Na podlagi prvega odstavka 71. člena in četrte alineje drugega odstavka 77. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17 in 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19) ter četrte alineje drugega odstavka 22. člena Statuta Socialne zbornice Slovenije (Uradni list RS, št. 18/19) je Socialna zbornica Slovenije na 4. redni seji skupščine dne 18. 9. 2020 s soglasjem ministra pristojnega za socialno varstvo sprejela
o pripravništvu na področju socialnega varstva
Ta pravilnik ureja vsebino, program in potek pripravništva ter mentorstvo, način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
Izvajanje pripravništva v skladu s tem pravilnikom nadzoruje Socialna zbornica Slovenije (v nadaljevanu: zbornica).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo za delavce, ki izpolnjujejo pogoje iz 69. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17 in 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za delavce, ki opravljajo delo v javnem socialno varstvenem zavodu, pri pravni ali fizični osebi, ki je pridobila koncesijo na javnem razpisu ali je pridobila dovoljenje za delo ali drugem izvajalcu socialno varstvenih storitev in socialnovarstvenih programov (v nadaljnjem besedilu: delodajalec).
Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za delavce, ki na podlagi 80. člena ZSV opravljajo pripravništvo pri socialnih službah, ki so organizirane kot del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja, zdravstva, zaposlovanja ter pravosodja, če zanje drugi predpisi ne določajo drugače.
Osebe, navedene v prvem in drugem odstavku tega člena, lahko opravljajo pripravništvo v primeru, da je navedena zaposlitev njihova prva zaposlitev na področju socialnega varstva.
Pripravništvo na področju socialnega varstva za strokovne delavce je načrtovano, organizirano in strokovno vodeno praktično usposabljanje za samostojno opravljanje strokovnega dela v socialnem varstvu.
Namen pripravništva je izvedba programa praktičnega usposabljanja, s katerim pripravnik:
– pridobi splošna znanja s področja socialnega varstva;
– umesti strokovno znanje s teoretične na praktično poklicno raven;
– poglobi znanja, razvije veščine in ključne poklicne kompetence, potrebne za opravljanje samostojnega strokovnega dela na področju socialnega varstva;
– se pripravi za strokovni izpit skladno z ZSV (v nadaljevanu: strokovni izpit).
Pripravništvo poteka po programu pripravniškega usposabljanja, ki je skladen s pravilnikom in h kateremu Socialna zbornica Slovenije poda soglasje.
III. ORGANIZACIJA PRIPRAVNIŠTVA
Pripravnik opravlja pripravništvo pri delodajalcu, pri katerem je sklenil delovno razmerje za čas pripravništva.
Če pripravnik opravlja pripravništvo pri različnih delodajalcih, se mu čas opravljanja pripravništva pri teh delodajalcih sešteje.
O priznanju obdobja opravljanja pripravništva iz prejšnjega člena odloči Socialna zbornica Slovenije na podlagi predložene dokumentacije iz 25. in 26. člena tega pravilnika, ki je potrjena s strani delodajalca.
1. Vsebine pripravniškega usposabljanja
Pripravništvo na področju socialnega varstva poteka po programu, ki obsega usposabljanje za splošni del in posebni del.
Splošni del usposabljanja je enak za vse pripravnike in obsega seznanitev:
– s širšim področjem socialnega varstva ter s pojmovanjem in uresničevanjem socialne politike;
– z mrežo izvajalcev dejavnosti socialnega varstva;
– z vrstami in osnovnimi vsebinami posameznih socialno varstvenih storitev in socialnovarstvenih programov ter z izvajanjem javnih pooblastil na področju socialnega varstva;
– s pravicami, vlogo in položajem uporabnika pri zagotavljanju socialnovarstvenih storitev in javnih pooblastil;
– z opredelitvijo, vlogo in pristojnostmi strokovnega delavca, strokovnega sodelavca in laičnega delavca na področju socialnega varstva;
– s strokovnimi postopki in metodami dela na področju socialnega varstva.
Posebni del usposabljanja določi pripravniku delodajalec glede na potrebe dela in interesa pripravnika za pridobitev usposobljenosti za posamezno področje dela.
Posebni del usposabljanja se opravi iz naslednjih izbirnih področij:
a) materialna ogroženost;
b) varstvo družine in otrok ter partnerski odnosi;
c) socialna oskrba;
d) invalidsko varstvo;
e) duševno zdravje;
f) socialna vključenost in nediskriminacija;
g) delo s tujci, begunci in migranti.
Na izbirnem področju iz prejšnjega člena tega pravilnika pripravnik pridobi, poglobi znanje in se praktično seznani s področji, ki se nanašajo na:
– značilnosti ciljne skupine, stopnjo in vrste socialne ogroženosti;
– zakonodajno ureditev področja;
– mrežo in vrste socialnih služb, ki se ukvarjajo s problematiko populacije (institucije, organizacije, službe, servisi, programi in storitve);
– celostne pristope obravnave, sodelovanje med izvajalci in drugimi službami (npr. s policijo, šolstvom, sodstvom, zdravstvom idr.);
– preventivne dejavnosti;
– strokovne pristope ter poklicne metode in tehnike dela, ki jih neposredni izvajalec pozna in uporablja pri delu s ciljno skupino.
2. Program pripravniškega usposabljanja
Delodajalec določi mentorja, ki pripravi program pripravniškega usposabljanja za vsakega posameznega pripravnika.
Pri pripravi programa pripravniškega usposabljanja mentor upošteva načela:
– smotrnosti, ki se kaže kot usklajenost usposabljanja z namenom pripravništva in s pridobljeno izobrazbo oziroma z delom, za katerega se pripravnik usposablja;
– raznovrstnosti in postopnosti pri izbiri različnih organizacijskih oblik usposabljanja;
– ekonomičnosti, posebej pri načrtovanju skupinskih oblik dela, organizirani izmenjavi pripravnikov, udeležbah na seminarjih.
Program pripravniškega usposabljanja določa obveznosti pripravnika, določene s splošnim in posebnim delom programa pripravniškega usposabljanja, glede na raven strokovne izobrazbe in zahtevnosti dela, za katerega se pripravnik usposablja.
Program pripravniškega usposabljanja iz prvega odstavka prejšnjega člena vsebuje:
– časovno razporeditev usposabljanja pri delodajalcu;
– naloge, ki jih bo pripravnik opravljal;
– navedbo mentorja;
– časovno razporeditev usposabljanja pri drugih delodajalcih z opredelitvijo nalog in navedbo somentorjev;
– čas, predviden za individualni študij in pripravo na strokovni izpit;
– čas, predviden za konzultacije z mentorjem oziroma somentorjem;
– druge pripravnikove obveznosti.
Program pripravniškega usposabljanja mora podpisati odgovorna oseba delodajalca, mentor, somentor in pripravnik.
Program pripravniškega usposabljanja je sestavljen tako, da pripravniku zagotavlja:
– seznanitev z delom delodajalca;
– praktično izvedbo splošnega in posebnega dela programa pripravniškega usposabljanja;
– udeležbo na pripravah za strokovni izpit ter pristop na strokovni izpit.
Pripravništvo poteka skladno s programom pripravniškega usposabljanja iz 13., 14. in 15. člena tega pravilnika.
Pripravništvo poteka v okviru redne dejavnosti delodajalca, kjer je pripravnik zaposlen.
Pripravnik mora voditi pripravniški dnevnik. Pripravniški dnevnik vsebuje evidenco opravljenega dela in nalog in problemsko analizo o opravljenem delu, ki mora biti razdeljena po posameznih vsebinah splošnega in posebnega dela usposabljanja. Pripravniški dnevnik pripravnik enkrat mesečno predloži svojemu mentorju.
3. Mentorstvo
Delodajalec določi pripravniku za mentorja strokovnega delavca na področju socialnega varstva, ki izkazuje strokovnost, ki se dokazuje:
– z enako ali višjo ravnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik in
– s 4 leti delovnih izkušenj kot strokovni delavec na področju socialnega varstva.
Če pri delodajalcu ni zaposlenega strokovnega delavca, ki izpolnjuje pogoje za mentorja, je pa zaposlen vsaj en strokovni delavec, je lahko izjemoma mentor pripravniku zaposlen pri drugem delodajalcu s primerljivega področja socialnega varstva.
Mentor mora soglašati z mentorstvom.
Pri izbiri mentorja delodajalec poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva tudi njegove sposobnosti metodičnega prenosa znanja na pripravnika.
Zbornica poda soglasje k določitvi mentorja.
Mentor lahko istočasno vodi največ tri pripravnike.
Mentor opravlja naslednje naloge:
– pripravi program pripravniškega usposabljanja, v katerega vključi tudi del, ki bo izveden pod vodstvom somentorja;
– organizira, usmerja in spremlja pripravnikovo usposabljanje;
– določi osebe, ki sodelujejo pri izvajanju posameznih nalog pripravnika;
– pripravi pisno poročilo in oceno o poteku usposabljanja in o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela;
– ima s pripravnikom konzultacije najmanj 2 uri na teden.
Delodajalec je dolžan skrbeti za strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje ter za pridobivanje pedagoško didaktičnih veščin in tehnik mentorjev ter somentorjev.
Poročilo in ocena o poteku usposabljanja in o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela vsebujeta:
– obseg opravljenega dela glede na program pripravnikovega dela;
– oceno pripravniškega dnevnika;
– kakovost opravljenega dela, pri čemer upošteva ocene somentorja za posebej določene naloge;
– na katerem ožjem delovnem področju je bil pripravnik najuspešnejši in za katero področje je pokazal strokovni napredek;
– uspešnost pripravnika pri usposabljanju.
4. Somentorstvo
Pripravnika v času pripravništva v sodelovanju z mentorjem lahko vodi tudi somentor, ki ga določi delodajalec.
Delodajalec določi pripravniku za somentorja strokovnega delavca na področju socialnega varstva.
Somentor mora soglašati s somentorstvom.
Somentor lahko istočasno vodi največ tri pripravnike.
Somentor sodeluje v času opravljanja pripravništva in vodi pripravnika na določenem posebem delovnem področju, za določeno posebno strokovno delo.
Somentor opravlja naslednje naloge:
– pripravi del programa pripravniškega usposabljanja, ki bo izveden pod vodstvom somentorja;
– organizira, usmerja in spremlja pripravnikovo usposabljanje za področje, ki bo izvedeno pod vodstvom somentorja;
– pripravi pisno poročilo in oceno o poteku usposabljanja in o pripravnikovi usposobljenosti za samostojno opravljanje dela za področje, ki je bilo izvedeno pod vodstvom somentorja;
– ima s pripravnikom konzultacije najmanj 2 uri na teden v dogovoru z mentorjem.
5. Dokumentacija
Ob začetku pripravništva delodajalec posreduje zbornici:
– prijavo pripravniškega usposabljanja;
– dokazilo o zaposlitvi za čas pripravništva;
– dokazilo o doseženi izobrazbi pripravnika;
– program pripravniškega usposabljanja.
Mentor skupaj s pripravnikom pripravi dokumentacijo o opravljenem pripravništvu.
Dokumentacija o opravljenem pripravništvu vsebuje:
– pripravniški dnevnik;
– poročilo in oceno mentorja o pripravnikovem usposabljanju iz 22. člena tega pravilnika.
Dokumentacijo iz prejšnjega odstavka delodajalec posreduje zbornici v roku 30 dni od zaključka pripravništva.
6. Spremljanje in nadzor nad izvajanjem pripravništva
Za pravilno izvajanje pripravništva je odgovoren delodajalec.
Za neposredno vodenje in spremljanje pripravnika je odgovoren mentor.
Zbornica spremlja in nadzoruje potek prijavljenih pripravništev, sodeluje z mentorji, delodajalci ter s pripravniki pri morebitnih spremembah programa pripravniškega usposabljanja in poda soglasje k spremenjenemu programu pripravniškega usposabljanja.
Če zbornica ugotovi, da je program pripravniškega usposabljanja pomanjkljiv, o tem obvesti delodajalca in zahteva potrebne spremembe ali dopolnitve.
Zbornica preverja in ugotavlja, ali mentor in somentor izpolnjujeta pogoje iz 19. in 23. člena tega pravilnika.
Zbornica v primerih kršenja določil tega pravilnika pozove delodajalca, da nepravilnosti odpravi in mu določi rok za odpravo. Če delodajalec nepravilnosti ne odpravi, zbornica umakne soglasje k programu pripravniškega usposabljanja.
Zbornica v primerih kršenja določil tega pravilnika pozove delodajalca, da nepravilnosti odpravi in mu določi rok za odpravo. Če delodajalec nepravilnosti ne odpravi, zbornica umakne soglasje k programu pripravniškega usposabljanja.
Socialna zbornica pri spremljanju in nadzoru izvajanja pripravništva opravlja še naslednje naloge:
– spremlja načrte potreb po pripravnikih v socialno varstvenih zavodih in ugotavlja letne potrebe po pripravnikih za posamezen poklic in območja;
– izdela vzorčne programe pripravništva, ki jih za potrebe tipičnih delovnih mest na področju socialnega varstva predložijo strokovna združenja nosilnih strok izvajalcev socialno varstvenih storitev in programov;
– sodeluje s pristojnim ministrstvom pri opredelitvi števila prostih pripravniških mest;
– pri izvajanju svojih nalog zbornica sodeluje s poslovnimi skupnostmi javnih zavodov, ki izvajajo socialno varstvene storitve in programe, z delodajalci, izobraževalnimi institucijami in reprezentativnim sindikatom.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Pripravniki, ki so pričeli opravljati pripravništvo pred uveljavitvijo tega pravilnika, dokončajo pripravništvo skladno z določbami Pravilnika o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04).
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o pripravništvu na področju socialnega varstva (Uradni list RS, št. 128/04).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 1847/2020-SZS/SK-PRED
Ljubljana, dne 18. septembra 2020
predsednik Socialne zbornice Slovenije
