Občinski svet Občine Sežana je na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2) v povezavi z 273. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 88/15) na seji dne 8. 10. 2020 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja KŽ-05
(1) S tem odlokom se na podlagi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja KŽ-05 (Uradni list RS, št. 11/18) sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del območja KŽ-05 (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelan v skladu s sledečimi predpisi:
– Zakon o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP (106/10 – popr.), 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2),
– Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17),
– Pravilnik o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta (Uradni list RS, št. 99/07),
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17),
– Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18),
– Tehnična smernica TSG-V-006:2018 Razvrščanje objektov.
(3) Ta odlok določa območje OPPN in temu območju arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora ter dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev.
(1) OPPN vsebuje tekstualni del, grafični del in priloge.
(2) Tekstualni del OPPN je vključen v ta odlok.
(3) Grafični del vsebuje naslednje risbe:
1. Izsek iz OPN (NRP): izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – namenska raba prostora;
2. Izsek iz OPN (GJI): izsek iz kartografskega dela izvedbenega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju – gospodarska javna infrastruktura;
3. Širša situacija: prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji;
4. Parcelacija: območje podrobnega načrta z obstoječim in novim parcelnim stanjem;
5. Zazidalna situacija;
6. Infrastruktura: prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro s prikazom vplivov in povezav s sosednjimi območji;
7. Varstva: prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave in ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
8. Prerezi.
(4) Priloge vsebujejo naslednje dokumente:
1. Sklep o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja KŽ-05 (Uradni list RS, št. 11/18).
2. Smernice nosilcev urejanja prostora:
– Elektro Primorska d.d., št. 2555, datum 10. 4. 2019;
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, št. 350-27/2019-2, datum 16. 4. 2019;
– Občina Sežana, št. 351-68/2019-2, datum 11. 4. 2019;
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-47/2019-2-DGZR, datum 18. 4. 2019;
– Kraški vodovod Sežana d.o.o., št. 610-0141/2019-2, datum 23. 4. 2019;
– Kraški vodovod Sežana d.o.o., št. 610-0142/2019-2, datum 6. 6. 2019;
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-3/2019-2, datum 17. 4. 2019;
– Zavod RS za varstvo narave, št. 5-III-309/2-O-19/ACG, datum 24. 4. 2019;
– Javna razsvetljava d.d., št. 824/19, datum 5. april 2019;
– Direkcija RS za vode, št. 35020-37/2019-3, datum 12. 6. 2020.
3. Mnenja nosilcev urejanja prostora:
– Elektro Primorska d.d., št. 2634, datum 15. 7. 2020;
– Ministrstvo za obrambo, Direktorat za logistiko, št. 350-27/2019-4, datum 15. 7. 2020;
– Občina Sežana, št. 351-68/2019-4, datum 11. 8. 2020;
– Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, št. 350-47/2019-5-DGZR, datum 7. 7. 2020;
– Kraški vodovod Sežana d.o.o., št. 610-0141/2019-4, datum 23. 6. 2020;
– Kraški vodovod Sežana d.o.o., št. 610-0142/2019/4, datum 4. 8. 2020;
– Zavod za gozdove Slovenije, OE Sežana, št. 350-3/2019-4, datum 13. 7. 2020;
– Zavod RS za varstvo narave, št. 5-III-588/2-O-20/ACG, datum 24. 6. 2020;
– Javna razsvetljava d.d., št. 1135/20, datum 6. julij 2020;
– Direkcija RS za vode, št. 35024-84/2020-4, datum 15. 7. 2020.
4. Odločba Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-62/2019/4 z dne 8. 5. 2019 z navedbo, da celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje OPPN obsega zemljišče delov parcel št. 2346/2, 2350 in 2346/1, vse k.o. 2435 Križ.
(2) Območje OPPN meri 0,54 ha.
(3) Obseg in meja območja OPPN sta razvidna v grafičnem delu OPPN.
(1) V območju OPPN je sedem gradbenih parcel stavb. Prikazane so v grafičnem delu OPPN in označene s kratico GP in številko od 1 do 7. Posamezna gradbena parcela stavbe obsega celotno površino zemljišča parcele po novi parcelaciji.
(2) Stanovanjske hiše se umeščajo po ena na vsako gradbeno parcelo stavbe.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III.1. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(1) V času gradnje vplivno območje OPPN zajema zemljišča znotraj območja OPPN ter zemljišča zunaj območja potrebna za gradnjo infrastrukture.
(2) Po izgradnji prostorskih ureditev vplivno območje obsega zemljišča območja OPPN.
(3) Prostorske ureditve OPPN nimajo negativnih vplivov na sosednja območja.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Območje se prometno povezuje preko predvidene dovozne ceste do območja OPPN po parc. št. 2309/62 k.o. 2435 Križ oziroma preko parc. št. 2346/1 do 2353/1 k.o. 2435 Križ na obstoječe javno cestno omrežje.
(2) Infrastruktura v območju OPPN se priključuje na obstoječe omrežje gospodarske javne infrastrukture izven območja OPPN.
III.2. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(vrste gradenj in sprememb namembnosti)
(1) V območju OPPN je dovoljena gradnja objektov, ki so navedeni v tem členu, in sicer v skladu s predpisi iz pete in šeste alineje drugega odstavka 1. člena tega Odloka.
(2) Glavni objekti:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 11210 Dvostanovanjske stavbe,
(3) Pripadajoči objekti:
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: samo skladiščne stavbe do 20 m2 (npr. drvarnica, lopa, nadstrešek ...), rezervoarji in cisterne za vodo prostornine do 20 m3 ter podzemni rezervoarji za plin do 5 m3,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: samo zaklonišča in nadstrešnice.
(4) Ostali dopustni objekti, ki so potrebni za gradnjo in uporabo objektov iz prejšnjih dveh odstavkov:
– 21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
– 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak,
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija),
– 22232 Čistilne naprave: samo za potrebe območja OPPN,
– 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi,
– 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: samo bazen za kopanje,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 3 Drugi gradbeni posegi: razen 32130 Objekti za oglaševanje in informacijski panoji.
Območje je namenjeno gradnji nove stanovanjske prostostoječe gradnje s potrebno infrastrukturo na način, ki bo omogočal navezavo načrtovanega območja v južni in severovzhodni smeri na obstoječo infrastrukturo.
(1) Parcelacija se izvede na podlagi načrta parcelacije, ki je določen v grafičnem delu OPPN.
(2) Parcelne meje med zasebnimi zemljišči potekajo smiselno skladno s podrobnejšo parcelacijo iz načrta parcelacije. Smiselno skladno pomeni, da je dopusten vzporeden premik parcelne meje tako, da se ohranja koncept delitve na gradbene parcele stavb.
III. 3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(1) V območju OPPN se zgradi sedem prostostoječih eno- ali dvostanovanjskih hiš.
(2) V območju OPPN so lahko gradijo samo objekti, ki so dopustni po tem OPPN.
(3) Gradnja stavb, ki so manj zahtevni objekti, je dopustna samo znotraj gradbene meje. Gradbene meje so prikazane v zazidalni situaciji. Gradbene meje ne pogojujejo gradnje objektov, ki niso stavbe.
(4) Del stavbe, ki je manj zahteven objekt in ki bi kot samostojni objekt sodil, po predpisih navedenih v 1. členu, v kategorijo garaž ali nadstrešnic kot enostaven ali nezahteven objekt, lahko presega gradbeno mejo po pogojih, ki jih ta OPPN določa za enostavne in nezahtevne objekte.
(5) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov mora biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 1,5 m, če so objekti taki, da imajo enega ali več prostorov v katerega ali pod katerega človek lahko vstopi. Ta odmik je lahko tudi manjši na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč. Pri ostalih nezahtevnih in enostavnih objektih odmik ni predpisan.
(6) Gradnja podzemnega dela objektov ni omejena z gradbenimi mejami in predpisanimi gabariti.
(7) Stanovanjske hiše morajo imeti pritličje in nadstropje. Namesto nadstropja je dovoljena izvedba z mansardo. Dopustne so kleti. Najvišja višina stavbe je 8,5 m nad koto pritličja. Dimnik lahko presega dopustno višino stavbe.
(8) Dopustne kote tal pritličja za posamezne stanovanjske hiše so navedene v zazidalni situaciji. Določene so v absolutni nadmorski višini v metrih. Določene so kot najnižja dopustna kota z oznako Pmin oziroma najvišja dopustna kot Pmax.
(9) Tlorisne zasnove stavb so lahko poljubne vendar morajo upoštevati regulacijske črte fasad. To pomeni, da je posamezna fasada ali njen del lahko orientiran izključno v smeri regulacijske črte fasade. Dopustni smeri fasad sta glede na sever pod kotom 38° in 128°.
(1) Strehe dvokapne. Pri asimetričnih strehah prečna dolžina posamezna strešine ne sme biti daljša od 60 % skupne prečne dolžine obeh strešin. Hiša je lahko krita tudi s streho, ki je sestavljena iz več dvokapnic. V tem primeru mora biti najvišje sleme najdaljše od vseh slemen. Nižje sleme mora biti vsaj 1,5 m nižje od najvišjega slemena. Strešine imajo naklon proti zunanjosti objekta. Posamezna strešina je lahko enokapna, če se njen najvišji del zaključi ob fasadnem zidu, ki sega nad njo. Prečna širina take strešine znaša do 30 % širine objekta v prečni širini strešine.
(2) Naklon streh je 40 %. Del strehe je lahko naklona do 7 %, v skupni površini do največ 15 % površine tlorisne projekcije vseh strešin.
(3) Strešni čopi in frčade niso dopustni.
(4) Strehe pripadajočih objektov so lahko naklona do 7 % ali naklona 40 %, lahko so tudi večkapne.
(5) Strešna kritina strehe naklona 40 % je opečni korec.
(6) Orientacija najvišjega slemena stavbe je lahko samo v smeri pod kotom 128° glede na sever.
(1) Dovoljene barve fasad po RGB barvni lestvici v sestavi iz rdeče, zelene in modre, vsake v razponu od 200 do 255 pri čemer v barvni sestavi odtenek modre ali zelene ne sme presegati vrednosti rdeče komponente (npr. bela barva ali nenasičeni svetli toni toplih barv). RGB barvna lestvica (red-green-blue) je iz kombinacije osnovnih barv rdeče, zelene in modre, vsake v 256 odtenkih.
(2) Barve fasade se določijo v dokumentaciji za gradbeno dovoljenje (npr. navedba oznake barve in proizvajalca ali RGB vrednosti). Pogoj glede barv fasad ne velja za fasade iz vidnega naravnega kamna ali nebarvanega lesa.
(3) Fasade stanovanjskih stavb so ometane. Deli ali posamezne fasade se lahko izvedejo tudi v naravnem kamnu ali lesu; površina teh delov fasade ne sme presegati 25 % površine vseh fasad.
(4) Vidna fasadna opeka ni dovoljena.
(5) Vidni kamen za fasado je lahko samo lokalni apnenec ali dolomit.
(1) Vidni kamen za zidove ali tlake je lahko samo lokalni apnenec ali dolomit.
(2) Ograja ali mejni zid ob parcelni meji se lahko izvede brez soglasja soseda. Ograja, ki je locirana v odmiku do 1,5 m od parcelne meje, se lahko izvede v višini nad tlemi do 1,8 m. Ograja, ki je locirana v odmiku večjem od 1,5 m od parcelne meje, se lahko izvede v višini do 2,0 m. Višina kamnitega dela ograje je največ 1,0 m.
(3) Podporni zid, ki preprečuje zdrs zemljine, je lahko visok največ 1,5 m nad tlemi. V primeru, da se podporni zid izvede kaskadno, je širina kaskade vsaj 2,0 m. Če višina podpornega zidu presega 1,0 m, se nanj lahko namesti ograja višine največ 1,0 m.
(4) Mejna ograja je lahko samo kamnita, lesena, mrežna- žična ali iz žive meje. Uporaba betona pri ograjah ali podpornih zidovih je dopustna samo, če se izvede tudi obloga iz vidnega kamna. Deli ograje v tleh so lahko betonski.
(5) Pripadajoči objekti se oblikujejo skladno z glavnim objektom. Pripadajoče stavbe ne smejo presegati višine 3,7 m, če so krite s streho naklona 40 % oziroma 3,5 m, če je naklon strehe do 7 %.
(6) Za ostale vsebine, za katere v tem OPPN niso podani prostorski izvedbeni pogoji, se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz Občinskega prostorskega načrta Občine Sežana (v nadaljnjem besedilu: OPN), ki veljajo za podrobno namensko rabo prostora SSe.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Gospodarska javna infrastruktura se gradi na javnih zemljiščih. Ta določba ni obvezna za infrastrukturo v neposredni bližini zasebnega priključka in v primeru odvodnje odpadnih voda, ko zaradi reliefnih danosti ni mogoča izvedba gravitacijskega voda v javnem zemljišču.
(2) Stik med gospodarsko javno infrastrukturo in zasebnim priključkom se mora izvesti na mestu, ki je dostopen upravljavcu infrastrukture.
(3) Napeljave gospodarske javne infrastrukture vključno z zasebnimi priključnimi vodi izven stavb so podzemne.
(4) Gospodarska javna infrastruktura in posegi v njene varovalne pasove se načrtujejo v skladu s smernicami in projektnimi pogoji upravljavca.
(5) Križanja gospodarske javne infrastrukture se izvedejo v ustreznih horizontalnih in vertikalnih odmikih.
(6) Novi infrastrukturni vodi se geodetsko posnamejo. Digitalni posnetek infrastrukture se dostavi upravljavcu infrastrukturnega voda.
(1) Dovozna cesta do območja OPPN se izvede po parc. št. 2309/62 k.o. 2435 Križ.
(2) Lahko se izvede cestna povezava preko parc. št. 2346/1 do 2353/1 k.o. 2435 Križ.
(3) V območju OPPN se cesta izvede v območju površine za GJI, ki je prikazana v grafičnem delu OPPN. Vozišče ceste je široko najmanj 4,5 m.
(4) Cestni priključki gradbenih parcel na cesto v območju OPPN se ne smejo izvesti v območju, ki je na risbi št. 5 Zazidalna situacija označeno kot »prepoved uvoza«.
(5) Cesta v območju OPPN je območje umirjenega prometa.
(6) V območju se dovoli motorni promet samo z osebnimi in kombiniranimi vozili ter motorji. Tovorna vozila so dovoljena samo za intervencijo in dostavo.
(7) Potrebno število parkirnih mest za stanovalce in obiskovalce je potrebno urediti znotraj gradbenih parcel. Za določitev potrebnega števila parkirnih mest se upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji iz OPN.
(1) Območje se opremi z vodovodnim omrežjem priključenim na obstoječe na parc. št. 2309/62 k.o. 2435 Križ.
(2) Lahko se izvede vodovodni priključek na obstoječe omrežje na parc. št. 2346/1 oziroma 2353/1 k.o. 2435 Križ.
(3) Izvede se notranje vodovodno omrežje do vseh porabnikov.
(4) V primeru fazne izvedbe vodovodnega omrežja se mora preprečiti mrtve rokave javnega vodovoda.
(5) Območje se opremi s hidrantnim omrežjem.
(1) Do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja se odpadne fekalne vode odvajajo v male biološke čistilne naprave in od tu ustrezno prečiščene v ponikanje. V primeru gradnje javnega kanalizacijskega omrežja se le-to izvede v območju površin za GJI.
(2) Odpadne padavinske vode se ponikajo v območju gradbene parcele stavbe. V primeru gradnje javnega kanalizacijskega omrežja se le-to izvede v območju površin za GJI.
(3) Odpadne padavinske vode z utrjenih javnih površin se ponika v ponikalnicah v območju javnih površin.
(4) Ponikalnice se izvedejo tako, da se med njenim dnom in najvišjo gladino podzemne vode nahaja plast neomočenih sedimentov, zemljin ali filtrnega materiala debeline najmanj 1 m. Prostornina ponikalnice se določi glede na ponikalne sposobnosti terena. Lokacije ponikalnih objektov in njihovo število je treba predvideti tako, da se v največji možni meri ohranjajo obstoječe odtočne razmere oziroma vodni režim in stanje voda.
(5) Padavinske vode z utrjenih površin gradbene parcele je potrebno prestrezati tako, da ne prehajajo po površini na sosednja zemljišča.
(6) Pri načrtovanju gradenj na gradbenih parcelah stavb naj se predvidijo ukrepi za zmanjševanje količin odpadne padavinske vode, ki se odvaja v padavinsko kanalizacijo in dalje v podzemne vode (npr. zalivanje, uporaba v sanitarijah …).
Komunalne odpadke se zbira v skladu z občinskim področnim predpisom. V skladu s potrebami je dopustna umestitev novega ekološkega otoka v območju površin za GJI.
(1) Za napajaje predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno v območju urejanja zgraditi podzemno nizkonapetostno omrežje v cevni kanalizaciji, z ustreznimi betonskimi kabelskimi jaški, z razdelilnimi in priključno-merilnimi omaricami.
(2) Novo predvideno in obstoječe NN omrežje morata biti med seboj povezana.
(3) Razdelilne omarice in priključno-merilne omarice morajo biti ločene.
(4) Odjemalci z nemirnim odjemom si morajo zagotoviti lastni tokokrog iz transformatorske postaje oziroma ustrezno odpraviti povratne vplive na omrežje.
(5) Za primer rezervnega in zanesljivejšega napajanja zahtevnejših porabnikov si mora odjemalec zagotoviti rezervni vir napajanja oziroma sistem brezprekinitvenega napajanja.
(6) Distribucijska elekroenergetska infrastruktura se lahko gradi do meje sosednjih zemljišč.
(7) Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
(8) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, 101/10).
(9) V primeru prestavitev obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav, ki so v lasti družbe Elektro Primorska d.d., mora investitor pridobiti overjene služnostne pogodbe z lastniki zemljišč, kjer je navedeno, da ima družba Elektro Primorska d.d. pravico vpisa služnostne pravice gradnje in vzdrževanje omenjene infrastrukture v zemljiško knjigo.
(10) Pred pričetkom gradnje se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo obstoječih elektroenergetskih vodov in naprav in naročiti zakoličbo elektroenergetskih vodov, ki jo nameravana gradnja zajema.
(11) Pri izvajanju del v neposredni bližini elektroenergetskih naprav je potrebno upoštevati varstvena pravila za delo v bližini naprav pod napetostjo.
(12) Odmiki od obstoječih koridorjev tras, ostalih infrastrukturnih vodov in naprav ter objektov morajo biti projektirani v skladu z veljavnimi predpisi in standardi.
(13) Investitor se obvezuje plačati stroške za upravno in projektno dokumentacijo, za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške za morebitne prestavitve in zaščite elektroenergetskih vodov in objektov, stroške zakoličbe obstoječih naprav, odškodnine za trase prestavitev ter škodo nastalo zaradi neupoštevanja nadzora in smernic.
(14) Nadzor nad izvajanjem del in zakoličbo se izvajali na podlagi predhodnega obvestila o pričetih delih.
(15) Varovalni pas elektroenergetskih omrežij je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih. Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oziroma od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za nadzemni večsistemski daljnovod nazivnih napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 10 m;
– za podzemni kabelski sistem nazivne napetosti od 1 kV do vključno 20 kV – 1 m;
– za razdelilno postajo srednje napetosti, transformatorsko postajo srednje napetosti 0,4 kV – 2 m.
(16) Do jaškov kabelske kanalizacije je potrebno zagotoviti stalen dostop z osebnim in tovornim vozilom iz javnih površin.
(17) Vstopni pokrovi na jaških naj bodo nameščeni izven vozne površine (v pločniku ali na sredini voznega pasu med kolesnicama).
(18) Za elektroenergetsko infrastrukturo je predvideno, da se nadgradi oziroma dogradi z dodatnimi vodi oziroma tehničnimi rešitvami.
(19) Razdelilne omarice ter priključno-merilne omarice se namestijo na stalo dostopna mesta iz javnih površin.
(20) Prižigališča JR naj bodo predvidena izven TP-jev, ločeno od distribucijske elektroenergetske infrastrukture.
(21) Priključevanje objektov na distribucijsko elektroenergetsko omrežje se izvede v skladu s soglasjem za priključitev, ki ga je potrebno predhodno pridobiti od pristojnega upravljavca distribucijskega omrežja in s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje električne energije (SONDO) (Uradni list RS, št. 41 z dne 30. 5. 2011).
(elektronske komunikacije)
Območje se lahko opremi z elektronskim komunikacijskim omrežjem, ki se priključi na obstoječe omrežje. Omrežje se izvede v podzemnim cevni kanalizaciji.
(1) Površine ceste se lahko opremi z javno razsvetljavo.
(2) Prepovedano je osvetljevanje nočnega neba s svetlobnimi reflektorji usmerjeni v nebo oziroma usmerjenimi tako, da del svetlobnega snopa osvetljuje nebo. Dovoljena je vgradnja izključno takšnih svetilk zunanje razsvetljave, ki imajo snop svetlobe usmerjen izključno na talno površino oziroma površino objektov, tako da svetloba iz vgrajene svetilke neposredno ne osvetljuje neba. To določilo ne velja za svetilke z LED diodami, ki se napajajo s fotovoltaičnimi celicami vgrajenimi v svetilko, moči do 1 W na svetilko.
(3) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin se upošteva ukrepe za zmanjševanje emisij svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.
(4) Za javno razsvetljavo se uporabljajo svetila, ki ne oddajajo ultravijolične svetlobe.
(5) Javna razsvetljava se načrtuje tako, da je mogoče določeno število svetil, ki niso vedno potrebna, ločeno izklopiti. V nočnem času ostane prižgano minimalno število luči kolikor še dopuščajo varnostni razlogi.
Območje se lahko opremi s plinovodnim omrežjem.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov v času gradnje je treba preprečiti emisije prahu, tekočin, odpadne embalaže in gradbenih materialov.
(1) Dela odstranjevanja lesne zarasti se izvajajo izven časa gnezditve varovanih vrst ptic. Odstranjevanje lesne zarasti se izvaja od 1. avgusta do 15. februarja.
(2) Za zunanje osvetljevanje naj se uporabljajo svetilke z barvnim spektrom pod ali vključno 3000 K.
(3) Pri načrtovanju zunanje ureditve okolice hiš, naj se načrtuje urejanje z avtohtono kraško vegetacijo.
(4) V primeru, da se med zemeljskimi deli odkrije potencialna geološka naravna vrednota (minerali, fosili, tektonske strukture) ali podzemna geomorfološka naravna vrednota (jame, brezna), je potrebno začasno zaustaviti dela, najdbo zaščititi in o najdbi nemudoma obvestiti organizacijo pristojno za ohranjanje narave.
(1) Celotno območje spada v vodovarstveno območje na občinskem nivoju v kategorijo 4.
(2) Posegi v prostor ne smejo poslabševati stanja voda, morajo omogočati varstvo pred škodljivim delovanjem voda, morajo ohranjati naravne procese, naravno ravnovesje vodnih in obvodnih ekosistemov.
(3) Pri vseh napravah in objektih, kjer bi obstajala možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti ustrezne ukrepe za preprečevanje razlivanja teh snovi. Prostor, v katerem bo deponirana nevarna snov, naj bo zgrajen kot tesnjena lovilna skleda, ki lahko zadrži celotno prostornino v primeru razlitja.
(4) V času gradnje morajo biti zagotovljeni vsi potrebni varnostni ukrepi in taka organizacija na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v naravno okolje.
(5) Za morebitno rabo vode, ki bi presegala meje splošne rabe, bo potrebno pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(6) Poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode ali vodni režim, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja. Projektna dokumentacija za pridobitev vodnega soglasja oziroma mnenja mora biti skladna z veljavnimi predpisi (zakon za področje varstva voda, pravilnik, ki določa vsebino projektne dokumentacije).
(1) Upoštevati je potrebno normative glede dopustnih emisij iz objektov in dejavnosti v območju OPPN.
(2) Kurjenje na prostem, razen za pripravo hrane, ni dovoljeno.
(3) Zasnova in uporaba objektov mora zagotavljati ustrezno kakovost zraka v bivalnih prostorih.
V območju OPPN velja III. stopnja varstva pred hrupom v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18).
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi.
(2) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico poseganja.
(3) V času gradnje se določi območje gibanja motornih vozil in strojev in prepove manipulacijo na ostalih površinah.
(4) Po končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba obnoviti v prvotno stanje oziroma jih ustrezno urediti,
(5) Treba je v največji možni meri ohranjati reliefne oblike tal ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Za potrebe zagotavljanja požarnega varstva se izvede ustrezno hidrantno omrežje z zagotovljenimi količinami potrebne požarne vode.
(2) Vse ulice morajo omogočati intervencijski dovoz.
(3) Stavbe morajo biti projektirane, grajene in vzdrževane tako, da njihova konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
(4) Pri gradnji in vzdrževanju je potrebno upoštevati pasivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom. V OPPN so upoštevani ukrepi varstva pred požarom. Zagotovljeni so pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščenih izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na predvidena zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti. Zagotovljen je potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev. Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno izvoznimi radiji na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti.
(5) V delu območja OPPN in bližnji okolici velja 1. stopnja požarne ogroženosti gozdov.
(1) V območju OPPN ni ogroženih območij glede poplavnosti, erozije, visoke podtalnice, plazovitosti in plazljivosti.
(2) Konstrukcijska zasnova objektov mora biti izvedena protipotresno varno za projektni pospešek tal 0.15 g (povratna doba 475 let).
(3) Glede na dopustne dejavnosti v območju ni verjetna možnost razlitja nevarnih snovi.
(4) Zasnova objektov mora upoštevati geološko geomehansko stanje terena.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Pred začetkom gradenj v območju OPPN je potrebno izvesti parcelacijo površin za GJI.
(2) V primeru fazne izvedbe gospodarske javne infrastrukture, mora biti delna izvedba usklajena z zasnovo omrežja celotnega območja in dimenzionirana glede na potrebe celotnega območja.
(3) Dopustna je gradnja posameznih stavb sočasno z gradnjo javnega infrastrukturnega omrežja. Pogoj za uporabo zgrajene stavbe je izvedena gospodarska javna infrastruktura za predmetno stavbo ter urejene zunanje površine.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ
(1) Dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev so določena pri posameznih vsebinah v tem odloku.
(2) Dopustne so spremembe tras posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture ter priključkov zaradi zagotavljanja ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da z načrtovanimi spremembami soglašajo upravljavci posameznih omrežij.
33. člen
OPPN je na vpogled na Občini Sežana in Upravni enoti Sežana.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-5/2020-5
Sežana, dne 8. oktobra 2020
