Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju: ZVKD-1) in 17. člena Statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, št. 29/14 in 65/14) je Občinski svet Občine Trebnje na 13. redni seji dne 7. 10. 2020 sprejel
o razglasitvi Hiše Goliev trg 7 za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Trebnje – Hiša Goliev trg 7, EŠD 25588 (v nadaljevanju: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– izjemnost tipa stavbe kot hotela, v hiši je bil prvi in edini hotel med Ljubljano in Novim mestom;
– materialna pričevalnost, ki se kaže v tipu stavbe, njenem arhitekturnem oblikovanju, gradbenem razvoju in načinu gradnje ter pritiklinah;
– identitetna in simbolna pričevalnost za lokalno skupnost;
– ohranjenost izvirnika, ki se kaže v ohranjenih gabaritih, tlorisni zasnovi in arhitekturnem oblikovanju;
– prostorska prepoznavnost v mestnem jedru.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– tloris, višinska in prostorska zasnova;
– oblika fasade, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika stavbnega pohištva;
– oblika in naklon strehe ter tip kritine;
– ostanki notranje opreme (sobne peči, leseno igralo – marjanca);
– konstrukcijska zasnova, gradbena substanca in notranji razpored prostorov.
Spomenik obsega nepremičnine: parcelo št.: 84/6 – del, k. o. Trebnje, na kateri stoji stavba s stavbno številko 792.
Spomenik nima vplivnega območja.
Meje spomenika so izrisane v grafični prilogi Predloga za razglasitev enote kulturne dediščine Trebnje – Hiša Goliev trg 7 za kulturni spomenik lokalnega pomena, na katastrskem načrtu v merilu 1:1000 (marec 2020).
Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Trebnje in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod).
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje tajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti;
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance;
– ohranjanje varovanih sestavin spomenika;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih varovanih sestavin, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, oblika strešnega venca, barve fasad, fasadni detajli – kamnita rustika na pročelju, oblika ograje na balkonu, oblika profiliranih okenskih polic, vključno z reklamnimi panoji, izveski in svetili, ki morajo biti v skladu z oblikovno in vsebinsko zasnovo objekta);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
– stavbno pohištvo in notranja oprema;
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
– pojavnost in vedute;
– celovitost dediščine v prostoru.
(3) Poleg teh splošnih varstvenih režimov pa velja še izrecna prepoved:
– stavbo poškodovati ali podreti;
– spreminjati njeno tlorisno in višinsko zasnovo;
– spreminjati njeno konstrukcijsko zasnovo in gradiva;
– na njej ali v območju kulturnega spomenika reklamne panoje, izveske in svetila, ki niso namenjena za promocijo njegove nove namembnosti.
(4) Izjemoma je ob predhodnem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine možno:
– na osnovi predhodnih konservatorskih raziskav spremeniti posamezne dele spomenika v kvalitetnejše oziroma avtentičnejše stanje;
– izvajati znanstvenoraziskovalna dela;
– spremeniti oziroma dopolniti namembnost objekta, če ni možno zagotoviti prvotne funkcije in če s tem nista bistveno prizadeti materialna substanca in pričevalnost objekta;
– spremeniti oziroma dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti objekta;
– posegati v okolico objekta zaradi njegove boljše prezentacije in interpretacije.
Za vsako spremembo funkcije spomenika ali njegovega dela in za vse posege v spomenik, je potrebno predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Lastnik, posestnik in upravljavec spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11). Oznaka ne sme krniti likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika. Primerno lokacijo oznake na spomeniku se določi v sodelovanju z odgovornim konservatorjem na terenu.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-1/2019-21
Trebnje, dne 7. oktobra 2020
