Na podlagi 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/16 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A, 80/20 – ZIUOOPE), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/93 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP 38/10 – ZUKN in 57/11), 3. in 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) in 10. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave Primorske novice št. 18/1995) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 13. redni seji dne 24. 9. 2020 sprejel
o pogrebni in pokopališki dejavnosti v Občini Ilirska Bistrica
(1) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
(2) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(1) S tem odlokom Občina Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: občina) določa:
– način zagotavljanja 24-urne dežurne službe;
– tržno pogrebno dejavnost;
– način izvajanja pogrebne slovesnosti;
– storitve pokopališko pogrebnega moštva, ki se lahko zagotavljajo na posameznem pokopališču;
– osnovni obseg pogreba;
– način in čas pokopa;
– način pokopa, če je plačnik občina;
– možnost pokopa zunaj pokopališča, s soglasjem pristojnega občinskega organa;
– obratovanje mrliških vežic;
– obseg prve ureditve groba;
– vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču;
– način oddaje grobov v najem;
– posege v prostor na pokopališču;
– zvrsti grobov;
– okvirne tehnične normative za grobove;
– mirovalno dobo za grobove;
– enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
– pogrebno pristojbino, ki jo lahko določi občina za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču in jo upravljavcu pokopališča plača izvajalec pogreba;
– razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob;
– nadzor nad izvajanjem tega odloka;
– določitev denarnih kazni za prekrške;
– druga vprašanja pogrebne in pokopališke dejavnosti ter uporabnikov;
– prehodne in končne določbe.
(2) Prekop umrlih določa zakon.
(1) Odlok se uporablja na področju celotne Občine Ilirska Bistrica in velja za naslednja pokopališča na območju občine:
– pokopališče Ilirska Bistrica;
– pokopališče Podgraje;
– pokopališče Jelšane;
– pokopališče Starod;
– pokopališče Podgrad;
– pokopališče Hrušica;
– pokopališče Sabonje;
– pokopališče Harije;
– pokopališče Pregarje;
– pokopališče Prem;
– pokopališče Ostrožno Brdo;
– pokopališče Podstenje;
– pokopališče Šembije;
– pokopališče Knežak.
(2) Vsa pokopališča imajo svojo mrliško vežico.
(3) Pokopališča so namenjena pokopavanju umrlih glede na kraj zadnjega stalnega prebivališča, če tega ni mogoče ugotoviti, se šteje kraj začasnega prebivališča. Če ni mogoče ugotoviti niti začasnega prebivališča, se oseba pokoplje v kraju, kjer je bila najdena.
(4) Izjemoma se v skladu s predhodnim soglasjem upravljavca pokopališča, na teh pokopališčih pokopavajo tudi umrli iz drugih krajev ali tujci, če naročnik pokopa to upravljavcu primerno utemelji.
(vsebina in izvajalci pogrebne in pokopališke dejavnosti)
(1) Pogrebna dejavnost obsega:
– zagotavljanje 24-urne dežurne službe, ki je obvezna občinska gospodarska javna služba;
– prevoz, pripravo in upepelitev pokojnika ter pripravo in izvedbo pogreba, ki se izvaja kot tržna pogrebna dejavnost.
Izvajalec pogrebne dejavnosti je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom ter na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti in je pridobila dovoljenje za opravljanje pogrebne dejavnosti. Izvajanje storitev pogrebnega moštva zagotovi upravljavec pokopališča.
(2) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč in je v pristojnosti občine.
(3) Pogrebna in pokopališka dejavnost se opravljata s spoštovanjem in pieteto do pokojnika in njegovih svojcev.
Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo republiški in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
(1) V občini se 24-urna dežurna služba izvaja kot obvezna občinska gospodarska javna služba.
(2) 24-urna dežurna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda, zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh.
(3) Izvajalec 24-urne dežurne službe mora izpolnjevati zakonske obveze in ravnati v skladu s pokopališkim redom in drugimi predpisi občine ter zagotavljati stalno pripravljenost in odzivnost pri svojih zaposlenih delavcih izven polnega delovnega časa, v obliki stalne pripravljenosti delavcev na domu.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati kvalitetno izvajanje storitev javne službe, upoštevati normative in standarde predpisane za izvajanje javne službe, omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, pripravljati predloge cene storitev javne službe ter izvajati druge obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, podzakonskimi predpisi ter tem zakonom.
(5) Ceno storitve zagotavljanja 24-urne dežurne službe predlaga izvajalec javne službe na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe, potrdi pa jo občinski svet.
(6) Izvajalec 24-urne dežurne službe na območju občine je Javno podjetje Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.
(uporabniki storitev javne službe)
(1) Uporabniki storitev pogrebne dejavnosti so praviloma tiste fizične ali pravne osebe, ki naročijo oziroma plačajo posamezne pogrebne storitve.
(2) Naročnik pogreba je oseba, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, pokojnikov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti, ali njegov pooblaščenec ali občina, če naročnika ni in je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče v tej občini. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče v občini. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, je naročnik pogreba občina le, če je oseba umrla oziroma je bila najdena v tej občini.
(3) V primeru, ko je naročnik pogreba občina in poravna stroške pogreba, ima le-ta pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
(4) Stroške ekshumacije poravna naročnik le-te.
(1) Uporabniki javne službe imajo pravico uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, s podzakonskimi predpisi ter s tem odlokom.
(2) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
Uporabniki storitev javne službe morajo izvajalcu javne službe plačati opravljeno storitev iz 6. člena tega odloka, v skladu s ceno, ki jo določi občinski svet.
(sredstva za izvajanje javne službe)
Objekti, naprave in druga sredstva gospodarske infrastrukture, potrebna za izvajanje javne službe, so poslovni prostori izvajalca, hladilni prostor, vozilo in druga potrebna sredstva, ki jih mora zagotoviti izvajalec javne službe.
(tržna pogrebna dejavnost)
(1) Izvajalec tržne pogrebne dejavnosti na pokopališčih v občini je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti, ki jih določajo zakon in podzakonski predpisi. Izvajalec mora pri izvajanju pogrebne dejavnosti spoštovati zakon, pokopališki red, zagotavljati pieteto ter upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise.
(2) Pogrebna dejavnost, ki se izvaja na trgu, obsega naslednje storitve:
– prevoz pokojnika, ki ga ne zagotavlja 24-urna dežurna služba;
– pripravo pokojnika;
– upepelitev pokojnika;
– pripravo in izvedbo pogreba.
(3) Plačnik storitev na pokopališču je naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti. Cene najema mrliške vežice in uporabe ostale pokopališke infrastrukture za pogrebno slovesnost na predlog upravljavca pokopališča določi Občinski svet Občine Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: občinski svet) in so enotne za vse mrliške vežice v občini.
2.1. Pogrebna slovesnost
(način izvajanja pogrebne slovesnosti)
(1) Pogrebna slovesnost obsega dejanja slovesa pred pokopom pokojnika oziroma žare pokojnika.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti s pokopom uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(3) Pogrebna slovesnost se izvede v skladu s pokojnikovo voljo in na način, določen s tem odlokom. Pogrebna slovesnost se ne organizira, če se skladno z voljo pokojnika ali njegovih družinskih članov le-to odklanja. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba, na krajevno običajen način oziroma na način, ki ni v nasprotju z moralo.
(4) Pogrebna slovesnost se začne z dvigom pokojnikove krste ali žare z mrliškega odra ali mrliškega voza. Pogrebni sprevod, ki ga vodi vodja pogreba, se razvrsti tako, da je na čelu slovenska zastava z žalnim trakom ali črna zastava, če je umrli tuj državljan, nato prapori, sledijo godba, pevci, pripadniki stanovskih organizacij (lovci, gasilci in podobno), nosilci vencev in odlikovanj ter drugih priznanj, krsta oziroma žara, nato sorodniki in drugi udeleženci pogreba.
(5) Pri pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev, ki se s svojimi simboli razvrstijo neposredno pred krsto oziroma žaro. Govorniki pri pogrebu so dolžni upoštevati pieteto do pokojnika in družine ter se distancirati od verske, rasne ali politične nestrpnosti. Če sodeluje v pogrebni slovesnosti godba ali pevski zbor, pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko, sledijo poslovilni govori ter verski obred, če je navzoč predstavnik verske skupnosti. Ko pride pogrebni sprevod do groba, se krsta ali žara s pokojnikom položi v grob. Ob grobu se zvrstijo svojci, nosilci zastav, praporov, odlikovanj in vencev, govorniki, predstavnik verske skupnosti, če je navzoč in drugi udeleženci pogrebne slovesnosti. Pri odprtem grobu sledijo poslovilni govori, pozdrav z zastavami in prapori, nastop godbe in pevcev. V primeru, da je navzoč predstavnik verske skupnosti, ta opravi svoj del svečanosti pred ostalimi govorniki. Udeleženci pogreba se poslovijo od pokojnika z mimohodom.
(6) Če sodeluje pri pogrebnih svečanostih tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav umrlemu, je za varnost občanov odgovoren poveljnik enote oziroma starešina lovske družine.
(7) Za oborožene sile Republike Slovenije in organe za notranje zadeve, ki sodelujejo pri pogrebnih svečanostih, kakor tudi za organizacijo ter potek vojaških pogrebov, veljajo njihova pravila. Pogreb z vojaškimi častmi se izvede pod pogoji in na način, kot to določa veljavna zakonodaja Republike Slovenije. Pogreb z vojaškimi častmi se ne izvede, če je pokojnik tako željo izrazil v oporoki oziroma, če tako želijo njegovi bližnji sorodniki. V tem primeru se lahko vojaške osebe udeležijo pogreba kot občani. Če pripadnik ali ožji sorodniki umrlega izrazijo željo za verskim pogrebom, verski obred praviloma opravi vojaški duhovnik oziroma duhovnik ustrezne veroizpovedi. Pogrebi vojaških oseb z vojaškimi častmi, se v času povišane pripravljenosti, v izrednem ali vojnem stanju, opravijo prilagojeno nastalim razmeram in situaciji.
(8) Pogrebne svečanosti ob smrti članov organizacij, društev, zvez, potekajo po krajevnih navadah in predpisih organizacij, društev, zvez, sporazumno z naročnikom pogreba in člani pokojnikove družine ter v skladu s tem odlokom.
(9) Pogrebna slovesnost mora biti izvedena s spoštovanjem in pieteto do pokojnika.
(1) Osnovni obseg pogreba obsega:
– prijavo pokopa;
– naročilo pogreba;
– pripravo pokojnika;
– uporabo mrliške vežice;
– minimalno pogrebno slovesnost;
– pokop, vključno s pogrebno opremo.
(2) Za osnovni pogreb se zagotovi:
– žara oziroma krsta ustreznih dimenzij z oblogo ter spremljajoča oprema za pokojnika;
– nagrobno obeležje;
– spremstvo v prevozu pokojnika;
– priprava pokojnika;
– priprava grobne jame ustreznih dimenzij z zasutjem;
– pogrebno moštvo;
– minimalno pogrebno svečanost.
Osnovni pogreb se zagotovi v skladu s standardi in normativi za osnovni pogreb, določenih s strani Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije v soglasju z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo.
(3) Plačilo osnovnega pogreba ne sme presegati višine posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoči pri kritju stroškov pogreba in posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana, kot ju določa zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke.
(1) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina, vsaj en dan pred izvedbo pogreba.
(2) K prijavi pokopa mora naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti priložiti listino o smrti, ki jo izda pooblaščeni zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
(3) Če naročnika ni, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, prijavi pokop občina, kjer je imel pokojnik zadnje začasno prebivališče. Če ni mogoče ugotoviti niti zadnjega začasnega prebivališča, prijavi pokop občina, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.
(4) Upravljavec pokopališča izda soglasje za pokop.
Priprava pokojnika obsega vsa potrebna dela pred upepelitvijo ali pokopom, ki jih izvede izvajalec pogrebne dejavnosti, v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(minimalna pogrebna slovesnost)
Minimalna pogrebna slovesnost, ki jo izvede pogrebno pokopališko moštvo, obsega prevoz ali prenos pokojnika iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa.
(1) Pokop obsega dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela, v skladu z voljo pokojnika in na način, določen s tem odlokom.
(2) Če pokojni ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim. Pri tem imajo prednost zakonec ali izven zakonski partner, polnoletni otroci in posvojenci, starši umrlega in drugi svojci, ki so stalno živeli z umrlim oziroma najbližji sorodnik umrlega. Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa pokojnika s stalnim prebivališčem v Občini Ilirska Bistrica, pristojni občinski upravni organ.
(3) Pokop se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki ga izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.
(4) Pokop se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupni pokop, lahko pristojna območna enota Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ta rok skrajša.
(5) Pokop se opravi na enem od pokopališč v občini.
(1) Na območju občine so dovoljene naslednje vrste pokopov:
– pokop s krsto, kjer se pokojnika položi v krsto in pokoplje v grobni prostor;
– pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki pokojnika shranijo v žaro in pokopljejo v grobni prostor ali položijo v žarni zid;
– raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču Ilirska Bistrica;
– anonimni pokop;
– pokop, ki se opravi po predpisih, ki urejajo vojna grobišča ali prikrita vojna grobišča.
(2) Raztros pepela in anonimni pokop se lahko za območje celotne občine opravi samo na pokopališču Ilirska Bistrica.
(3) Na željo pokojnega ali svojcev se pogreb lahko opravi v družinskem krogu.
(4) Anonimni pokop brez označbe imena in priimka se lahko opravi s pokopom krste ali žare v grobni prostor ali z raztrosom pepela na posebej, za to določenem prostoru pokopališča.
(5) O načinu pokopa se dogovorita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti.
(6) Drugačno ravnanje s pepelom, kot je določeno v drugi in tretji alineji prvega odstavka tega člena ter raztros pepela izven pokopališča, je dovoljen s soglasjem pristojnega občinskega organa.
(7) Pokop zunaj pokopališča v Občini Ilirska Bistrica ni dovoljen.
(1) Pokop na pokopališčih v občini se lahko opravi vsak dan med 10. in 18. uro, oziroma tako, da je izvedljivo zasutje z ureditvijo groba še ob dnevni svetlobi. V dela prostih dneh se pokopi opravijo po predhodnem dogovoru med naročnikom pogreba, upravljavcem pokopališča in ostalimi sodelujočimi izvajalci pogrebne svečanosti.
(2) Čas pokopa uskladita upravljavec pokopališča in naročnik pogreba oziroma izbrani izvajalec pogrebne dejavnosti, v sodelovanju s predstavnikom verske skupnosti (v kolikor gre za tovrstni pogreb).
(način pokopa, če je plačnik občina)
Če je plačnik pokopa občina, se opravi pokop s krsto ali z žaro.
(pokop zunaj pokopališča)
V občini pokop zunaj pokopališča ni dovoljen.
(prekop posmrtnih ostankov)
(1) Prekop posmrtnih ostankov je dovoljen pod pogoji določenimi z zakonom.
(2) Za prekop pokojnika je potrebno pridobiti dovoljenje občinske uprave.
(3) Prekop pokojnika izvede grobar.
(označitev in varovanje pokopališča)
(1) Območje pokopališča mora biti ustrezno ograjeno. Na označevalni tabli na vhodu v pokopališče mora biti označen naziv pokopališča in upravljavec pokopališča.
(2) Pokopališča so odprta neprekinjeno. Pokopališča, ki jih je možno zaklepati, lahko upravljavec zaklene, s tem, da mora na označevalni tabli označiti, kdaj je pokopališče odprto.
(3) Območje pokopališča ni varovano, prav tako niso varovane pogrebne slovesnosti. Varovanje pogrebne slovesnosti oziroma premičnega premoženja grobnega polja lahko zagotovijo naročniki pogrebne slovesnosti oziroma najemniki groba, o čemer morajo obvestiti vodjo pogrebne slovesnosti oziroma upravljavca pokopališča.
(4) Območje pokopališča je lahko video nadzorovano skladno z veljavno zakonodajo.
(1) Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča.
(2) Pokopališča ureja upravljavec pokopališč, v skladu z veljavno zakonodajo.
(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajno evidenco grobov – kataster ter evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih 10 let.
(2) Vsebino evidenc ter dostopnost podatkov iz teh evidenc določa zakon.
(1) Upravljanje pokopališč je izbirna lokalna javna služba, ki obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč ter se izvaja na celotnem območju občine.
(2) Upravljavec pokopališča Ilirska Bistrica je JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o., upravljavci ostalih pokopališč v občini pa so predstavniki krajevnih skupnosti oziroma predstavniki pokopaliških odborov posameznih krajevnih skupnosti. Krajevne skupnosti skrbijo predvsem za urejenost pokopališč in ponekod organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način. Obseg izvajalskih pravic in obveznosti med upravljavcem in posamezno krajevno skupnostjo se uredi z dogovorom.
(3) Urejanje pokopališč obsega:
– vzdrževanje pokopališč, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture;
– storitve najema pokopaliških objektov in naprav;
– storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva.
(4) Upravljanje pokopališč občina uredi s pogodbo med občino in upravljavcem pokopališča. V kolikor predsednik krajevne skupnosti v roku, določenem s tem odlokom, ne podpiše pogodbe o upravljanju, preide pokopališče na območju te krajevne skupnosti v upravljanje JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o. Če je pokopališče na območju krajevne skupnosti, kjer se opravljajo pokopi iz več naselij in določeni oziroma izvoljeni predstavnik ne podpiše pogodbe oziroma če krajevna skupnost ne določi predstavnika kot odgovorno osebo za podpis pogodbe, preide to pokopališče v upravljanje JP Komunale Ilirska Bistrica d.o.o.
(5) Upravljavec pokopališč je oseba javnega prava, ki jo za upravljavca določi župan s svojim aktom, v skladu z zakonom, ki ureja ravnanje s stvarnim premoženjem države in lokalnih skupnosti.
(6) Upravljavec pokopališč mora voditi naslednje evidence:
– trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču;
– trajno evidenco grobov – kataster;
– evidenco najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let.
(7) Upravljavec pokopališč mora za vsako pokopališče imeti izdelan tudi načrt razdelitve (zvrsti) grobov na pokopališke oddelke.
(viri financiranja upravljanja pokopališč)
Storitev upravljanja pokopališč se financira:
– iz grobnin;
– iz cene storitev najema pokopaliških objektov in naprav;
– iz cene storitev grobarjev;
– iz proračuna občine;
– iz drugih virov.
(vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču)
Upravljavec pokopališča vzdržuje red, čistočo in mir na pokopališču tako, da:
– skrbi za urejenost in vzdržuje pokopališče in pokopališke objekte (skupne glavne poti, zelenice, drevesa, grmovnice, žive meje, odvoz odpadkov, porabo vode in elektrike, nadzorno službo, storitve informacijske pisarne in druga vzdrževalna dela);
– oddaja prostore in grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb;
– določa mesto, datum in uro pokopa, glede na predhodni dogovor z naročnikom pogreba oziroma izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti ter v morebitnem sodelovanju s predstavnikom verske skupnosti;
– zagotavlja storitve grobarjev (izkop, zasutje grobne jame, prvo ureditev groba, prekop posmrtnih ostankov);
– zagotavlja storitve pokopališko pogrebnega moštva (prevoz ali prenos krste ali žare iz mrliške vežice oziroma upepeljevalnice do mesta pokopa s položitvijo v grob ali z raztrosom pepela);
– vodi evidenco o grobovih in pokopih;
– izdela in vodi pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove;
– organizira in nadzira dela na pokopališču;
– skrbi za red in čistočo na pokopališču in v njegovi neposredni okolici;
– skrbi za urejenost in vzdrževanje mrliške vežice in njenega funkcionalnega prostora;
– zagotavlja električni priključek uporabnikom in izvajalcem del (slednjim proti plačilu);
– zagotavlja uporabnost vozičkov za prevoz krste in vencev;
– zagotavlja ogrevanje mrliške vežice v zimskem času;
– nudi malo kuhinjo;
– zagotavlja čiščenje oziroma pluženje snega na poti od vežice do groba pokojnika;
– zagotavlja ozvočenje govornika;
– zagotavlja zbiranje in oddajo odpadkov s pokopališč, skladno z veljavno zakonodajo;
(dolžnosti upravljavca pokopališč)
(1) Upravljavec pokopališča izvaja tudi naslednje naloge:
– zagotavlja kvalitetno izvajanje storitev upravljanja pokopališč;
– spremlja in predlaga izboljšave v investicijsko vzdrževanje pokopališč;
– upošteva standarde in normative predpisane za upravljanje pokopališč;
– omogoča nemoten nadzor nad upravljanjem pokopališč;
– izvaja druge obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, s podzakonskimi predpisi ter s tem odlokom.
(2) Storitve najema pokopaliških objektov in naprav, storitve grobarjev ter storitve pokopališko pogrebnega moštva upravljavec pokopališča zaračunava naročnikom oziroma izvajalcem pogrebnih storitev, v skladu s cenikom, kot je to določeno s tem odlokom.
Na pokopališču v občini ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove, prostorih za raztros pepela ter prostorih za anonimni pokop;
– odlaganje odpadkov izven za to določenega prostora;
– odlaganje odpadkov, ki niso nastali na pokopališču, v pokopališke kapacitete za odpadke;
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča;
– onesnaženje ali poškodovanje pokopaliških objektov in naprav, nagrobnikov, grobov ali nasadov;
– vodenje psov in drugih živali na pokopališki prostor in objekte na območju pokopališča razen, če gre za pse, ki služijo človeku kot vodniki;
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in z objektov v območju pokopališča;
– opravljati prevoze, kamnoseška, vrtnarska, kovino-strugarska in druga dela v času napovedane pogrebne svečanosti;
– uporabljati prevoznih sredstev, razen otroških, invalidskih in ročnih vozičkov ter službenih vozil upravljavca pokopališča;
– uporabljati prevoznih sredstev, razen izjemoma in v upravičenih primerih, na podlagi dovoljenja upravljavca, uporabe primernega prevoznega sredstva po utrjenih poteh pokopališča izvajalcev rednega vzdrževanja, izvajalcev obnovitvenih in kamnoseških del, zaradi izvajanja del za najemnika groba;
– nameščanje reklamnih sporočil na območju pokopališča, razen uradnih obvestil upravljavca;
– uporabljati območje pokopališča za druge namene, kot za izvajanje pogrebnih in pokopaliških dejavnosti ter za obiskovanje pokopališča zaradi poklona pokojnim oziroma zaradi vzdrževanja groba;
– s pitno vodo na pokopališču je potrebno ravnati varčno in jo uporabljati izključno za zalivanje zelenja na grobu ter čiščenja in urejanja groba.
(1) Prvo ureditev groba s storitvami grobarjev izvede upravljavec pokopališča.
(2) Prva ureditev groba zajema:
– izkop grobne jame;
– zasutje grobne jame in začasna primerna ureditev tako, da se ne poškodujejo sosednji grobovi ter poti med grobovi;
– odvoz odvečne zemlje ter odstranitev vencev in posušenega cvetja z groba ter ureditev gomile, v dogovoru z naročnikom pogreba.
(3) Za dokončno ureditev groba je odgovoren najemnik.
(1) Grob oddaja v najem upravljavec pokopališča na podlagi najemne pogodbe, sklenjene v pisni obliki, v skladu s tem odlokom. Najemna pogodba se sklepa za nedoločen čas.
(2) Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
(3) Če naročnik pogreba, ob prijavi pogreba, nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba, pred naročilom pogreba, skleniti najemno pogodbo.
(4) Ob pisnem soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga pravna ali fizična oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko najemnik dobi v najem samo en grob.
(6) Novo, še neuporabljeno grobno mesto, se lahko odda v najem samo v primeru prijave pogreba, že uporabljena, vendar prosta grobna mesta, pa se lahko oddajo tudi prej, v skladu z možnostmi pokopališča.
(7) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(8) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
(9) V primeru, da najemnik grobnega mesta umre in ni novega najemnika obstoječega grobnega mesta, poskrbi za odstranitev nagrobnega obeležja in premestitev žar ali krste oziroma raztros pepela upravljavec pokopališča, v breme zaračunanih grobnin.
(10) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, določenimi z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(11) Naročnik pogreba in upravljavec pokopališča pred naročilom pogreba skleneta najemno pogodbo tudi v primeru raztrosa pepela ter anonimnega pokopa z žaro ali krsto na posebej za to določenem mestu, v kolikor naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima sklenjene pogodbe za najem prostora, za raztros pepela ali pokop.
(obveznosti najemnikov grobov)
Najemnik groba ima zlasti naslednje obveznosti:
– skleniti najemno pogodbo za grob;
– urejati notranji obod groba skladno s tem odlokom in drugimi področnimi predpisi, pri čemer zasaditev ne sme posegati na sosednji grob in preseči višine 1,5 metra;
– postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča in tem odlokom;
– vzdrževati grob in vmesne prostore med grobovi, spoštovati pokopališki red in najemno pogodbo;
– plačevati grobnino;
– sporočiti upravljavcu pokopališča spremembo naslova v roku 8 dni od spremembe;
– odlagati odpadke v za to določene posode za odpadke;
– da betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odstrani na način, predviden z veljavno zakonodajo in skrbi za to, da ne poškoduje sosednjega groba;
– skrbeti za urejen videz groba in okolice (rastlinje in ostalo rastje redno obrezovati, skrbeti za grmovnice, cvetlice in trave, da ti ne posegajo na sosednje grobove ali poti. Redno skrbeti za grobno opremo, redno odstranjevati plevel. Na grobovih je dovoljeno saditi grmičevje le na prostoru, ki ga ureja najemnik groba, le-to pa ne sme segati izven gabaritov groba in ne sme biti višje od 1,5 m.
Na delih pokopališč, kjer so grobovi tesno drug ob drugem, mora najemnik groba v primeru pogreba (pokopa v sosednji grob) dopustiti poseg in izvedbo storitev tudi v območju svojega groba (dostop, odložitev izkopane zemlje, nemotena izvedba poslovilne slovesnosti …). Za tak poseg izvajalcu ni potrebno pridobiti soglasja soseda. Upravljavec pokopališča in/ali izvajalec pogrebnih storitev morata po pogrebu območje povrniti v prvotno stanje. Ob tem se je potrebno izogibati poškodovanju ostalih grobov, vsaka poškodba pa mora biti nemudoma odpravljena in sanirana, če ne, je najemnik upravičen do odškodnine.
(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino. Grobnina predstavlja sorazmerni del stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, glede na vrsto groba. Stroški grobnine vključujejo stroške:
– vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču;
– vzdrževanja in urejanja pokopališča (glavnih poti, zelenic, grmičevja ter odvoz odpadkov);
– oddaje grobov v najem;
– vodenja evidenc.
(2) Na predlog upravljavca pokopališča višino grobnine s sklepom določi občinski svet.
(3) Grobnina se plačuje letno za tekoče leto do konca meseca septembra v tekočem letu. Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do konca letnega obdobja.
(4) Za grob, ki se nahaja ob pokopališkem zidu in katerega grobna znamenja se nahajajo neposredno na zidu, je najemnik dolžan nositi stroške vzdrževanja in morebitne investicijske obnove dela zidu, ki služi grobu oziroma grobnim znamenjem.
(5) Naročniki raztrosa pepela na za to določenem območju, plačujejo grobnino ves čas, dokler obstaja obeležje o pokojniku.
(6) Naročniki anonimnega pokopa na mestu za anonimen pokop plačajo pred izvedbo pokopa grobnino v enkratnem znesku.
(7) Vojna grobišča so oproščena plačila grobnine.
(razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob)
Tabela razmerij grobnine do enojnega groba:
Vrsta groba | Faktor grobnine |
Enojni grob | 1 |
Dvojni grob | 1,57 |
Trojni grob | 2 |
Četverni grob | 2,51 |
Grobnica za en grob | 2,26 |
Grobnica za dvojni grob | 3,51 |
Grobnica za tri grobove | 4,77 |
Grobnica za štiri ali več grobov | 4,66 |
Žarni talni ali zidni grob | 1 |
Raztros pepela (z obeležjem) | 0,5 |
(1) Pogodba o najemu groba mora določati zlasti:
– osebe najemnega razmerja;
– čas najema;
– vrsto, zaporedno številko in velikost groba;
– osnove za obračun višine letne grobnine in način plačevanja;
– obveznost najemnika glede urejanja grobov oziroma prostora za grob;
– ukrepe v primeru neizpolnjevanja obveznosti najemnika iz te pogodbe;
– ostale pravice in obveznosti najemodajalca in najemnika skladno z določili tega odloka in veljavno zakonodajo.
(2) Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika.
(3) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
(4) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa.
(5) Oddajanje grobov v podnajem ni dovoljeno.
(prenehanje pogodbe o najemu groba)
(1) Upravljavec lahko pisno prekine najemno pogodbo v primerih, ki jih določa zakon, kateri ureja področje pokopališke in pogrebne dejavnosti:
– če najemnik ne poravna grobnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu;
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe, kljub predhodnemu opozorilu;
– če najemnik groba, ki je zapuščen več kot leto dni, kljub pozivu upravljavca v določenem roku groba ne uredi;
– ob opustitvi pokopališča;
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
Šteje se, da grob ni primerno vzdrževan takrat, kadar nagrobna znamenja ogrožajo varnost ljudi oziroma videz groba kvari estetski videz pokopališča.
(2) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema v roku 30 dni od prenehanja veljavnosti najemne pogodbe na lastne stroške odstraniti vso nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine in se oddajo v najem skupaj z grobom.
(3) Po smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba.
(4) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo.
(5) Najemna pogodba za grob lahko preneha na podlagi volje najemnika s pisno odpovedjo. Najemnik mora plačati grobnino za tekoče leto, v katerem odpoveduje pogodbo. Če najemnik odpove najemno pogodbo za grob s krsto pred potekom mirovalne dobe, mora plačati grobnino tudi za leta do konca poteka mirovalne dobe.
(posegi v prostor na pokopališču)
(1) Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču je dovoljen ob predhodnem soglasju upravljavca pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča daje soglasja za postavitev, popravilo, odstranitev spomenikov in drugih nagrobnih obeležij na območju pokopališča v skladu z zakonom in tem odlokom.
(3) Upravljavec pokopališča izda soglasje v treh dneh od dneva, ko se je seznanil s predvidenimi deli, razen v primerih, ko so objekti kulturna dediščina ali kulturni spomenik.
(4) Novi nagrobniki so lahko visoki največ 1,30 m skupaj s podstavkom. Na nagrobnikih so lahko označena imena in priimki ter drugi osebni podatki pokopanih oseb. Na nagrobnikih so lahko tudi znaki, napisi, slike in simboli, ki so po zakonu dovoljeni in ki ne žalijo moralnega čuta in dostojanstva ljudi.
(5) Za druga dela na pokopališču (klesanje, barvanje črk, čiščenje spomenikov in drugih nagrobnih obeležij ter vrtnarske storitve) mora izvajalec pri upravljavcu pokopališča priglasiti le termin izvedbe del. Priglasitev je brezplačna. Upravljavec pokopališča mora vse izvajalce storitvenih dejavnosti iz tega odstavka, za potrebe izvajanja storitev najemnikom grobnih mest, obravnavati enako.
(6) Oprema groba je v lasti najemnika in zanjo upravljavec ne odgovarja.
3.1. Grobovi
Na pokopališčih v občini so naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni grob;
– dvojni grob;
– trojni grob;
– četverni grob;
– grobnica za en grob;
– grobnica za dvojni grob;
– grobnica za tri grobove;
– grobnica za štiri grobove ali več;
– žarni grob;
– grobišča, kostnice in skupna grobišča;
– prostor za anonimne pokope;
– prostor za raztros pepela.
(okvirni tehnični normativi za grobove)
(1) Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare. Mere grobnega prostora za enojni grob so naslednje: širina 0,8–1,00 m, dolžina 2,00 m. Za enojne grobove se šteje tudi obstoječe grobove, katerih širina ne presega 20 % predvidene širine enojnega groba. Vsi ostali obstoječi grobovi (širine med 1,2 m in 1,60 m) se štejejo med dvojne grobove.
(2) Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge, na enaki višini v grobu. V dvojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare.
Mere grobnega prostora za dvojni grob (družinski) so: širina 1,60–1,90 m, dolžina 2,00 m. Za dvojne grobove se šteje tudi obstoječe grobove, katerih širina ne presega 20 % predvidene širine dvojnega groba. Vsi ostali obstoječi grobovi (širine med 2,2 m in 2,40 m) se štejejo med trojne grobove.
(3) Trojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop treh krst, in sicer ene krste poleg druge, na enaki višini v grobu. V trojne grobove se poleg krst pokopavajo tudi žare.
Mere grobnega prostora za trojni grob so: širina 2,40–3,00 m, dolžina 2,00 m.
(4) Grobnice imajo v celoti obzidani podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare. Gradnja novih grobnic ni dovoljena.
(5) Grobišča, kostnice in skupna grobišča so prostori za skupni pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča. Kostnice so prostori, v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.
V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in sveč.
Prostor za vojno grobišče je prostor na posebnem delu pokopališča, ki se ureja po posebnem zakonu.
(6) Žarni grobovi so talni in zidni. V žarne grobove se pokopavajo le žare. Dimenzije za talni žarni grob so: dolžina 0,80 m, širina 0,80 m in globina 0,50 m.
Ni dovoljeno postavljanje spominskega obeležja (nagrobnika in okvirja) brez predhodnega dogovora in zakoličbe upravljavca pokopališča. Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve predlaga pristojnemu občinskemu organu bolj racionalen načrt razdelitve na pokopališke oddelke.
Žare ni dovoljeno shranjevati izven pokopališča.
(7) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena pokojnika, namenjen pokopu krst ali žar. Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani, vodi upravljavec pokopališča. Na prostoru za anonimne pokope mora biti urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.
(8) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča, namenjen raztrosu pepela. Imena pokojnih, razen pri anonimnem pokopu, so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnih nagrobnikih. Na prostoru za raztros pepela je urejen skupni prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Zunaj tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru.
(9) Pokop v nov grob se izvede po vrsti, razen pri pokopih v obstoječe grobove.
(10) Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,5 m, razdalja med grobovi v posamezni vrsti pa mora biti široka najmanj 0,2 m (to ne velja za grobna mesta na že obstoječem pokopališču, kjer se širina med grobovi določi sorazmerno glede na širino med obstoječimi sosednjimi spomeniki, in sicer tako, da so odmiki povsod enaki).
Globina prvega pokopa mora znašati najmanj 2,00 m (dno izkopa).
(1) Nagrobniki, okvirji in druga znamenja, ki se postavijo na novo, ne smejo segati preko grobnega prostora, v višino lahko segajo največ 1,30 m, merjeno od hodne ravnine oziroma od dna okvirja spomenika. Na zid pokopališča in mrliške vežice ni dovoljeno pritrjevati novih nagrobnih plošč.
(2) Nagrobnik se postavi na betonski temelj, ki ne sme gledati na površino iz zemlje. Postavljen nagrobnik in okvir morata betonski temelj v celoti pokrivati, tako da beton ni viden.
(3) Nagrobniki so postavljeni na sredino groba, nad glavo pokojnega (v primeru pokopa s krsto), s prednjo stranjo obrnjeno proti stezi, ki je med vrstami grobov. Oddaljenost prednje strani nagrobnika od steze mora biti za vse nagrobnike v vrsti enaka.
(4) Okvirji grobnega mesta so lahko široki do 0,15 m in visoki do 0,15 m.
(5) Na starih delih pokopališč se morajo grobovi prilagajati obstoječemu stanju in se ne smejo povečevati. V primeru gradnje novega nagrobnega spomenika in posledično pomanjkanja prostora med obstoječimi nagrobniki, je potrebno ustrezno zmanjšati razmik med posameznimi grobovi.
(6) Nagrobni spomeniki in obeležja, ki imajo umetnostno, zgodovinsko, monumentalno ali drugo vrednost in zanje nihče ne skrbi, se ponudijo muzeju.
(1) Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, je lahko pokojnik izkopan in prenesen na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču, in sicer po predhodnem soglasju najemnika groba. Izkopani posmrtni ostanki pokojnika se pred ponovnim pokopom lahko upepelijo.
(2) Prekop se izvede na način, določen z veljavno zakonodajo.
(mirovalna doba za grobove)
(1) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu, v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto je 10 let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(2) Prekop groba in pokop pokojnika na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.
(3) Za pokop z žaro prvi odstavek tega člena ne velja.
3.2. Mrliške vežice
(1) Na območju občine so mrliške vežice ob naslednjih pokopališčih:
– pokopališče Ilirska Bistrica;
– pokopališče Podgraje;
– pokopališče Jelšane;
– pokopališče Starod;
– pokopališče Podgrad;
– pokopališče Hrušica;
– pokopališče Sabonje;
– pokopališče Harije;
– pokopališče Pregarje;
– pokopališče Prem;
– pokopališče Ostrožno Brdo;
– pokopališče Podstenje;
– pokopališče Šembije;
– pokopališče Knežak.
(2) Na vseh pokopališčih je uporaba mrliške vežice obvezna. V kolikor je mrliška vežica zasedena, se lahko naročnik pogreba in upravljavec pokopališča dogovorita za polaganje pokojnika na mrliški oder, v drugo mrliško vežico na območju občine.
(3) Mrliške vežice iz prvega odstavka tega člena, na dan najema obratujejo med 8. uro zjutraj in 22. uro zvečer, oziroma po dogovoru med naročnikom pogreba in upravljavcem pokopališča.
(4) Pokojni stanovski predstavnik verske skupnosti se lahko do pokopa položi v verski objekt, od koder se prične pogrebna svečanost.
4. CENIK UPORABE POKOPALIŠČA, POKOPALIŠKIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER DRUGE POKOPALIŠKE INFRASTRUKTURE
Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture in višino grobnine na podlagi predloga upravljavca sprejme in potrdi občinski svet ter je enoten za celotno občino.
4.1. Pogrebna pristojbina
Pristojni organ občine lahko na predlog upravljavca pokopališč določi pogrebno pristojbino za izvedbo pogreba na posameznem pokopališču, katero zaračuna upravljavec pokopališča izvajalcu pogreba.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja občinska inšpekcija in redarstvo.
(1) Z globo 1.000 evrov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik), če ravna v nasprotju z določili 30. člena tega odloka.
(2) Z globo 250 evrov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo 100 evrov se za storjeni prekršek kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Obstoječi spomeniki, nagrobni okvirji in druga znamenja, ki so postavljena do uveljavitve tega odloka, lahko ostanejo na obstoječem mestu, v obstoječih dimenzijah in oblikah.
Cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov, naprav ter druge pokopališke infrastrukture in višino grobnine, storitve grobarja in pogrebnega moštva ter storitve prve ureditve groba, na podlagi predloga upravljavca sprejme in potrdi občinski svet.
Upravljavec mora najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka podpisati pogodbo o upravljanju z Občino Ilirska Bistrica ter skleniti najemne pogodbe za grobove, ki jih uporabniki uporabljajo brez pogodbe. Vse obstoječe najemne pogodbe je potrebno uskladiti z novim odlokom.
Dosedanji upravljavec mora prevzeti v upravljanje pokopališča, mrliške vežice in ostalo pokopališko infrastrukturo najkasneje v roku dvanajstih mesecev po uveljavitvi tega odloka. V kolikor tega ne stori, se pokopališče prenese v upravljanje JP Komunala Ilirska Bistrica d.o.o.
(1) Upravljavec pokopališča je dolžan prevzeti vsa dela v zvezi z opravljanjem pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč z upravljanjem, najkasneje v roku do enega leta po uveljavitvi tega odloka.
(2) Upravljavec je dolžan v roku šestih mesecev po uveljavitvi metodologije za oblikovanje cen, predložiti pristojnemu organu občine v sprejem cenik storitev javne službe. Do sprejema cenika velja predloženi cenik upravljavca.
(3) V kolikor posamezna krajevna skupnost, katera upravlja s pokopališčem, v obdobju enega leta po uveljavitvi odloka ne vzpostavi upravljanje pokopališča z določbami zakona in tega odloka, občina preda pokopališče v upravljanje JP KOMUNALI Ilirska Bistrica. Predhodni upravljavec pokopališča mora novemu upravljavcu predat vso tehnično dokumentacijo in vse evidence, katere se vodi v zvezi s pokopališko dejavnostjo.
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati obstoječi Odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč (Odlok o pokopališkem redu, Uradne objave PN št. 25, z dne 25. 7. 1989 ter Odlok o pokopališčih in pokopališkem redu in Odlok o pogrebnih svečanostih v Občini Ilirska Bistrica, Uradne objave PN št. 10, z dne 11. 4. 1980).
(2) Akti, izdani na podlagi Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, se morajo uskladiti z novim odlokom najkasneje v roku šestih mesecev po njegovi uveljavitvi.
(objava in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-12/2019-18
Ilirska Bistrica, dne 25. septembra 2020
