Na podlagi določb VI. poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 – popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 – odl. US, 44/97 – ZSZ in 101/13 – ZDavNepr), 218., 218.a, 218.b, 218.c, 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo, 14/05 – popr., 92/05 – ZJC-B, 93/05 – ZVMS, 111/05 – odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 – ZRud-1, 20/11 – odl. US, 57/12, 101/13 – ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 59. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18) ter na podlagi 16. člena Statuta Občine Bovec (Uradni list RS, št. 72/06, 89/10 in 75/17 je Občinski svet Občine Bovec na 13. redni seji dne 8. 10. 2020 sprejel
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Bovec
Ta odlok določa območja, na katerih se v Občini Bovec plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo), vrste zemljišč, zavezance za plačilo, merila za določitev višine nadomestila ter merila za popolno ali delno oprostitev plačila nadomestila.
Območje za plačilo nadomestila
Nadomestilo se plačuje za nezazidana in zazidana stavbna zemljišča na celotnem območju Občine Bovec, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– dostop do zemljišča po cesti,
– možnost priključitve na električno energijo,
– možnost priključitve na vodovodno omrežje,
– možnost priključitve na kanalizacijsko omrežje ali možnost izgradnje greznic oziroma malih čistilnih naprav.
II. VRSTE ZEMLJIŠČ ZA KATERE SE ODMERJA NADOMESTILO
Zazidana stavbna zemljišča
(1) Zazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture.
(2) Če objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture nima določene gradbene parcele, se do njene določitve šteje, da je zazidano stavbno zemljišče fundus objekta (zemljišče pod stavbo) pomnožen s faktorjem 1,5. Preostali del zemljišča se šteje za nezazidano stavbno zemljišče, če izpolnjuje vse pogoje iz 5. člena tega odloka.
(3) Za določitev površine zazidanega stavbnega zemljišča se uporabljajo uradni podatki GURS, ki se nanašajo na dele stavb (register nepremičnin – površina dela stavbe/neto tlorisna površina zmanjšana za odprte površine).
(4) Dejansko rabo dela stavbe se določi na osnovi uradnih podatkov Geodetske uprave RS (v nadaljnjem besedilu GURS), ki se nanašajo na del stavbe.
(5) Kot zazidana stavbna zemljišča se štejejo tudi druga zemljišča, ki so funkcionalno povezana s poslovnimi oziroma proizvodnimi stavbami in na prostem predstavljajo manipulativne površine, skladišča, parkirišča, delavnice na prostem, in podobna zemljišča.
(6) Če v uradnih evidencah ni ustreznega podatka glede na zgornje alineje tega člena, je le-ta pomanjkljiv ali ni pravilen, občinska uprava ali zavezanec za plačilo nadomestila o tem obvesti pristojno enoto GURS, da le-ta pridobi prave podatke. Do pridobitve podatkov GURS-a občina lahko uporablja podatke iz drugih uradnih evidenc, ki so ji na voljo (projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, podatki za izdajo odločbe o plačilu komunalnega prispevka, ortofoto posnetek). Občina lahko tudi pozove lastnika objekta, da sporoči pravilne podatke. Postopek uskladitve podatkov se izvaja skladno s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.
(1) V primeru nelegalne gradnje plačevanje nadomestila ne vpliva na njeno legalizacijo oziroma na izdajo in izvršitev inšpekcijskega ukrepa.
(2) Obveznost plačevanja nadomestila preneha, ko se stavba oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, odstrani in vzpostavi prejšnje stanje in ko investitor oziroma lastnik zemljišča, na katerem je stala takšna stavba oziroma del stavbe, to dejstvo sporoči občini ter novo stanje evidentira pri pristojnemu GURS. Hkrati pa se uvede obveznost plačevanja nadomestila za nezazidano stavbno zemljišče, če leži takšno zemljišče na območju, za katerega je občina določila, da se na njem plačuje nadomestilo in izpolnjuje vse pogoje navedene v 5. členu tega odloka.
(3) Če se za stavbo oziroma del stavbe, ki je bil zgrajen brez gradbenega dovoljenja, pridobi gradbeno dovoljenje oziroma se takšna gradnja legalizira, se ne šteje za novogradnjo in se zato s plačevanjem nadomestila za zazidano stavbno zemljišče nadaljuje.
Nezazidana stavbna zemljišča
(1) Nezazidana stavbna zemljišča so tiste zemljiške parcele ali deli parcel, za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja določene vrste objekta ali objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture, niso namenjeni za gradnjo objektov za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, športa – nepridobitna dejavnost in javne uprave. Zanje mora biti zagotovljena oskrba in dejanska možnost priključka s pitno vodo, oskrba z električno energijo, odvajanje odpadnih voda in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto. Za odvajanje odpadnih voda se štejejo tudi območja na katerih je dopustna gradnja greznic in malih čistilnih naprav.
(2) Če zazidano stavbno zemljišče nima določene gradbene parcele, se nezazidani del stavbnega zemljišča določi tako, da se od površine parcele odšteje fundus objekta pomnožen s faktorjem 1,5, in sicer za objekte, ki niso objekti javne gospodarske infrastrukture in izpolnjujejo vse zahteve prvega odstavka tega člena.
(3) Površina nezazidanega stavbnega zemljišča se določi glede na površino parcele ali dela parcele, ki ustreza pogojem iz tega člena.
III. ZAVEZANCI ZA PLAČILO NADOMESTILA
(1) Nadomestilo mora plačevati neposredni uporabnik zemljišča, stavbe ali dela stavbe, oziroma lastnik.
(2) Lastništvo se izkazuje z vpisom lastninske pravice v zemljiško knjigo ali na osnovi pravnega akta s katerim oseba ali pravna oseba dokazuje, da je pridobila lastninske pravice (pogodba, zakon, odločba).
(3) Fizična ali pravna oseba pravico uporabe dokazuje z najemno, zakupno, služnostno pogodbo ali drugim aktom, ki dokazuje, da ima pravico uporabe stavbnega zemljišča.
IV. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
Merila za določitev višine nadomestila so:
(1) lega stavbnega zemljišča,
(2) dejanska raba dela stavbe za zazidana zemljišča,
(3) opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno infrastrukturo,
(4) namenska raba zemljišča (vir; OPN) za nezazidana stavbna zemljišča.
Lega stavbnega zemljišča:
Območje Občine Bovec je razdeljeno na dve območji:
1. območje: širše območje naselja Bovec z industrijsko in obrtno cono,
2. območje: vključuje ostala naselja.
Podrobneje so območja prikazana na kartografskem prikazu v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.
Nadomestilo za zazidana stavbna zemljišča se plačuje za dele stavb z naslednjo dejansko rabo:
Dejanska raba zazidanega stavbnega zemljišča | Število točk 1. območje | Število točk 2. območje |
Enostanovanjska hiša | 120 | 62 |
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem | 145 | 75 |
Objekt z več kot 3 stanovanji | 105 | 55 |
Poslovni prostor | 150 | 100 |
Kmetijska raba (hlev, rastlinjak) za tržno proizvodnjo | 100 | 70 |
Poslovni prostor: trgovina, gostinstvo, turistične storitve, pošta, banka, zavarovalnica, odvetništvo in druge storitvene dejavnosti | 350 | 180 |
Industrija in gradbeništvo | 250 | 110 |
Elektrarna, distribucija električne energije | 350 | 210 |
Hoteli, nastanitveni gostinski obrati, kampi, turistične sobe | 200 | 110 |
Bencinski servis | 2000 | 1500 |
Gostinski vrtovi, nepokrita skladišča, delavnice na prostem, | 100 | 50 |
Šotorišča | 35 | 35 |
Bencinski servis – zunanje površine potrebne za funkcioniranje bencinskega servisa | 800 | 600 |
Športne površine za poslovne namene | 50 | 30 |
Javna uprava lokalnega pomena | 10 | 5 |
Javna uprava državnega pomena | 50 | 30 |
Družbene dejavnosti | 10 | 5 |
Nezazidana stavbna zemljišča:
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo zemljišča določena glede na podrobno namensko rabo zemljišč iz občinskih planskih aktov.
Namenska raba zemljišča | Točke 1. območje | Točke 2. območje |
Območja stanovanjske gradnje | 5 | 1 |
Območje za izgradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb | 7 | 2 |
Območja za izgradnjo poslovnih stavb | 10 | 3 |
Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč:
(1) Šteje se, da ima objekt možnost priključitve na javno cestno, vodovodno, kanalizacijsko, električno omrežje oziroma možnost uporabe, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve oziroma uporabe.
(2) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednotijo z naslednjimi točkami:
Vrsta | Število točk |
Javna cesta v makadamski izvedbi | 15 |
Javna cesta v protiprašni izvedbi | 25 |
Vodovod | 10 |
Kanalizacija | 10 |
Toplovod | 15 |
Elektrika | 10 |
Kabelsko omrežje | 5 |
Višina nadomestila
Letna višina nadomestila se izračuna tako, da se s seštevkom točk glede na dejansko rabo zemljišča in skupnim številom točk glede na komunalno opremo pomnoži površina stavbnega zemljišča izražena v m2 in z vrednostjo točke.
Vrednost točke
(1) Vrednost točke za izračun nadomestila za leto 2021 znaša 0,00246 EUR-a.
(2) Vrednost točke za odmerno leto se z ugotovitvenim sklepom župana letno revalorizira s količnikom, ugotovljenim na podlagi letnega indeksa rasti cen življenjskih potrebščin po podatkih Statističnega urada RS, za obdobje pred letom za katero se nadomestilo odmerja, v kolikor je količnik večji od ena.
(3) V primeru drugačne določitve vrednosti točke, kot je določena v prejšnjem odstavku, novo vrednost točke določi Občinski svet Občine Bovec, na predlog župana.
(4) Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odmera nadomestila
(1) Nadomestilo se odmeri za vsak odmerni predmet posebej.
(2) Odločbo za plačilo nadomestila izda ministrstvo pristojno za finance, ki izvaja tudi izterjavo v primeru neplačila.
(3) Osnova za izdajo odločbe so podatki, ki jih pristojni finančni upravi vsako leto posreduje občinska uprava.
(4) Plačilo nadomestila zavezanci plačujejo v skladu s predpisi o davčnem postopku.
(5) Postopek pritožbe na odločbo za plačilo nadomestila se izvede v skladu s predpisi o davčnem postopku.
Oprostitve plačila nadomestila
(1) NUSZ se ne plačuje za:
– zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe Republike Slovenije in zemljišča, ki so trajno namenjena za potrebe reševanja in zaščite,
– objekte tujih držav, ki so v uporabi kot diplomatska ali konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje,
– objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno,
– sakralne objekte v katerih verske skupnosti opravljajo verske obrede,
(2) Za oprostitev plačila NUSZ lahko z vlogo zaprosi zavezanec v naslednjih primerih:
– za dobo pet let občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe, ki je zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja ali družinske hiše ali neposredno plačal komunalni prispevek. Oprostitev začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma stanovanjsko hišo, kar zavezanec dokazuje s potrdilom upravne enote o prijavi stalnega bivališča na naslovu, ki je predmet oprostitve,
– zavezanec, ki predloži dokazilo centra za socialno delo, iz katerega je razvidna njegova socialna ogroženost.
Vzdrževanje podatkov za odmero nadomestila
(1) Podatke za odmero nadomestila vodi in vzdržuje občinska uprava Občine Bovec na osnovi uradnih podatkov in lastnih evidenc.
(2) Vse spremembe podatkov, ki vplivajo na določanje odmere nadomestila morajo zavezanci sporočiti Občini Bovec najkasneje 15 dni od nastanka spremembe. Za tekoče odmerno leto se lahko upoštevajo le spremembe, ki bodo sporočene do 28. 2. tekočega leta, naknadne spremembe se bodo upoštevale za odmero v naslednjem letu.
Kazenske določbe
(1) Z denarno kaznijo 250 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba ki:
– pristojnemu organu ne sporoči podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb,
– prijavi napačne podatke.
(2) Z denarno kaznijo 850 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba in z denarno kaznijo v višini 250 EUR se kaznuje odgovorna oseba, ki:
– pristojnemu organu ne sporoči podatkov, ki so potrebni za odmero nadomestila,
– ne prijavi sprememb,
– prijavi napačne podatke.
Prehodne določbe
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Bovec (Uradno glasilo št. 6/03 in 4/05), uporablja pa se do 31. 12. 2020.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, izvajati pa se začne s 1. 1. 2021.
Št. 007-06/2020
Bovec, dne 8. oktobra 2020
