Na podlagi 119. člena v povezavi z drugo alinejo četrtega odstavka 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17), 3.ea člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) in 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, 18/97, 30/98, Uradni list RS, št. 31/99, 44/18, Uradne objave časopisa Snežnik št. 4/06) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 13. seji dne 24. 9. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za preselitev kmetije na Brdih, Sabonje, Ilirska Bistrica
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Ilirska Bistrica sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za preselitev kmetije na Brdih, Sabonje, Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana v letu 2019, št. projekta 1919.
(2) OPPN je prostorski izvedbeni akt s katerim se podrobneje načrtuje prostorska ureditev v delu območja enote urejanja prostora EUP OD551 in določa pogoje za graditev in poseganje v prostor.
(3) Evidenčna številka prostorskega akta je 1350.
OPPN določa:
1. Splošne določbe
2. Opis prostorske ureditve
3. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
4. Načrt parcelacije
5. Zasnove projektnih rešitev in pogojev priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro
6. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, ohranjanje narave in trajnostno rabo naravnih dobrin
7. Rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom
8. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
9. Dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev
10. Končne določbe.
OPPN vsebuje:
(1) Besedilni del: odlok o OPPN
(2) Grafični del:
Karta 1.0 Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Ilirska Bistrica s prikazom lege OPPN, M 1:1.000
Karta 2.0 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem, M 1.1000
Karta 3.0 Vplivi in povezave, M 1:1.000
Karta 4.0 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi, M 1:250
Karta 5.0 Načrt priključkov na GJI in infrastrukturna ureditev, M 1:250
Karta 6.0 Ureditve za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom, M 1:250
Karta 7.0 Načrt parcelacije, M 1:250
(3) Priloge
31 izvleček iz OPN Občine Ilirska Bistrica
32 sklep o začetku postopka priprave OPPN
33 prikaz stanja prostora
34 smernice in mnenja
35 obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
36 povzetek za javnost.
2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
Z OPPN je načrtovana ureditev območja za preselitev kmetije na Brdih. Predmet urejanja je določitev lokacije za gradnjo kmetijskega gospodarskega objekta skupaj s stanovanjskim delom objekta, funkcionalnega zemljišča, infrastrukturnih ureditev in priključkov.
(1) Območje urejanja z OPPN je v območju enote urejanja prostora EUP OD551, območje urejanja meri 716 m2.
(2) Območje urejanja z OPPN sega na parcele 113/1 in 113/2, 92/2, 1763, vse k.o. 2536 Sabonje.
(3) Območje je prikazano na karti 02 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem.
3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
3.1. Vplivi in povezave s sosednjimi območji
6. člen
(1) Območje urejanja z OPPN je na kmetijskih zemljiščih K2, na območju, kjer ni obstoječe poselitve. Načrtovana kmetija se na severni strani obravnavane lokacije prometno navezuje na obstoječo lokalno cesto.
(2) Povezave so prikazane na karti 3.0 Vplivi in povezave.
3.2. Arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev in objektov
7. člen
(1) Območje urejanja obsega površine za kmetijski gospodarski objekt, za stanovanjski objekt, površine funkcionalnega zemljišča objekta in površine infrastrukturnih ureditev. Načrtovana objekta sta locirana tako, da so omogočene ugodne povezave z že obstoječimi kmetijskimi objekti (rastlinjaki).
(2) Območje se prometno priključuje na lokalno cesto.
(podrobnejša namenska raba prostora, dejavnosti in objekti)
(1) Na območju OPPN je z OPN Občine Ilirska Bistrica določena namenska raba prostora K2.
(2) Načrtovane dejavnosti oziroma objekti so:
kmetijski gospodarski objekt (klasifikacija objektov po namenu 1271)
stanovanjski objekt kmetije (klasifikacija objektov po namenu 11110).
(1) V območju OPPN je dopustna novogradnja objektov in infrastrukture. Po izgradnji načrtovanih gradenj so dopustna še vzdrževalna dela, rekonstrukcije, prizidave, odstranitve objektov.
(2) V območju OPPN so dopustne naslednje gradnje in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov:
– nadstrešnica kot majhna stavba do 50 m2,
– nadstrešnica kot majhna stavba do 20 m2,
– ograja,
– podporni zid,
– mala komunalna čistilna naprava,
– rezervoar za vodo do 100 m2,
– vodnjak,
– priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture,
– pomožni komunalni objekt ter
– drugi sorodni enostavni in nezahtevni objekti, povezani z dejavnostjo kmetije.
3.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo, za urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov
10. člen
(1) Načrtovane namembnosti objekta so:
– kmetijski gospodarski objekt v pritlični etaži vsebuje hladilnico, skladišča za shranjevanje zelenjave in prostore za pripravo le te za trg, površine za nakladanje, pripravo pridelkov za transport in trg, setvene površine za vzgojo sadik, druge spremljajoče površine/prostore za potrebe kmetijske pridelave,
– gospodarski del objekta v mansardni etaži vsebuje površine za sušenje pridelkov in zelišč, druge spremljajoče površine/prostore za potrebe kmetijske pridelave,
– stanovanjski objekt obsega pritličje, nadstropje in mansardo.
(2) Lega načrtovanih objektov je določena grafično na karti 04 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi.
(3) Tlorisni in višinski gabariti objektov so prikazani na karti 04 Zazidalna situacija z značilnimi prerezi.
Velikost kmetijskega objekta je:
etažnost P+M
tloris 8 x 18 m, bruto tlorisna površina 144 m2.
Tolerance za tloris so + 20 %, objekt je lahko manjši od navedenih dimenzij.
Velikost stanovanjskega objekta je:
etažnost P+1+M
tloris 8 x 8 m, bruto tlorisna površina 64 m2.
Tolerance za tloris so + 20 %, objekt je lahko manjši od navedenih dimenzij.
Gospodarski in stanovanjski objekt morata biti konstrukcijsko neodvisna, da se omogoči faznost gradnje.
(4) Drugi pogoji za arhitekturno oblikovanje so še:
– streha gospodarskega objekta: dvokapnica
– streha stanovanjskega objekta: dvokapnica ali dvokapnica s sestavljenimi strešinami
– višina kolenčnega zidu gospodarskega objekta (brez kapne lege) do 120 cm
– višina kolenčnega zidu stanovanjskega objekta (brez kapne lege) do 80 cm
– strešine v naklonu 30°do 35°
– dopustna so odpiranja s strešin s trikotnimi ali trapeznimi frčadami
– dopustna je montaža sončnih zbiralnikov v ravnini strešin (toleranca 10°).
11. člen
Dopustna je izvedba parcelacije za posamezne funkcionalne sklope površin ali objektov.
5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
12. člen
(1) V območju OPPN trenutno ni obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
(2) Priključek na lokalno cesto poteka po obstoječem dovozu do obdelovalnih površin in rastlinjakov kmetije.
(3) Načrtovana je neodvisna infrastrukturna ureditev kmetije: lastna oskrba s pitno vodo iz kapnice, odvod odpadnih vod na lokalno rastlinsko čistilno napravo (RČN), samooskrba z električno energijo s sončnimi zbiralniki.
(4) Odstranjevanje trajnih odpadkov je načrtovano s pristojno komunalno službo.
(5) Dopustno je priključevanje na morebitno novo gospodarsko javno infrastrukturo, če bo v prihodnje izvedena v bližini EUP OD551.
(1) Za oskrbo z vodo so načrtovani rezervoarji vode pod nivojem terena ali na drugi ustrezni lokaciji v območju OPPN (glede na tehnološko ustreznejše in racionalnejše rešitve).
(2) Padavinske vode iz strešin se odvaja v rezervoarje pitne vode in obstoječe površinske rezervoarje padavinskih vod za potrebe namakanja obdelovalnih površin. Preliv iz rezervoarjev pitne vode se izvede v površinske zbiralnike padavinskih vod.
(3) Padavinske vode iz tlakovanih površin (dvorišča) se odvaja preko lovilcev olj v ponikovalnico.
(4) Odvod odpadnih vod se izvede v lokalno RČN na JV strani kmetije. Povezovalni kanal poteka od kmetije preko lokalne ceste do lokacije RČN, določen grafično na karti 05 Načrt priključkov na GJI in infrastrukturna ureditev.
(5) Oskrba z električno energijo se izvede s sončnimi zbiralniki, razporejenimi na strešinah objektov.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
14. člen
(varstvo pred erozijo in plazenjem)
Za gradnjo načrtovanega objekta in RČN je treba predhodno izdelati geološko poročilo.
V času gradnje je treba začasne vkopne brežine izvesti v ustreznih dopustnih začasnih naklonih brežin in jih po potrebi dodatno zavarovati glede na trenutne okoliščine v času gradnje.
Stalne nasipe in brežine je treba izvesti z ustreznimi nagibi in zavarovanji.
Zemeljska dela je treba izvajati ob stalnem geomehanskim nadzorom. V času gradnje je treba izvesti dreniranje precejnih in zalednih vod.
Potrebna je izvedba sanacijske blazine pod temelji objekta.
Odvod meteornih vod iz strešin objekta se izvede v rezervoarje za vodo, prelivne količine pa se odvede v obstoječe bazene zbiranje deževnice za zalivanje in namakanje obdelovalnih površin.
Meteorne vode iz utrjenih zunanjih površin in prečiščene odpadne vode se odvaja v načrtovano rastlinsko čistilno napravo. Odvod iz dvorišča je treba izvesti preko lovilcev olj.
Ponikanje prelivne prečiščene vode iz RČN se izvede preko ponikovalnice z drenažnim obsutjem ali drugo tehnično ustreznejšo rešitvijo.
(1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje.
(2) Vse odpadne vode morajo biti pred izpustom prečiščene do predpisane stopnje.
(3) Rodovitno prst z območja gradnje se deponira za rekultivacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo se uredi tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(4) Na odkopnih površinah se po zaključenih delih izvede proti erozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, odvodnjavanje padavinskih vod in sorodne ukrepe za preprečitev erozije.
(1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(2) Za območje OPPN se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM
17. člen
Za zagotavljanje požarne varnosti se zagotovijo/uredijo:
– delovna površina za požarno varnost se zagotovi na SV strani na manipulativnem dvorišču.
– površine za umik ljudi so predvidene na zunanjih dvoriščnih in drugih zunanjih površinah.
(1) Za gašenje se uporablja voda iz površinskih rezervoarjev vode, namenjenih namakanju obdelovalnih površin.
(2) V objektih se namesti ročne gasilnike.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
19. člen
Načrtovani objekt se gradi postopno po etapah:
1 etapa: gospodarski objekt,
2 etapa: stanovanjski objekt, za katerega se gradbeno dovoljenje, skladno s 3.ea členom ZKZ, lahko izda šele po predhodni pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijski objekt.
IX. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
20. člen
(1) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih in oblikovalskih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s funkcionalnega, tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od tehničnih rešitev iz prvega odstavka morajo biti usklajena z veljavnimi predpisi in ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN ali na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji mora soglašati tisti projektni soglasjedajalec, v katerega pristojnost posega odstopanje.
(3) Pri uresničevanju OPPN so dopustna odstopanja od načrtovanih dimenzij objektov. Odstopanja navzdol niso omejena, navzgor so omejena do največ +20 %. Prav tako so možna tudi odstopanja in spremembe pri izgradnji komunalne infrastrukture, če se ugotovijo ekonomičnejše rešitve in se s tem ne spremeni osnovna funkcija infrastrukture.
21. člen
OPPN je stalno na vpogled na Občini Ilirska Bistrica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-5/2019-92
Ilirska Bistrica, dne 24. septembra 2020
