prilaga dodatno pooblastilo in vztraja, da pravni interes izkazuje z lastništvom nepremičnine, po kateri poteka sporna pot. Vztraja tudi pri povračilu stroškov, ki so ji nastali z ravnanjem Občine, čeprav je Občino pozvala, naj javno pot izloči iz njene nepremičnine.

5. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

6. Odlok/99 je bil z uveljavitvijo Odloka o kategorizaciji razveljavljen. Ker gre za predpis, ki je prenehal veljati med postopkom pred Ustavnim sodiščem, lahko Ustavno sodišče o njegovi ustavnosti in zakonitosti odloča samo ob izpolnjenih pogojih iz drugega odstavka 47. člena ZUstS. Eden od teh pogojev je tudi pravovarstvena potreba pobudnikov. Ta obstaja, če bi se z ugotovitvijo morebitne protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanega predpisa odpravile posledice, ki so nastale zaradi izpodbijanega predpisa (prvi odstavek 47. člena ZUstS). Ker je z Odlokom o kategorizaciji po isti parceli ponovno kategorizirana javna pot, le z morebitno ugoditvijo pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijanega predpisa, ki ne velja več, teh posledic ni mogoče odpraviti. Pobudnica tako ne izkazuje pogojev iz drugega odstavka 47. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka/99 zavrglo (2. točka izreka).

7. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da je pobudnica lastnica zemljišča parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas, po katerem po njenih navedbah in navedbah nasprotne udeleženke poteka javna pot št. 944531.Pobudnica zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njenem zemljišču. Pobuda je glede na tretji odstavek 24. člena ZUstS tudi pravočasna, saj jo je pobudnica vložila z razširitvijo pobude 25. 1. 2019, tj. pred potekom enega leta od uveljavitve Odloka o kategorizaciji, s katero je bila sporna kategorizacija javne ceste (ob razveljavitvi Odloka/99 in vseh njegovih pravnih posledic) uveljavljena na novo. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

8. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

9. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1). Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

10. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občinapred kategorizacijo sporne javne poti s pobudnico ni sklenila pravnega posla za pridobitev njenega zemljišča, po katerem poteka javna pot. Zoper njeno nepremičnino tudi ni bil izveden postopek razlastitve, zato je 4. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 4. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 4. člen Odloka o kategorizaciji, kolikor kategorizira javno pot št. 944531 v delu, ki poteka po zemljišču parc. št. 750/15, k. o. Kovača vas,razveljavilo (1. točka izreka). Pri tem zaradi varstva lastninske pravice in zaradi pomanjkljivosti predloga oziroma njegove neobrazloženosti ni moglo slediti predlogu Občine za razveljavitev z odlogom.

11. Pobudnica predlaga, naj Ustavno sodišče njene stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.¹ V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnica je Občino pozvala k razveljavitvi Odloka/99 v spornem delu. Pri tem jo je opozorila na ustaljeno ustavnosodno presojo ter na svojo namero, da bo ustavnosodno presojo sprožila tudi sama, vendar se Občina na to ni odzvala. Kljub pozivu pobudnice je celo sprejela Odlok o kategorizaciji, s katerim je na predmetni nepremičnini ponovno kategorizirala javno cesto. Ustavno sodišče je že v številnih primerih, ko so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma teh ni pridobila v razlastitvenem postopku. Zato je Občina lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih primerih. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnici stroške, ki jih je ta imela z vložitvijo pobude, upoštevaje njeno zahtevnost (3. točka izreka).

12. Pobudnica je pobudo vložila po pooblaščencu, ki je priglasil stroške. Ustavno sodišče mu je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,459 EUR za izdelavo pobude z dne 13. 7. 2017 in odgovora na dopis Ustavnega sodišča z dne 25. 1. 2019 ter skladno s Sklepom o spremembi vrednosti točke (Uradni list RS, št. 22/19) v višini 0,60 EUR za izdelavo izjave v zvezi z odgovorom Občine z dne 20. 7. 2020. Tako je po 1. točki Tarifne številke 7 za izdelavo pobude glede na zahtevnost, upoštevaje 500 točk, priznalo stroške v znesku 229,5 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za odgovor na dopis Ustavnega sodišča v znesku 172,12 EUR in za izjavo v zvezi z odgovorom Občine v znesku 225 EUR, za materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife v višini 2 % od priznane nagrade v znesku 12,53 EURin upoštevaje DDV v višini 22 % v znesku 140,61 EUR. Stroški zastopanja tako skupaj znašajo 779,76 EUR. Ustavno sodišče stroškov za odvetniške storitve, opravljene pred začetkom postopka pred Ustavnim sodiščem, ni priznalo.

13. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena, tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Ustavno sodišče je 1. in 2. točko izreka sprejelo soglasno. Točko 3 izreka je sprejelo z osmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Accetto.

¹ Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.