Na podlagi četrtega odstavka 68. člena Statuta Občine Dolenjske Toplice (Uradni list RS, št. 3/17), 56. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07, 14/08, 40/10 in Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 53/18) in 14. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 79/18) so Občinski svet Občine Dolenjske Toplice na 12. redni seji dne 30. 9. 2020, Občinski svet Občine Mirna Peč na 10. redni seji dne 29. 9. 2020 in Občinski svet Občine Žužemberk na 9. redni seji dne 24. 9. 2020, v skladu z 49.a členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) sprejeli
o ustanovitvi Skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk
(1) S tem odlokom se ustanovi organ skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: skupna občinska uprava), določi njegovo ime in sedež, naloge, notranja organizacija, vodenje ter zagotavljanje sredstev in drugih pogojev za njegovo delo.
(2) S tem odlokom so določene pravice in obveznosti občin ustanoviteljic in njihovih organov v razmerju do skupne občinske uprave in v medsebojnih razmerjih.
(3) V tem odloku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
Občina Dolenjske Toplice, Občina Mirna Peč in Občina Žužemberk ustanovijo skupno občinsko upravo z imenom »Skupna občinska uprava občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«, za skupno opravljanje sledečih nalog:
– občinskega inšpekcijskega nadzorstva,
– občinskega redarstva,
– urejanja prometa.
(1) Skupna občinska uprava bo pričela z delom 1. novembra 2020.
(2) Sedež skupne občinske uprave je v Občini Dolenjske Toplice, na naslovu Sokolski trg 4, 8350 Dolenjske Toplice.
(3) Skupna občinska uprava uporablja žig okrogle oblike. Ob notranjem robu žiga je napis: »Skupna občinska uprava občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«, v sredini notranjega kroga pa so grbi občin ustanoviteljic.
(4) Skupna občinska uprava lahko uporablja tudi kratico: »SOU občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk«.
(1) Ustanoviteljske pravice občin, razen sprejema sprememb in dopolnitev tega odloka ter zagotavljanja proračunskih sredstev za delovanje skupne občinske uprave v svojih proračunih, za kar so pristojni občinski sveti, izvršujejo župani občin ustanoviteljic.
(2) Župani imenujejo in razrešujejo vodjo skupne občinske uprave, sprejmejo kadrovski načrt in finančni načrt, nadzorujejo delo ter dajejo skupne usmeritve glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne občinske uprave.
(3) Dokumente sprejema župan sedežne občine skupne občinske uprave s soglasjem vseh županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave, vse odločitve iz prejšnjega odstavka tega člena se sprejema s konsenzom vseh občin ustanoviteljic skupne občinske uprave.
II. NALOGE IN ORGANIZACIJA DELA
(1) Skupna občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge občinskih uprav občin ustanoviteljic ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz pristojnosti občin ustanoviteljic, ki jih občine ustanoviteljice s svojimi akti prenesejo na skupno občinsko upravo.
(2) Svoje naloge opravlja skupna občinska uprava v skladu z zakoni, podzakonskimi predpisi in predpisi občin ustanoviteljic.
(3) Vrsta in obseg nalog ter višina potrebnih sredstev je za posamezno občino ustanoviteljico določena s kadrovskim načrtom, finančnim načrtom in sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih, odgovornostih in drugih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo
(1) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic, ki so vključene v skupno občinsko upravo za izvajanje nalog občinskega inšpekcijskega nadzorstva.
(2) Naloge občinskega inšpekcijskega nadzorstva se izvajajo na področju občinskih cest, kanalizacije, plakatiranja, vključevanju v redni odvoz in ravnanje s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo, odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda, urejanju pokopališč, pokopališki in pogrebni dejavnosti, nad gradnjami, za katere po gradbeni zakonodaji ni predpisano gradbeno dovoljenje, ter na podlagi drugih državnih in občinskih predpisov, ki pooblaščajo občinsko inšpekcijo za inšpekcijski nadzor.
(3) Občinsko inšpekcijsko nadzorstvo izvajajo občinski inšpektorji kot uradne osebe s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.
(4) Občinski inšpektorji vodijo prekrškovni postopek in odločajo o prekrških iz občinske pristojnosti, določenih z državnimi in občinskimi predpisi posamezne občine ustanoviteljice.
(5) Plačane globe za prekrške, ki jih izreče občinski inšpektor, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen, oziroma katere predpis je bil kršen.
(1) Občinsko redarstvo deluje kot medobčinsko redarstvo (v nadaljnjem besedilu: medobčinsko redarstvo) in je prekrškovni organ za občine ustanoviteljice, ki so vključene v skupno občinsko upravo za izvajanje nalog občinskega redarstva.
(2) Naloge medobčinskega redarstva določajo zakoni s področja občinskega redarstva, prekrškovne zakonodaje, zakonodaje s področja skrbi za javno varnost in javni red, zakonodaje o cestah in o pravilih cestnega prometa, zapuščenih vozil, zakonodaje o zaščiti živali ter drugih predpisov iz pristojnosti občinskega redarstva ter na podlagi teh zakonov izdani podzakonski akti in občinski predpisi.
(3) Medobčinski redarji so pooblaščene uradne osebe.
(4) Plačane globe za prekrške, ki jih izrečejo medobčinski redarji, so prihodek proračuna občine, na območju katere je bil prekršek storjen oziroma katere predpis je bil kršen.
(1) Služba urejanja prometa deluje kot skupna notranja služba občin soustanoviteljic skupne občinske uprave.
(2) Služba urejanja prometa deluje samostojno in neodvisno ter je neposredno podrejena županom občin soustanoviteljic skupne občinske uprave, katerim tudi neposredno poroča.
(3) Naloge službe urejanja prometa določajo zakoni, podzakonski predpisi ter na njihovi podlagi izdani občinski predpisi s področja javnih cest, cestnih priključkov na javne ceste ter prometne signalizacije in prometne opreme na cestah.
(4) Naloge službe urejanja prometa so:
– določitev uporabe ceste ali dela ceste za določene vrste vozil oziroma uporabnikov (cesta, rezervirana za motorna vozila, kolesarska pot ali steza, steza za pešce, steza za pešce in kolesarje, steza za jezdece) in mej naselij,
– določitev prednostnih smeri in sistem ter način vodenja prometa,
– določitev omejitev uporabe ceste ali njenega dela glede na vrsto prometa,
– določitev omejitev hitrosti vozil,
– ureditev kolesarskega prometa in določitev lokalnih kolesarskih povezav,
– ureditev parkiranja in ustavljanja vozil,
– določitev območij umirjenega prometa, območij omejene hitrosti in območij za pešce in prehodov za pešce,
– določitev ukrepov za umirjanje prometa za varnost otrok, pešcev in kolesarjev, zlasti v bližini vzgojno varstvenih, izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, igrišč, stanovanjskih naselij in drugih območij, kjer se ti udeleženci cestnega prometa pojavljajo v večjem številu,
– določitev drugih prepovedi, obveznosti ali omejitev udeležencem prometa,
– načrtovanje cestnih priključkov na občinske ceste,
– načrtovanje prometne signalizacije in prometne opreme na občinskih cestah,
– druge naloge s področja urejanja prometa v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Stroške priprave potrebne dokumentacije in ostale stroške projektov nosijo občine naročnice.
III. NAČIN DELA, POOBLASTILA IN ODGOVORNOSTI
(1) Pri odločanju v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti nastopa skupna občinska uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
(2) Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe služb skupne občinske uprave, imajo v glavi naziv skupne občinske uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.
(3) Skupna občinska uprava mora pri izvrševanju svojih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogah direktorja občinske uprave občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, oziroma za katero izvršuje nalogo, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja skupne občinske uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
(4) O izločitvi zaposlenega v skupni občinski upravi odloča direktor občinske uprave, v katero krajevno pristojnost zadeva spada. V primeru izločitve vodje skupne uprave pa o stvari tudi odloči.
(5) Skupna občinska uprava je s strani občin ustanoviteljic pooblaščena za podajo vlog in zastopanje pred upravnimi in drugimi organi ter subjekti za tiste naloge, ki jih je posamezna občina ustanoviteljica prenesla na skupno občinsko upravo.
(6) Javni uslužbenec v skupni občinski upravi je odškodninsko odgovoren za škodo, ki jo protipravno povzroči delodajalcu pri delu ali v zvezi z delom naklepno ali iz hude malomarnosti. Za škodo, ki jo na delu ali v zvezi z delom protipravno povzroči javni uslužbenec v skupni občinski upravi tretji osebi, so nasproti tej osebi odškodninsko solidarno odgovorne občine ustanoviteljice, v imenu katerih je bilo delo opravljeno, in sicer v pripadajočem deležu. Za javnega uslužbenca v skupni občinski upravi je zavarovanje splošne civilne odgovornosti sklenjeno v sklopu sedežne občine.
(1) Skupno občinsko upravo vodi vodja, ki ga imenuje in razrešuje župan sedežne občine po predhodnem soglasju preostalih županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave v skladu z zakonom o javnih uslužbencih.
(2) Vodja skupne občinske uprave ima status uradnika na položaju.
(3) Vodja skupne občinske uprave mora izpolnjevati pogoje za zasedbo delovnega mesta v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi.
(1) Vodja skupne občinske uprave predstavlja in zastopa skupno občinsko upravo, organizira opravljanje nalog, odloča v upravnih zadevah iz pristojnosti skupne občinske uprave ter izvaja vse druge naloge, ki so potrebne za zagotovitev pravočasnega, strokovnega in učinkovitega dela skupne občinske uprave.
(2) Vodja skupne občinske uprave odgovarja v skladu s tem odlokom za izvrševanje nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in direktorju občinske uprave te občine, za delo skupne občinske uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
(1) Občina v kateri ima skupna občinska uprava sedež, ima za javne uslužbence skupne občinske uprave status delodajalca. Javni uslužbenci sklenejo delovno razmerje v Občini Dolenjske Toplice, ki je sedežna občina skupne občinske uprave.
(2) Pravice in dolžnosti delodajalca izvršuje župan sedežne občine na podlagi pisnega pooblastila županov drugih občin ustanoviteljic, oziroma vodja skupne občinske uprave na podlagi njihovega pisnega pooblastila, razen za odločanje o sklenitvi in prenehanju delovnih razmerij.
(3) Akt o sistemizaciji delovnih mest skupne občinske uprave sprejme župan sedežne občine na predlog vodje skupne občinske uprave in po predhodnem soglasju preostalih županov občin ustanoviteljic skupne občinske uprave.
(1) Skupna občinska uprava opravlja svoje delo v prostorih sedežne občine oziroma dislocirano na območjih in sedežih drugih občin ustanoviteljic, če tako zahteva narava dela.
(2) Za nemoteno delo skupne občinske uprave zagotavlja storitve na področju kadrovskih in finančnih zadev ter drugih strokovnih in tehničnih nalog občinska uprava sedežne občine.
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za pokrivanje stroškov uporabe prostorov, nabave in uporabe opreme, obratovalne stroške, stroške vzdrževanja in stroške storitev občinske uprave sedežne občine na način, določen v 14. členu tega odloka v višini, določeni s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom.
(4) Naročanje opreme in storitev ter sklepanje pogodb v skladu s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom opravi župan sedežne občine, na predlog vodje skupne uprave.
(1) Sredstva za delovanje skupne občinske uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v enakem deležu. Kadar vsebina dela to narekuje se lahko stroški delijo tudi glede na dejanski obseg dela, ki se izvaja za posamezno občino ali glede na vrednost investicije, ki se izvaja na območju posamezne občine ali po kombinaciji teh načinov, kar mora biti opredeljeno s sporazumom, finančnim načrtom in kadrovskim načrtom, ki jih potrdijo župani občin ustanoviteljic na način, kot je določeno v tretjem odstavku 4. člena tega odloka.
(2) Potrebna sredstva za delovanje se izračunajo vezano na naloge, posamezno delovno mesto, ter se delijo samo med tiste občine, za katere zaposleni na delovnem mestu naloge opravljajo.
(3) Način delitve potrebnih sredstev posamezne občine ustanoviteljice se za vsako proračunsko leto posebej določi na podlagi kadrovskega načrta in finančnega načrta ter sporazuma, ki vsebuje delitev stroškov po posameznih nalogah in posameznih občinah.
(4) Kadrovski načrt in finančni načrt za posamezno proračunsko leto na podlagi sporazuma sprejmejo župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne občinske uprave.
(1) Skupna občinska uprava je neposredni uporabnik proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima sedež.
(2) Finančni načrt skupne občinske uprave, ki ga na predlog vodje skupne občinske uprave določijo župani občin ustanoviteljic, je vključen v posebnem delu proračuna občine ustanoviteljice, v kateri ima skupna občinska uprava sedež.
(3) Občine ustanoviteljice zagotavljajo svoj del sredstev za skupno občinsko upravo v svojih proračunih. Finančni načrt skupne občinske uprave je del proračuna sedežne občine.
(4) Odredbodajalec za sredstva finančnega načrta skupne občinske uprave je njen vodja, ki je tudi skrbnik prihodkov.
(5) Vodja skupne občinske uprave letno poroča občinam ustanoviteljicam o realizaciji finančnega načrta.
V. MEDSEBOJNE PRAVICE IN OBVEZNOSTI OBČIN USTANOVITELJIC
Župani občin ustanoviteljic sklenejo sporazum, s katerim podrobneje uredijo način izvrševanja medsebojnih pravic, način dela, opravljanja administrativno-strokovnih in drugih nalog za skupno občinsko upravo ter ostale obveznosti in odgovornosti, določenimi s tem odlokom.
(1) Vsaka sprememba ustanoviteljstva se izvede s spremembo ustanovitvenega akta.
(2) Predlog ustanovitvenega akta z vključenimi spremembami pripravi vodja skupne občinske uprave.
(1) Dodatna občina lahko pristopi k skupni občinski upravi na osnovi spremembe odloka (ustanovitvenega akta).
(2) Vodja skupne uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka.
(3) Pred vključitvijo pristopna občina poravna sorazmerni del stroškov nakupa skupne opreme, ki je razviden iz nabavne vrednosti iz računovodskih evidenc in se obračuna po ključu sofinanciranja iz 14. člena tega odloka.
(1) V kolikor občina izrazi interes za izstop iz skupne občinske uprave, mora pisno najaviti izstop vodji skupne občinske uprave in županom občin ustanoviteljic najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Občina izstopi z enostransko izjavo, sprejeto na njenem občinskem svetu, ki jo pošlje občinam ustanoviteljicam.
(2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka.
(3) Občina, ki izstopa iz organa, je dolžna zagotavljati sredstva za delovanje skupne občinske uprave v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena in v enakem deležu pokriti stroške morebitnih presežnih delavcev.
(4) Če ena občina izstopi, in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki izstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala pisni izstop, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(5) Če ena občina izstopi in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki izstopa skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(6) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, se ravna v skladu z delovno zakonodajo, in sicer posamezna občina zagotovi pravice za vsakega javnega uslužbenca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(7) Občina lahko izstopi kot soustanoviteljica, ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do izteka proračunskega leta, v katerem je podala izjavo o izstopu skladno s prvim odstavkom tega člena, oziroma ko poravna vse obveznosti, ki so nastale do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz petega odstavka tega člena, in ko pokrije stroške morebitnih presežnih delavcev.
(1) Občina ustanoviteljica lahko kadarkoli izrazi interes za prenos katere izmed nalog v skladu s tem odlokom na skupno upravo. Svoj interes župan s pisnim sklepom napove vodji skupne uprave, ta pa nato s pristopom seznani ostale občine ustanoviteljice za katere se naloga že opravlja. Šteje se, da se ostale občine ustanoviteljice strinjajo s pristopom nove občine k opravljanju posamezne naloge, ko o tem sprejmejo sklepe vsi župani občin ustanoviteljic, ki so že vključene v to nalogo.
(2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka.
(1) V kolikor katera izmed občin ustanoviteljic izrazi interes za prenehanje opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, mora župan te občine vodji skupne občinske uprave pisno najaviti odstop od opravljanja naloge najmanj šest (6) mesecev pred iztekom proračunskega leta. Vodja skupne uprave je nato o odstopu od opravljanja naloge dolžan nemudoma obvestiti župane občin ustanoviteljic, s katerimi je občina ustanoviteljica, ki odstopa, skupaj prenesla opravljanje naloge na skupno občinsko upravo.
(2) Vodja skupne občinske uprave opravi preračun potrebnih sredstev za delo skupne občinske uprave v skladu s 14. členom tega odloka.
(3) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge, in če se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, občina, ki odstopi, po poteku proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena ter po poravnavi vseh obveznosti, ki nastanejo do konca proračunskega leta, nima obveznosti niti pravic do javnih uslužbencev.
(4) Če ena občina odstopi od opravljanja določene naloge in se druge občine strinjajo, da ostane število javnih uslužbencev nespremenjeno, se lahko druge občine dogovorijo tudi, da se javni uslužbenci prevzamejo takoj in ne šele po poteku proračunskega leta. V primeru takšnega dogovora je občina, ki odstopa od opravljanja posamezne naloge skladno s prvim odstavkom tega člena, dolžna poravnati vse obveznosti do tistega roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz tega odstavka.
(5) V primeru, da je število javnih uslužbencev presežno za preostale občine, posamezna občina zagotovi pravice za vsakega presežnega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
(6) Občina, ki odstopa od opravljanja katere izmed nalog, ki jo zanjo opravlja skupna uprava, je dolžna zagotavljati sredstva za opravljanje te naloge v ustreznem deležu za vse obveznosti, ki nastanejo do izteka proračunskega leta, v katerem je podala odstop skladno s prvim odstavkom tega člena oziroma do roka, ki ga občine določijo v dogovoru iz četrtega odstavka tega člena in v enakem deležu pokriti tudi stroške morebitnih presežnih delavcev.
(1) O prenehanju delovanja skupne občinske uprave sprejmejo občinski sveti občin ustanoviteljic odlok o ukinitvi organa skupne uprave. Z odlokom se določijo razmerja glede kritja stroškov obveznosti, stroškov morebitnih presežnih javnih uslužbencev, delitve premoženja ter morebitna druga razmerja in določijo roki, v katerih so občine ustanoviteljice dolžne kriti stroške oziroma izvesti druga dejanja. Odlok o ukinitvi organa skupne uprave morajo sprejeti vse občine ustanoviteljice v istem besedilu najkasneje v roku enega leta od sprejema zadnjega ugotovitvenega sklepa na občinskih svetih.
(2) V primeru prenehanja delovanja skupne občinske uprave, vsaka občina ustanoviteljica, iz katere so bili v skupno upravo prevzeti njeni javni uslužbenci, prevzame premeščene javne uslužbence nazaj po sistemizaciji, ki je veljala v skupni občinski upravi na dan pred prenehanjem delovanja.
(3) Zaposlenim se ne sme poslabšati položaj glede na položaj, ki so ga imeli v skupni občinski upravi.
(4) Za javne uslužbence, ki so se zaposlili po začetku delovanja skupne občinske uprave, so odgovorni njihovi delodajalci, ki se lahko medsebojno dogovorijo o njihovi nadaljnji zaposlitvi na posamezni občini ustanoviteljici.
(5) Če nobena od občin ustanoviteljic po prenehanju delovanja skupne občinske uprave ne prevzame javnih uslužbencev, se ravna v skladu z delovno zakonodajo.
(6) Posamezna občina zagotovi pravice za vsakega delavca v deležu, ki velja glede na vključenost posamezne občine v trenutku, ko javni uslužbenec postane presežni delavec.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka sprejme župan sedežne občine na podlagi pooblastila županov občin ustanoviteljic akt o sistemizaciji delovnih mest skupne občinske uprave. V tridesetih dneh po uveljavitvi tega odloka župani občin ustanoviteljic na predlog vodje skupne občinske uprave sprejmejo kadrovski načrt.
Javnim uslužbencem se izda sklepe v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest v skupni upravi in se jim v podpis predloži pogodbe o zaposlitvi.
Odlok se sprejme v enakem besedilu v vseh občinah ustanoviteljicah in se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Za objavo sprejetega odloka poskrbi sedežna občina skupne občinske uprave.
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1. novembrom 2020. Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave – »Medobčinski inšpektorat in redarstvo Občine Dolenjske Toplice, Občine Mirna Peč in Občine Žužemberk« (Uradni list RS, št. 80/17), ki se uporablja do začetke uporabe Odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin Dolenjske Toplice, Mirna Peč in Žužemberk.
Št. 032-21/2020-5
Dolenjske Toplice, dne 30. septembra 2020
Franc Vovk
Št. 032-2/2020-1
Mirna Peč, dne 29. septembra 2020
Andrej Kastelic
Št. 031-1/2020-1
Žužemberk, dne 24. septembra 2020
Jože Papež
