Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Radeče na 11. redni seji dne 12. 10. 2020 sprejel
Statut določa temeljna načela za organizacijo in delovanje Občine Radeče (v nadaljevanju občine) in njenih ožjih delov, oblikovanje in pristojnosti občinskih organov, način sodelovanja občanov pri sprejemanju odločitev v občini in druga vprašanja skupnega pomena v občini, ki jih določa zakon.
(1) Občina Radeče je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom, na območju naslednjih naselij: Jagnjenica, Stari Dvor, Čimerno, Radeče, Jelovo, Njivice, Žebnik, Močilno, Rudna vas, Brunška Gora, Brunk, Hotemež, Loška Gora, Dobrava, Zavrate, Obrežje, Svibno, Počakovo, Zagrad, Vrhovo, Goreljce, Log pri Vrhovem in Prapretno. Območje občine je določeno z zakonom.
(2) Občina se lahko združi z drugo občino ali občinami ter spremeni svoje območje le po postopku, ki ga določa zakon.
(1) Na območju občine so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov občine so določeni s tem statutom in odlokom občine.
(2) Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Krajevna skupnost Jagnjenica obsega naselja: Jagnjenica, Stari Dvor, Čimerno
2. Krajevna skupnost Radeče obsega naselja: Radeče, Jelovo, Njivice, Žebnik, Močilno, Rudna vas, Brunška Gora, Brunk, Hotemež, Loška Gora, Dobrava, Zavrate, Obrežje
3. Krajevna skupnost Svibno obsega naselja: Svibno, Počakovo, Zagrad
4. Krajevna skupnost Vrhovo obsega naselja: Vrhovo, Goreljce, Log pri Vrhovem, Prapretno.
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) V občini občani ustvarjajo in zagotavljajo pogoje za svoje življenje in delo, usmerjajo družbeni razvoj in razvoj občine, uresničujejo in usklajujejo svoje in širše interese, zadovoljujejo lastne in skupne potrebe, izvršujejo funkcijo oblasti in upravljajo druge družbene potrebe iz pristojnosti občin.
(3) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih, v skladu s tem statutom.
(4) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
(5) Na podlagi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
(Izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina skrbi za uresničevanje in varovanje pravic in koristi svojih občanov v okviru svojih pristojnosti.
(2) Občina v okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni. Država lahko z zakonom prenese na občino opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, ki se lahko racionalneje in učinkoviteje opravljajo v občini, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.
(1) Občina Radeče je oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(2) Sedež Občine Radeče je v Radečah, na naslovu Ulica Milana Majcna 1, 1433 Radeče.
Občina Radeče ima svoj grb in svojo zastavo. Grb in zastava se določita z odlokom.
(1) Občina lahko zaslužnim občanom, drugim posameznikom, podjetjem, društvom in institucijam podeljuje občinska priznanja.
(2) Vrste, pogoje in način podeljevanja priznanj se določita z odlokom.
(1) Občina ima svoj pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis Občina Radeče, v notranjem krogu pa naziv organa občine: občinski svet, župan, nadzorni odbor, občinska uprava in volilna komisija.
(2) V sredini pečata je grb občine.
(3) Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Občinski praznik Občine Radeče je 8. septembra in se praznuje v spomin na izgnance pregnane iz svojih domov v času druge svetovne vojne in v spomin na dan, ko je bil trg Radeče imenovan v mesto.
(Uresničevanje skupnih nalog)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(2) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen ustanavlja zveze, združuje sredstva, ustanavlja skupne organe ter organe skupne občinske uprave, javne sklade, javne zavode in javna podjetja.
V statutu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
(Izvirne in prenesene naloge)
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, ki so določene z zakonom in tem statutom, predvsem pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte in zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi ali drugem pravnem poslu, glede nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema stanovanjske programe občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– pripravlja plane za prenovo objektov, ki so primerni za pridobitev novih stanovanjskih površin,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo,
– organizira opravljanje pokopališke in pogrebne službe.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste, ulice in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine,
– zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
(2) V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
(3) Občina lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
(Statistične, evidenčne in analitične naloge)
(1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
(2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
(3) Za potrebe iz prvega odstavka tega člena pridobiva občina od upravljavcev zbirk podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine, ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež in premoženje oziroma del premoženja v občini.
(4) Občina pridobiva in obdeluje naslednje osebne podatke:
– enotno matično številko občana,
– osebno ime,
– naslov stalnega ali začasnega prebivališča,
– datum in kraj rojstva oziroma datum smrti,
– podatke o osebnih vozilih,
– podatke o nepremičninah,
– druge osebne podatke v skladu z zakonom.
(5) Od upravljavca Centralnega registra prebivalstva lahko občina za potrebe izvajanja svojih nalog pridobiva osebne podatke v skladu z zakonom. Osebne podatke lahko pridobi občina v pisni obliki, na magnetnih medijih, po elektronski pošti, za fizične osebe, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, pa tudi neposredno preko računalniške povezave. Za pridobivanje podatkov neposredno preko računalniške povezave je potrebno dovoljenje pristojnega ministra.
(6) Pri varstvu, obdelavi in hrambi podatkov mora občina ravnati v skladu z zakoni, ki urejajo to področje.
(7) Občina pridobiva osebne podatke iz prejšnjega odstavka neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo.
(8) Občina lahko osebne pridobiva podatke tudi od upravljavca, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca podatkov, če tako določa zakon. Upravljavec zbirke podatkov mora občini omogočiti dostop tudi do drugih podatkov iz zbirke, če je to določeno z zakonom in če te podatke občina potrebuje za izvajanje svojih z zakonom določenih pristojnosti.
(9) Občina lahko zaradi izvajanja nalog iz svoje pristojnosti v skladu z nameni in pod pogoji, določenimi v zakonu, posreduje pridobljene podatke drugim fizičnim in pravnim osebam.
3.1 Skupne določbe
(1) Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine.
(2) Organi občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
(3) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. Občinska volilna komisija ima pristojnosti, kot jih določa zakon, ki ureja lokalne volitve, in sicer:
– vodi volitve v občinski svet,
– vodi volitve za župana,
– vodi volitve za člane svetov krajevnih skupnosti,
– vodi volilna opravila za vse vrste referendumov v skladu s svojimi pristojnostmi,
– opravlja volilna opravila, ki jih določajo zakoni oziroma predpišejo državni organi,
– opravlja naloge, ki jih določi občinski svet. Komisija je sestavljena v skladu z zakonom.
(4) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan občine so občinski funkcionarji.
(6) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(7) Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno, ali do plačila za opravljanje funkcije, če funkcijo opravljajo nepoklicno. Plača za poklicne občinske funkcionarje je določena v skladu z zakonom, ki ureja plače v javnem sektorju.
(8) Če župan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
(9) Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo največ v višini 50 % plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno. Višino plačila določi župan ob upoštevanju obsega podžupanovih pooblastil. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
(10) Članu občinskega sveta, razen podžupanu, pripada sejnina za udeležbo na seji občinskega sveta ali seji delovnega telesa občinskega sveta. Letni znesek sejnin, vključno s sejninami za seje delovnih teles občinskega sveta, ki se izplača posameznemu članu občinskega sveta, ne sme presegati 7,5 % plače župana. Pri tem se ne upošteva dodatek za delovno dobo.
(11) Občinski svet s svojim aktom določi merila za izplačilo sejnin za člane občinskih svetov, za člane delovnih teles občinskega sveta in člane drugih občinskih organov kakor tudi merila za izplačilo sejnin članom svetov ožjih delov občine.
(1) Delo organov občine je javno. Javnost dela se zagotavlja:
– z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov,
– z uradnim objavljanjem predpisov občine,
– z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov,
– preko oglasnih desk občine in uradne spletne strani občine.
(2) Občina ima lahko svoje glasilo, v katerem z namenom obveščanja objavlja sprejete splošne in posamične akte ter druge odločitve svojih organov.
(3) Način izvajanja in organiziranja dela glasila se določi z odlokom.
(4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine in njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
(5) Za javnost dela je odgovoren župan oziroma oseba, ki jo župan za to pooblasti.
(1) Občinski delavci, župan, člani občinskega sveta ter drugi organi Občine Radeče so dolžni ohraniti zase vse, kar v okviru opravljanja svoje službe ali dela zvedo o strankah v postopku, njihovih pravnih in dejanskih razmerjih, ter varovati tajnost vseh podatkov, do katerih javnost nima dostopa.
(2) Kot tajnost se šteje vse, kar je z zakonom ali drugimi predpisi tako opredeljeno.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave in opredeljeni kot tajnost.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine določa zakon in poslovnik občinskega sveta.
3.2 Občinski svet
(Trajanje mandata članov občinskega sveta)
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjim članom občinskega sveta ter traja do konstituiranja novoizvoljenega občinskega sveta.
(3) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjena več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. Prvo sejo skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev.
(4) Ko članom občinskega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica je občina, in v katere so bili imenovani kot predstavniki občinskega sveta.
(5) S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha tudi članstvo v nadzornem odboru občine in v vseh stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta (odborih in komisijah) ter članstvo v organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, v katere so bili imenovani.
(Volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet Občine Radeče se voli po proporcionalnem načelu in šteje šestnajst članov.
(3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom.
(Pristojnosti občinskega sveta)
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
– sprejema statut občine,
– sprejema odloke in druge občinske akte,
– sprejema poslovnik za svoje delo,
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– potrjuje začasno nujne ukrepe,
– sprejme občinski proračun in zaključni račun,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določa njihovo organizacijo in delovno področje,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva,
– razpisuje referendum,
– daje pobudo za sklice zborov občanov,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače, dela plače oziroma sejnine za delo občinskih funkcionarjev in članov organov ter delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– podeljuje koncesije in sprejema koncesijske akte,
– voli, imenuje in razrešuje svoje predstavnike v organe upravljanja javnih podjetij in javnih zavodov,
– imenuje in razrešuje člane drugih delovnih teles občine, ustanovljenih na podlagi posebnih zakonov,
– ustanavlja organe skupne občinske uprave,
– ustanavlja inšpekcijske službe,
– predpisuje davke pod pogoji, ki jih predpisuje zakon,
– obravnava poročilo nadzornega odbora, njegova priporočila in daje predloge v skladu s svojimi pristojnostmi,
– ustanavlja, spreminja in ukinja ožje dele občine,
– predpiše način in pogoje opravljanja lokalnih javnih služb,
– odloča o načinu sporazumne delitve premoženja,
– razpisuje naknadni ali svetovalni referendum,
– odloča o ustanovitvi in izstopu občine iz pokrajine,
– sprejme akt o ustanovitvi skupnosti, zveze ali združenja občin,
– sprejme in posreduje mnenje državnemu zboru glede zakonov in drugih predpisov, ki so v skladu z ustavo v korist občin,
– določa vrste lokalnih javnih služb in njihov način izvajanja,
– določi način organizacije in dela občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni in izrednih razmerah,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in statut.
(Nezdružljivost funkcije člana občinskega sveta)
(1) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana ni združljiva s funkcijo župana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(2) Funkcija člana občinskega sveta in podžupana tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestnih, na katerih javni uslužbenci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.
(Sklepčnost in odločanje članov občinskega sveta)
(1) Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta.
(2) Občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen:
– statuta, ki se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov,
– poslovnika, ki se sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov,
– ko gre za odločanje o ustanovitvi pokrajine z dvotretjinsko večino vseh članov.
(Poslovnik o delu občinskega sveta)
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
(Sklicevanje seje občinskega sveta)
(1) Občinski svet predstavlja župan, ki sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan.
(3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta, ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta.
(4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana.
(5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Če župan seje občinskega sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagani dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje.
(6) V primeru naravne ali druge hujše nesreče, epidemije ali drugih izrednih okoliščin, če predstavlja izvedba seje z osebno navzočimi člani občinskega sveta tveganje za zdravje in varnost članov občinskega sveta, in je to nujno zaradi sprejetja odločitev, s katerimi ni mogoče odlašati, lahko župan skliče sejo na daljavo s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Seja poteka v skladu z določbami tega zakona in poslovnika občinskega sveta, razen določb, ki se nanašajo na način glasovanja, na zagotavljanje javnosti seje, na seje delovnih teles občinskega sveta in na sodelovanje javnosti. Člani občinskega sveta so v prostoru, v katerem v času seje uporabljajo za medsebojno komuniciranje informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, sami. Seja se zvočno in slikovno snema, ne pa tudi javno predvaja. Člani občinskega sveta glasujejo z osebnim izrekanjem. Določba prejšnjega odstavka, ki ureja sklic seje na pobudo najmanj četrtine članov občinskega sveta, se pri seji na daljavo ne uporablja.
(Dnevni red seje občinskega sveta)
(1) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan na lastno pobudo ali pa na predlog četrtine članov sveta.
(2) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinske uprave in županu.
(3) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora, direktorju občinske uprave, predsednikom krajevnih skupnosti in poročevalcem.
(4) Vabilo se po elektronski pošti pošlje tudi direktorjem javnih zavodov in javnih podjetij ter vabljenim medijem javnega obveščanja.
(5) Vabilo se pošljejo po pošti v fizični obliki na papirju in po elektronski pošti, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik, pa se lahko vabilo pošlje tudi na zgoščenki ali drugem podobnem nosilcu podatkov.
(Javnost seje občinskega sveta)
(1) Seje občinskega sveta so javne. Občinski svet lahko sklene, da se javnost izključi, če se obravnavajo gradiva s podatki, ki so varovani na podlagi zakona. Razloge in postopek izključitve določa poslovnik občinskega sveta.
(2) Člani odborov imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki odborov in komisij ter izvoljeni in imenovani predstavniki javnih zavodov in javnih podjetij so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo zadeve z njihovega področja.
(3) Seje občinskega sveta so se dolžni udeležiti tudi poročevalci, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave.
(4) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki odborov in komisij občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeleževati sej občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti, oziroma njihovega področja dela. Enako obveznost imajo vodje strokovnih služb občinske uprave in zaposleni, ki jih določi župan ali direktor občinske uprave.
(Prenehanje mandata občinskemu funkcionarju)
(1) Predčasno prenehanje mandata ureja zakon. Članu občinskega sveta, županu in podžupanu, kot članu občinskega sveta preneha mandat:
– če izgubi volilno pravico,
– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
– če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana,
– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi zakona ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta, župana in podžupana.
(2) Članu občinskega sveta, županu in podžupanu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata iz prejšnjega odstavka. Občinski svet sprejme ugotovitev na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. Zoper sklep oziroma ugotovitev občinskega sveta lahko član občinskega sveta, župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od sprejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.
(3) Če član občinskega sveta odstopi, mu preneha mandat z dnem, ko je podal odstopno izjavo županu, županu pa, ko o svojem odstopu pisno obvesti občinski svet in občinsko volilno komisijo. Župan mora občinski svet in občinsko volilno komisijo obvestiti o odstopu člana občinskega sveta v roku osmih dni od prejema pisne odstopne izjave.
(4) Če župan v roku iz prejšnjega odstavka ne obvesti občinskega sveta in občinske volilne komisije, lahko občinski funkcionar, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od poteka roka iz prejšnjega odstavka vloži tožbo na upravno sodišče. Upravno sodišče o tožbi iz tega odstavka in tožbi iz drugega odstavka tega člena odloči meritorno v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh. Enako sodno varstvo lahko uveljavlja tudi kandidat za člana občinskega sveta, ki bi bil izvoljen, če ne bi bil izvoljen član občinskega sveta, ki mu je mandat prenehal, predstavnik kandidature oziroma predstavnik liste kandidatov za člane občinskega sveta, s katere bi bil ta kandidat izvoljen.
(5) Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev novega župana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča. Nadomestitev člana občinskega sveta ali izvolitev novega župana določa zakon.
(6) Če je župan imenovan:
– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nadzorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave,
– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje organizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je občina,
– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v državni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.
(7) Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odločitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sedmih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.
(8) Občinski svet se lahko predčasno razpusti, če:
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje,
– v letu, za katero ni bil sprejet proračun, tudi za prihodnje leto ne sprejme v skladu z zakonom predloženega in pripravljenega proračuna, ki bi lahko začel veljati ob začetku leta, ali
– če se v posameznem koledarskem letu po najmanj trikratnem sklicu sploh ne sestane na sklepčni seji.
(9) V primeru razpustitve občinskega sveta državni zbor razpiše predčasne volitve v občinski svet.
(Organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta)
Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
3.3 Stalna in občasna delovna telesa občinskega sveta
3.3.1 Splošne določbe
(1) Odbori in komisije občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom, zakoni in poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. O zadevah odloča občinski svet.
(2) Občinski svet ima naslednja stalna odbora:
– Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance,
– Odbor za družbene dejavnosti, socialno politiko ter za delo z društvi.
(3) Občinski svet ima naslednji stalni komisiji:
– Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki se imenuje izmed članov občinskega sveta,
– Komisijo za statutarna in pravna vprašanja.
(Imenovanje članov v delovna telesa)
(1) Občinski svet imenuje člane odborov in komisij izmed svojih članov, lahko pa tudi izmed drugih občanov, vendar največ polovico članov. Delovno telo občinskega sveta vodi član občinskega sveta (predsednik).
(2) Članstvo v komisiji ali odboru ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi.
(3) Člani odbora ali komisije so imenovani, če je za kandidatno listo glasovala večina prisotnih članov sveta.
(4) Predsednika odbora in komisije praviloma imenuje občinski svet ali pa ga izvoli odbor oziroma komisija.
(5) Delovna telesa lahko opravljajo tudi druge naloge, ki jih določi občinski svet v okviru svojih pristojnosti.
(Sklepčnost in odločanje delovnega telesa)
(1) Odbor in komisija veljavno odloča oziroma je sklepčen, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
(2) Odločitev odbora oziroma komisije je sprejeta, če je zanjo glasovala več kot polovica njegovih navzočih članov.
(3) Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
(1) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij ali odborov kot občasnih delovnih teles. S sklepom o ustanovitvi občasnega delovnega telesa določi občinski svet število članov, njegove naloge in roke za njihovo izvedbo.
(2) Predloge kandidatov pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
3.3.2 Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance
(Naloge Odbora za gospodarstvo)
(1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, okolje, komunalno dejavnost, turizem, občinsko premoženje in finance opravlja naslednje naloge:
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši razvoj gospodarstva in turizma, zlasti malega gospodarstva,
– daje mnenje občinskemu svetu o aktih s tega področja,
– daje mnenja glede vprašanj s področja gospodarstva in turizma,
– sodeluje s subjekti malega gospodarstva in turizma,
– sodeluje pri prostorskem planiranju in predlaga občinskemu svetu spremembe,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zaščito in izboljšanje ekoloških pogojev v občini,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z urejanjem stavbnega in funkcionalnega zemljišča,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za hitrejši in skladnejši razvoj komunalnega gospodarstva v občini,
– obravnava vprašanja glede upravljanja in delovanja lokalnih javnih služb,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja,
– obravnava druga vprašanja s področja urbanizma, varstva okolja, urejanje prostora in način izgradnje komunalne infrastrukture,
– daje mnenje občinskemu svetu glede nakupa, prodaje in najema občinskega premoženja, o katerem odloča občinski svet,
– predlaga občinskemu svetu ukrepe za zagotovitev neprofitnih in socialnih stanovanj,
– obravnava postopke denacionalizacije in razrešitve po predlogu strokovnih služb,
– predlaga ukrepe in daje mnenja občinskemu svetu v zvezi s problematiko pospeševanja in hitrejšega razvoja kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah v občini,
– daje predloge občinskemu svetu za subvencioniranje razvoja kmetijstva,
– predlaga ukrepe na višjih in strmo ležečih območjih za ohranjanje poseljenosti in razvoj razpršenih kmetij,
– obravnava status kmetijskih zemljišč in prednostno pravico občine pri nakupu ali drugem pravnem prometu,
– obravnava druga vprašanja razvoja podeželja.
(2) Odbor šteje sedem članov.
3.3.3 Odbor za družbene dejavnosti, socialno politiko in delo z društvi
(Naloge Odbora za družbene dejavnosti)
(1) Odbor za družbene dejavnosti, socialno politiko in delo z društvi opravlja naslednje naloge:
– obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, socialo, zdravstvom, športom in rekreacijo,
– daje mnenje občinskemu svetu v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena,
– skrbi za varovanje naravne in kulturne dediščine,
– opravlja druge zadeve s področja družbenih služb in sociale,
– sodeluje z društvi in organizacijami v občini,
– predlaga obseg proračunskih sredstev za področje dejavnosti svojega delovnega področja.
(2) Odbor šteje sedem članov.
3.3.4 Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja
(Naloge Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu in županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačili za opravljanje funkcije ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plačila za opravljanje funkcije in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
– pripravlja ostale predloge, ki se nanašajo na volitve, imenovanja in razrešitve, razen če statut občine in poslovnik občinskega sveta ne določata drugače,
– opravlja druge naloge, določene s statutom, poslovnikom in ostalimi akti občinskega sveta.
(2) Komisija ima pet članov.
3.3.5 Komisija za statutarna in pravna vprašanja
(Naloge Komisije za statutarna in pravna vprašanja)
(1) Komisija za statutarna in pravna vprašanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– obravnava osnutke predlogov statuta, odlokov in drugih aktov, ki jih sprejema občinski svet, in pripravlja dokončna besedila za občinski svet,
– oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine,
– opravlja naloge, ki jih določi občinski svet,
– pregleduje tudi poslovnike, ki jih za svoje delo pripravijo odbori in komisije, za katere je tako določeno v statutu občine.
(2) Komisijo sestavlja sedem članov.
3.4. Župan
(1) Občina ima župana, ki ga volijo državljani s stalnim prebivališčem v občini na neposrednih in tajnih volitvah.
(2) Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno ali nepoklicno, o čemer pisno obvesti občinski svet na prvi naslednji seji.
(3) Funkcija župana ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta in podžupana, članstvom v nadzornem odboru in z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
(4) Župan predstavlja in zastopa občino.
(5) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje, nima pa pravice glasovanja.
(6) Župan lahko imenuje komisije in druge strokovne organe občine za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(1) Mandatna doba župana traja štiri leta.
(2) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi poročila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. Po konstitutivni seji občinskega sveta župan zapriseže. Vsebina zaprisege je določena s Poslovnikom.
(3) Glede prenehanja mandata župana in podžupana se uporabljajo določbe 27. člena tega statuta.
(4) Župan se lahko predčasno razreši, če:
– ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore, ki mu nalagajo z ustavo in zakonom skladno ravnanje.
(5) V primeru razrešitve župana državni zbor razpiše nadomestne volitve za župana. O razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana odloča državni zbor na predlog vlade. Postopek razpustitve občinskega sveta oziroma razrešitve župana ter postopek hkratne razpustitve občinskega sveta in razrešitve župana je določen z zakonom.
(6) Če je občinski svet razpuščen, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti v času do izvolitve občinskega sveta župan. Župan mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Če je razrešen župan, opravlja nujne naloge iz njegove pristojnosti do izvolitve novega župana podžupan oziroma član občinskega sveta, ki je v skladu z zakonom določen za začasno opravljanje funkcije župana, če je ta predčasno razrešen.
(7) V primeru hkratne razpustitve občinskega sveta in razrešitve župana imenuje vlada začasnega upravitelja, ki do izvolitve novih občinskih organov opravlja nujne naloge. Začasni upravitelj mora svoje odločitve predložiti v potrditev novoizvoljenemu občinskemu svetu takoj, ko se ta sestane na prvi seji. Za začasnega upravitelja ni mogoče imenovati osebe, ki opravlja funkcijo ali delo, ki je nezdružljivo s funkcijo člana občinskega sveta in župana.
(Pristojnosti in naloge župana)
Župan opravlja naslednje naloge:
– je predstojnik občinske uprave,
– predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi seje občinskega sveta in podpisuje vse javne listine,
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– odloča o najetju posojila največ do višine, ki jo določi odlok o proračunu občine,
– poroča občinskemu svetu o rezultatih pri predstavljanju in zastopanju občine,
– skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta,
– sprejema sklep o javni razgrnitvi prostorsko izvedenih aktov,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja do višine vrednosti določene z odlokom o proračunu,
– v okviru danih pooblastil gospodari s premoženjem občine,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi,
– vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
– sprejema začasne nujne ukrepe v izjemnih razmerah,
– razpisuje volitve v organe krajevnih skupnosti,
– sklepa koncesijske pogodbe,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in druge vodje občinske uprave ter predstojnike skupne občinske uprave,
– sklicuje zbore občanov,
– sklene sporazum o razdelitvi premoženja (z drugimi župani),
– izvrši sklep o razdelitvi premoženja,
– sklene pogodbo o zagotovitvi sodelovanja pri upravljanju javnih zavodov in javnih podjetij, ki izvajajo javne službe ali dejavnost lokalnega javnega pomena,
– odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na drugi stopnji,
– vlaga zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti,
– podpisuje civilne, poslovne in druge pogodbe iz naslova pravnega prometa,
– predlaga razlastitve, ki so v splošnem občinskem interesu,
– daje soglasja k predlogom za poslovodne organe, ki se financirajo iz proračunskih sredstev,
– skrbi in zagotavlja izvajanje programa požarne varnosti v občini,
– opravlja druge zadeve, ki jih določajo zakoni in ta statut ali drugi predpisi.
(Naloge župana na področju zaščite in reševanja)
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(Zadržanje objave splošnega akta)
(1) Župan zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
(3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
(4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
(5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
(1) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe.
(2) Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina enega podžupana. Podžupana imenuje izmed članov občinskega sveta župan, ki ga lahko tudi razreši.
(2) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati.
(3) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno.
(Nadomeščanje župana in podžupana)
(1) V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do nastopa mandata novo izvoljenega župana podžupan. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta in nima pravice glasovati o odločitvah občinskega sveta.
(2) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
3.5. Nadzorni odbor
(1) Nadzorni odbor je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. V okviru svoje pristojnosti nadzorni odbor:
– opravlja nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine;
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev;
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
(2) Nadzor vsebuje ugotavljanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja pristojnih organov, organov in organizacij porabnikov občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim javnim premoženjem in ocenjevanje učinkovitosti in gospodarnosti porabe občinskih proračunskih sredstev.
(Imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor šteje pet članov.
(2) Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Listo kandidatov predlaga komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na podlagi predlogov članov občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, političnih strank, krajevnih skupnosti, zainteresiranih organizacij v občini in občanov.
(3) Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v nadzorni odbor imenovani ljudje, ki praviloma izpolnjujejo temeljni pogoj strokovnosti in izkušenj s področja zakonodaje, ki ureja finančno-računovodsko področje.
(4) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov občine, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
(5) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora.
(6) Nadzorni odbor dela ob strokovni pomoči občinske uprave, za posebne primere pa lahko občinski svet na predlog nadzornega odbora imenuje izvedenca ustrezne stroke.
(Konstituiranje nadzornega odbora)
(1) Prvo sejo nadzornega odbora skliče župan. Predsednika nadzornega odbora izvolijo člani nadzornega odbora izmed sebe.
(2) Predsednik nadzornega odbora predstavlja nadzorni odbor in zastopa njegova mnenja, priporočila in predloge pred organi občine in pred organi nadzorovanih pravnih oseb, podpisuje pisne sklepe nadzornega odbora, organizira delo in pripravlja ter vodi seje
(3) Sedež nadzornega odbora je na sedežu Občine Radeče, Ulica Milana Majcna 1, 433 Radeče. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine.
(4) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja svoj žig.
(Pristojnosti nadzornega odbora)
Nadzorni odbor kot najvišji organ nadzora javne porabe v občini:
– pregleduje in spremlja pravne predpise in akte, s katerimi se določajo nameni proračunske porabe,
– pregleduje lastninsko dokumentacijo, kot so pogodbe, naročila, odredbe, nalogi, računi, zapisniki ter knjigovodske listine in poslovne knjige,
– ugotavlja skladnost ravnanja s pravnimi predpisi ter gospodarnost in namembnost trošenja sredstev in njihov učinek glede na opredeljeni cilj,
– daje poročila, mnenja in priporočila oziroma predloge ukrepov nadzorovanim osebam,
– obvešča pristojne organe občine in predlaga ukrepe iz njihove pristojnosti,
– oblikuje zahteve za izvedbo revizije s strani Računskega sodišča RS.
(1) Nadzorni odbor sodeluje z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami.
(2) Občinski svet, župan in drugi porabniki občinskih proračunskih sredstev so dolžni:
– omogočiti vpogled v vso potrebno dokumentacijo, ki jo na podlagi sklepa nadzornega odbora zahteva pooblaščeni član nadzornega odbora ali imenovani izvedenec,
– sodelovati v postopku nadzora,
– obravnavati poročilo nadzornega odbora,
– obravnavati priporočila in predloge nadzornega odbora za odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
(Odločanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor sprejema odločitve na sejah z večino glasov navzočih članov nadzornega odbora.
(2) Seje nadzornega odbora sklicuje predsednik nadzornega odbora na lastno pobudo, pobudo člana nadzornega odbora, občinskega sveta ali župana.
(Program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj letni načrt dela, v katerem načrtuje in določi izvedbo rednih nadzorov.
(2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor proračuna in zaključnega računa proračuna občine ter finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev, ki jih predvidi v svojem programu dela.
(3) Med letom lahko nadzorni odbor letni program dela spremeni ali dopolni. Pri tem mora upoštevati finančne posledice in višino sredstev, namenjenih za delo nadzornega odbora v proračunu občine.
(4) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo.
(5) Vsak član nadzornega odbora ima pravico od občine zahtevati in dobiti podatke, ki so mu potrebni pri opravljanju njegovih nalog, če teh podatkov na njegov predlog ne zahteva nadzorni odbor.
(1) Nadzorni odbor pred nadzorom s sklepom obvesti nadzorovano osebo.
(2) V postopku nadzora je nadzorovana oseba dolžna nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila.
(3) Nadzor opravijo člani nadzornega odbora oziroma izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet.
(4) O izvajanju posameznih nalog nadzora ter o svojih ugotovitvah, ocenah in mnenjih v postopku nadzorovanja pripravi nadzorni odbor osnutek poročila. Osnutek poročila ni informacija javnega značaja.
(5) Osnutek poročila pošlje nadzorni odbor v pregled nadzorovani osebi. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajstih dni od prejema osnutka poročila o nadzoru odgovoriti na posamezne navedbe (odzivno poročilo).
(6) Po preteku roka iz prejšnjega odstavka sprejme nadzorni odbor na podlagi osnutka poročila in odzivnega poročila nadzorovane osebe poročilo o nadzoru, s priporočili in predlogi, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. Poročilo je dokončni akt odbora, ki se pripravi na predpisanem obrazcu in mora biti v naslovu poročila kot tako navedeno.
(1) Obvezne sestavine poročila nadzornega odbora občine so določene z zakonom in pravilnikom o obveznih sestavinah poročila nadzornega odbora občine, ki ga izda pristojni minister.
(2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi.
(3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na ugotovitve in ocene v nadzoru.
(4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno.
(5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju.
(6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno.
(7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških.
(8) Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorovana oseba dosegla večje učinke.
(9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe.
(10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje.
(Postopanje nadzornega odbora)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in Računsko sodišče Republike Slovenije.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(Obravnava poročila nadzornega odbora)
(1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
(2) Župan je dolžan nadzorni odbor tekoče seznanjati s pomembnimi zakoni in drugimi predpisi ter akti občine, ki se nanašajo na javne finance in lokalno samoupravo ter za poslovanje občine pomembnimi odločitvami.
(3) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina.
(Poročanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah, ocenah, mnenjih, predlogih in priporočilih tekoče obvešča občinski svet.
(2) Najmanj dvakrat letno pa posreduje občinskemu svetu poročilo o opravljenem nadzoru, skladno s prvim odstavkom 53. člena tega statuta.
(Javnost dela nadzornega odbora)
(1) Seje nadzornega odbora so javne, razen kadar je nadzorni odbor dolžan varovati osebne podatke ter državne, uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugimi predpisi ali z akti občinskega sveta in organizacij porabnikov proračunskih sredstev in ko je to potrebno za spoštovanje dostojanstva, dobrega imena in integritete posameznikov.
(2) Nadzorni odbor odloči, da se javnost dela omeji ali izključi ali da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja.
(3) Javnost dela nadzornega odbora se zagotavlja tako, da nadzorni odbor obvešča javnost o svojih ugotovitvah, pri čemer mora varovati osebne podatke ter državne uradne in poslovne skrivnosti, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, spoštovati dostojanstvo, dobro ime in integriteto posameznikov.
(4) Nadzorni odbor sme obvestiti javnost o svojih ugotovitvah šele takrat, ko je njegovo poročilo dokončno.
(Izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če:
– je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali zunajzakonska skupnost prenehala,
– je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe,
– če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
(4) O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloča nadzorni odbor z večino glasov vseh članov.
(Strokovna in administrativna pomoč za delo nadzornega odbora)
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(Sredstva za delo nadzornega odbora)
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nazora.
(Plačilo za opravljanje dela članov nadzornega odbora)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu z aktom občinskega sveta, ki določa prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in članov drugih občinskih organov Občine Radeče.
(Poslovnik o delu nadzornega odbora)
Nadzorni odbor podrobneje uredi svoje delo s poslovnikom, v katerem določi organizacijo dela, naloge, postopke način dela nadzornega odbora ter pravice, obveznosti in pristojnosti članov nadzornega odbora pri izvajanju nadzora.
(Organizacija občinske uprave)
(1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet z odlokom na predlog župana. Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
(2) Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo občinske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
(3) Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.
(Ustanovitev skupne občinske uprave)
(1) Za posamezna področja dela občinske uprave se lahko z drugimi občinami ustanovi en ali več skupnih organov.
(2) Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določita s splošnim aktom o ustanovitvi, ki ga na skupni predlog županov sprejmejo občinski sveti občin.
(Zagotavljanje sredstev za delovanje občinske uprave)
Občine zagotavljajo sredstva in druge materialne pogoje za skupno opravljanje nalog občinske uprave v razmerju števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin, za katere se opravljajo, če ni z odlokom določeno drugače.
(1) Občinska uprava opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti.
(2) Občinska uprava pripravlja in izvršuje odloke, odredbe, pravilnike in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
(3) Uprava izvršuje tudi zakone in druge predpise države, kadar občinska uprava v skladu z zakonom odloča o upravnih stvareh iz državne pristojnosti.
(Odločanje o upravnih zadevah)
(1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih zadevah v upravnem postopku.
(2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih zadevah iz izvirne občinske pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(Pristojnosti za odločanje v upravnih zadevah)
(1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih zadevah, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih zadevah.
(2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
(Odločanje o upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti občine)
(1) O upravnih zadevah iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in izpolnjuje pogoje v skladu z uredbo ter ima opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.
(2) O upravnih zadevah iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava.
(Odločanje o pristojnostih zoper posamične akte)
(1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
(3) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače.
(Nosilci javnega pooblastila)
(1) Z občinskim predpisom se lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne pristojnosti občine podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje upravnih nalog zlasti, če se v celoti ali pretežno financirajo s plačili uporabnikov.
(2) Če predpis iz prejšnjega odstavka dopušča, da za pridobitev javnega pooblastila kandidira več pravnih oseb ali posameznikov, se izbira opravi po javnem natečaju.
(3) Pri izvajanju javnega pooblastila imajo njihovi nosilci pravice in dolžnosti občinske uprave.
(4) O izločitvi uradnih oseb nosilca javnega pooblastila odloči župan.
(Izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku)
(1) Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade.
(2) Župan mora zagotoviti vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije.
V primeru, da se v upravni zadevi pri odločanju javnega uslužbenca, direktorja občinske uprave ali župana pojavi izločitveni razlog po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek ali zakonu, ki ureja področje integritete in preprečevanje korupcije, se mora slednji iz postopka nemudoma izločiti oziroma v konkretni zadevi ne sme odločati niti se udeležiti posvetovanja oziroma sklepanja.
(1) V prostorih občinske uprave je na vsakomur na dostopnem mestu nameščena oglasna deska za uradne razglase.
(2) Oglasna deska služi za objave splošnih in posamičnih aktov občine, kadar je tako določeno v samem aktu in za druge objave, ki jih predpisuje zakon.
(3) Oglasna mesta so določena s posebnim sklepom občinskega sveta.
(Nadzor na zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov)
(1) Vsako ministrstvo Republike Slovenije na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(3) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
(1) Za opravljanje nadzorstva izvajanja občinskih predpisov se lahko v okviru občinske uprave ustanovi občinska inšpekcija.
(2) Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo občinski inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane z zakonom o javni upravi.
(3) Občinski inšpektorji imajo enaka pooblastila, dolžnosti in odgovornosti, kot jih imajo inšpektorji po zakonu o javni upravi.
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Občina v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti organizira in zagotavlja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Naravne nesreče so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, požar v naravnem okolju, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni in druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile. Za naravno nesrečo se štejejo tudi neugodne vremenske razmere po predpisih o kmetijstvu in odpravi posledic naravnih nesreč, ki jih povzročijo žled, pozeba, suša, neurje, toča ali živalske in rastlinske bolezni ter rastlinski škodljivci.
(3) Druge nesreče so: nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožja ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.
(1) Župan opravlja vse naloge s področja zaščite in reševanja iz 40. člena tega statuta.
(2) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno-strokovno vodenje zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah v skladu s sprejetimi načrti zaščite in reševanja.
(3) Poveljnika Civilne zaščite občine imenuje župan.
(4) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. Poveljnik Civilne zaščite občine je za svoje delo odgovoren tudi regijskemu poveljniku Civilne zaščite zlasti za uresničevanje usmeritev ali odločitev za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči, ki jih sprejme regijski oziroma njemu nadrejeni poveljnik Civilne zaščite v skladu s svojimi pristojnostmi.
6.1 Splošne določbe
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(2) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali najmanj pet odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(3) Krajevno skupnost ustanovi, ukine ali spremeni njeno območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila krajevna skupnost.
(4) Če je krajevna skupnost kot pravna oseba preneha obstajati, preidejo njene pravice in obveznosti na občino.
(Krajevne skupnosti v občini)
(1) Občina Radeče obsega štiri krajevne skupnosti: KS Jagnjenica, KS Radeče, KS Svibno in KS Vrhovo.
(2) Strokovno-tehnične naloge in finančno-računovodske storitve za potrebe vseh štirih krajevnih skupnosti opravljajo strokovne službe občinske uprave po dogovoru z županom.
(Status krajevnih skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez soglasja župana, so nični, vendar lahko odlok o proračunu občine določi, kateri pravni posli in v kakšni višini so ti pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Krajevno skupnost zastopa predsednik sveta krajevne skupnosti.
(5) Krajevna skupnost je neposredni uporabnik občinskega proračuna. Financiranje krajevne skupnosti določa zakon, ki ureja javne finance.
Krajani uresničujejo in zadovoljujejo skupne potrebe, interese in naloge s sredstvi, s katerimi razpolaga krajevna skupnost. Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, s sredstvi, ki jih krajani sami prispevajo, s sredstvi, ustvarjenimi z lastno dejavnostjo, z dodeljenimi sredstvi iz občinskega proračuna za izvajanje prenešenih nalog, z dotacijami, darili in z drugimi sredstvi.
(1) Krajevna skupnost ima lahko svoj krajevni praznik, ob katerem krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim krajanom priznanja in plakete.
(2) Krajevni praznik ter priznanja in plakete krajevne skupnosti določi Svet krajevne skupnosti s sklepom.
(Pristojnosti krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na območju občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju investicij v komunalno infrastrukturo in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za delo s področja javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja v smislu ureditve in vzdrževanja javnih prostorov, sprehajalnih poti ipd. in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejitve hitrosti ipd.),
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– dajejo mnenja glede sprememb namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracija, komasacija), pri katerih je prišlo do spremembe režima vodnih virov,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev krajevne skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– dajejo mnenje k odločitvi o razpolaganju in upravljanju s premoženjem občine, ki je skupnostim dano za uporabo za opravljanje njihovih nalog,
– lahko razpišejo referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti in skličejo zbor krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj,
– obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje v krajevni skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem,
– opravljajo druge naloge, ki jih na krajevno skupnost prenesejo organi občine skladno z zakonom in statutom občine.
(Naloge krajevnih skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti lahko opravljajo naloge iz pristojnosti občine, ki se nanašajo na prebivalce krajevne skupnosti. Krajevne skupnosti praviloma samostojno:
– skrbijo za urejenost pokopališč in organizirajo pogrebno službo na krajevno običajen način, če ni z odlokom določeno drugače,
– skrbijo za vzdrževanje javnih cest na svojem območju, če ni z odlokom določeno drugače,
– upravljajo z lastnim premoženjem ali s premoženjem občine, ki jim je dano v uporabo,
– pripravljajo in izvajajo projekte v okviru celostnega razvoja podeželja in obnove vasi na svojem področju,
– pospešujejo kulturne, športne in druge društvene dejavnosti na svojem območju ter organizirajo kulturne, športne in druge prireditve oziroma nudijo pomoč pri takih prireditvah, kadar je organizator občina.
(2) Podrobneje se naloge, ki se prenesejo v izvajanje krajevnim skupnostim, določijo z odlokom
6.2 Sestava in način dela krajevne skupnosti
(Svet krajevne skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(3) Za volitve članov svetov krajevnih skupnosti, katerih število je večje od sedem, se volitve opravijo po večinskem sistemu.
(4) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan. V krajevni skupnosti se oblikuje ena ali več volilnih enot.
(5) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(6) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev (župan in podžupan) in z delom v občinski upravi ureja zakon.
(7) Funkcija člana sveta krajevne skupnosti je častna.
(Sklic prve seje sveta krajevne skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti.
(2) Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Za potrditev mandatov in konstituiranje sveta se uporabljajo določbe statuta, ki veljajo za konstituiranje občinskega sveta.
(Predsednik in podpredsednik sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta na prvi seji sveta. Če pri prvem glasovanju noben od kandidatov ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
– predstavlja krajevno skupnost,
– sklicuje in vodi seje sveta,
– predstavlja svet krajevne skupnosti,
– skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanja na seji sveta ter za nemoteno delo Sveta,
– podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet krajevne skupnosti,
– skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
– opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti,
– daje naloge tajniku krajevne skupnosti.
(3) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost brez predhodnega soglasja župana so nični, vendar pa lahko odlok o proračunu občine določi, kateri pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnosti, in v kateri višini so veljavni brez predhodnega soglasja župana.
(4) Svet krajevne skupnosti izvoli podpredsednika. Podpredsednik pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v njegovi odsotnosti in opravlja naloge, za katere ga pooblasti ali mu jih določi predsednik.
(5) V odsotnosti ali če podpredsednik sveta ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta krajevne skupnosti.
(Naloge sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njene prebivalce, ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev krajevne skupnosti,
– sprejema odločitve o razpolaganju in gospodarjenju z lastnim premoženjem krajevne skupnosti,
– odloča o načinu obveščanja o delu krajevne skupnosti,
– za uresničevanje posameznih nalog lahko imenuje stalne ali občasne komisije oziroma delovna telesa,
– voli in imenuje svoje predstavnike v razne institucije in društva,
– daje soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne, skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4) Občinski odlok določa, pri katerih posameznih odločitvah sveta krajevne skupnosti je za njihovo veljavnost potrebno soglasje občinski sveta.
(5) Svet krajevne skupnosti redno oziroma najmanj kvartalno pisno poroča županu o svojem delu in sprejetih sklepih sveta.
(Odločanje sveta krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta.
(2) Svet krajevne skupnosti sprejema svoje odločitve z večino glasov navzočih članov sveta.
(3) Glasovanje na seji sveta je javno. Tajno se glasuje le takrat, kadar tako s sklepom predhodno odloči večina članov sveta.
(4) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar nima pravice glasovati. Župan lahko za udeležbo na seji sveta krajevne skupnosti pooblasti drugo ustrezno osebo.
(5) Predstavniki posameznih občinskih odborov in komisij ter delavci občinske uprave na povabilo sveta prisostvujejo sejam sveta krajevne skupnosti, kadar se obravnava problematika z njihovega delovnega področja.
(6) Predsednik sveta krajevne skupnosti skliče svet najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(7) Za delovanje sveta krajevne skupnosti se smiselno uporablja poslovnik občinskega sveta.
(Razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne, skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevneskupnosti ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov, ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo namensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
(Tajnik krajevne skupnosti)
(1) Krajevna skupnost ima lahko tajnika, ki ga imenuje svet krajevne skupnosti.
(2) Tajnik krajevne skupnosti opravlja in organizira strokovno in administrativno delo v krajevni skupnosti ter pomaga predsedniku pri pripravi in vodenju sej, usklajuje delo strokovnih služb pri opravljanju nalog in zadev za potrebe sveta krajevne skupnosti in njegovih delovnih teles in opravlja druge naloge, za katere ga zadolži predsednik ali svet krajevne skupnosti.
(Delovna telesa krajevne skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti lahko ustanovi tudi komisije kot svoja delovna telesa.
(2) Svet krajevne skupnosti s sklepom določi njihovo sestavo, pristojnosti in način dela.
(Nepravilnost pri delovanju krajevne skupnosti)
(1) Če občinski svet na podlagi poročila župana ugotovi nepravilnosti pri delu organov krajevne skupnosti, pri uporabi finančnih sredstev ali gospodarjenju s premoženjem krajevne skupnosti, lahko od organov krajevne skupnosti v petnajstih dneh zahteva poročilo. Po prejemu poročila lahko občinski svet s priporočili sodeluje pri saniranju ugotovljenih nepravilnosti.
(2) Če organi krajevne skupnosti priporočil občinskega sveta ali mnenja župana ne upoštevajo ali če občinski svet poročila sploh ne prejme, lahko sam ukrene vse, kar je potrebno, da se ugotovljene nepravilnosti odpravijo.
6.3 Krajevna skupnost Jagnjenica
(Krajevna skupnost Jagnjenica)
(1) Krajevna skupnost Jagnjenica je kot ožji del občine skupnost krajanov, organiziranih na območju naselja Jagnjenica.
(2) Krajevna skupnost Jagnjenica ima žig, ki je okrogle oblike, na zunanjem robu piše »Krajevna skupnost«, v sredini pa »Jagnjenica«.
(3) Svet krajevne skupnosti Jagnjenica šteje 7 članov.
6.4 Krajevna skupnost Radeče
(Krajevna skupnost Radeče)
(1) Krajevna skupnost Radeče je kot ožji del občine skupnost krajanov, organiziranih na območju naslednjih naselij: Radeče, Jelovo, Njivice, Žebnik, Močilno, Rudna vas, Brunška gora, Brunk, Hotemež, Loška gora, Dobava, Zavrate in Obrežje.
(2) Krajevna skupnost Radeče ima žig, ki je okrogle oblike, na zunanjem robu piše »Krajevna skupnost«, v sredini pa »Radeče«.
(3) Svet krajevne skupnosti Radeče šteje 11 članov.
6.5 Krajevna skupnost Svibno
(Krajevna skupnost Svibno)
(1) Krajevna skupnost Svibno je kot ožji del občine skupnost krajanov, organiziranih na območju naselja Svibno.
(2) Krajevna skupnost Svibno ima žig, ki je okrogle oblike, na zunanjem robu piše »Krajevna skupnost«, v sredini pa »Svibno«.
(3) Svet krajevne skupnosti Svibno šteje 7 članov.
6.6 Krajevna skupnost Vrhovo
(Krajevna skupnost Vrhovo)
(1) Krajevna skupnost Vrhovo je kot ožji del občine skupnost krajanov, organiziranih na območju naslednjih naselij: Vrhovo, Log pri Vrhovem, Prapretno in Goreljce.
(2) Krajevna skupnost Vrhovo ima žig, ki je okrogle oblike, na zunanjem robu piše »Krajevna skupnost«, v sredini pa »Vrhovo«.
(3) Svet krajevne skupnosti Vrhovo šteje 7 članov.
(Analogna uporaba pravnih predpisov)
Za vsa ostala vprašanja glede krajevnih skupnosti, ki niso posebej urejena v tem poglavju, se smiselno uporabljajo ostale določbe tega statuta in področna zakonodaja.
VII. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU
7.1. Skupna določba
(Neposredne oblike sodelovanja občanov pri odločanju v občini)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so:
– zbor občanov,
– referendum,
– ljudska iniciativa.
7.2. Zbor občanov
(Zadeve, ki se lahko obravnavajo na zboru občanov)
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali za njen posamezen del.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne, skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov, če je tako predpisano z zakonom ali statutom občine ali če tako zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Zbor občanov za del občine pa na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev tega dela.
(4) Pisna zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora biti predložena županu najmanj petnajst dni pred predvidenim sklicem.
(5) Zahteva mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Zahteva mora vsebovati tudi območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas in uro zbora občanov ter predlog dnevnega reda oz zadevo, za katero se sklicuje zbor občanov.
(6) Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
(Območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
Zbor občanov je potrebno sklicati najmanj pet dni pred predvidenim sklicem, in sicer tako, da se sklic, ki mora vsebovati datum, uro in kraj zbora občanov, zadevo in območje, za katero se sklicuje, objavi na oglasni deski oziroma na drug krajevno običajen način.
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če je na zboru prisotnih najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je sklican zbor občanov.
(3) Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina prisotnih volivcev, ki so glasovali. Glasuje se lahko z dvigom rok, lahko pa se opravi tajno glasovanje. Način glasovanje se določi na zboru.
(4) Javni uslužbenec, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani župana, slednji pa občinski svet. Zapisnik zbora občanov se objavi na krajevno običajen način.
(5) Občinski svet obravnava sklepe zbora občanov, vendar ga sklepi zbora ne zavezujejo pri odločanju.
7.3 Referendum o splošnem aktu občine
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. Predlog mora biti podan v pisni obliki županu občine.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(4) Predlog za razpis referenduma je treba vložiti oziroma občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
(5) Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. Če je sprejeti splošni akt ali njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata.
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je sprejeti splošni akt ali so njegove posamezne določbe zavrnjene, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu zavezuje občinski svet do konca njegovega mandata. Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
(Vložitev zahteve za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet krajevne skupnosti. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. Če upravno sodišče ugotovi, da je odločitev neutemeljena, jo razveljavi. Sodišče odloči v tridesetih dneh.
(Podpora zahtevi za razpis referenduma)
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja na upravni enoti, na območju katere je občina, v kateri se zbirajo podpisi v podporo zahtevi za razpis referenduma. Upravna enota preveri in potrdi tudi pravilnost navedbe osebnih podatkov volivca na seznamu in njegovo volilno pravico. Glede postopka dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(4) Volivci lahko dajo svojo podporo zahtevi za razpis referenduma tudi preko enotnega državnega portala eUprava s kvalificiranim elektronskim podpisom. Za oddajo podpore zahtevi preko enotnega državnega portala eUprava se uporabljajo določbe zakona, ki ureja referendum in ljudsko iniciativo.
(5) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen, če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
(Pravica glasovati na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta, če zakon ne določa drugače.
(2) Splošni akt ali njegove posamezne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posameznim določbam glasuje najmanj petina vseh volivcev.
(Postopek za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
7.4 Svetovalni referendum
(Razpis svetovalnega referenduma)
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti.
(4) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(5) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
7.5 Drugi referendumi
(Referendum o samoprispevku in drugih vprašanjih)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
7.6 Ljudska iniciativa
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb (lokalne javne službe), ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
(2) Opravljanje lokalnih javnih služb občina zagotavlja:
– neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
– z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih služb in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
(Javne službe na področju družbenih dejavnosti)
(1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarna,
– osebna pomoč družini in
– knjižničarstvo.
(2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
(Obvezne gospodarske javne službe)
Občina organizira obvezne lokalne gospodarske javne službe, ki so določene z zakonom, na naslednjih področjih:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje javnih poti, površin za pešce, zelenih in drugih javnih površin,
– vzdrževanje javnih objektov in stanovanj po posebnem dogovoru,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči – zazidanimi in nezazidanimi zemljišči,
– javni prevozi,
– urejanje pokopališč in pokopališke dejavnosti, ki obsega pogrebne storitve z upepeljevanjem in oddajanjem grobnih prostorov v najem,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih površin,
– urejanje javnih parkirišč,
– zagotavljanje gasilske službe,
– pomoč, oskrba in namestitev zapuščenih živali v zavetišču.
(Izbirne gospodarske javne službe)
(1) Občina organizira izbirne, gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za naslednja področja:
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– oskrba naselij s plinom v dogovoru s krajevno skupnostjo,
– upravljanje, vzdrževanje in razvoj sistemov za kabelski prenos radijskih in televizijskih signalov,
– plakatiranje ter obveščanje,
– deratizacija in dezinfekcija,
– opravljanje tržnic in morebitnih živinskih sejmov,
– krasitev trgov, ulic in naselij,
– gospodarjenje z javnimi objekti,
– komunalno informacijski sistem,
– požarna preventivna služba,
– avtobusni prevoz,
– odvoz nepravilno parkiranih vozil,
– taksi služba.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(Ustanovitev pravne osebe javnega prava)
(1) Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom.
(2) Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb.
(Izvrševanje ustanoviteljskih pravic)
(1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
(2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
(3) Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
IX. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
(1) Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
(2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
(3) Letni program prodaje in nabave občinskega finančnega in stvarnega premoženja sprejme občinski svet v postopku sprejemanja proračuna na predlog župana.
(4) Odločitev o pridobitvi ali odtujitvi nepremičnega premoženja sprejme občinski svet. O pridobitvi ali odtujitvi premičnega premoženja občine odloča župan do višine vrednosti določene z odlokom v proračunu. Za brezplačno pridobitev premoženja je potrebno predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Odprodaja ali zamenjava občinskega finančnega in stvarnega premoženja se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon.
(5) Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena proračunska sredstva.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev, dohodkov od premoženja, koncesije in druge dohodke v skladu z zakonom.
(2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom, upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna.
(1) Proračun občine je akt, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za posamezne namene financiranja javne porabe za eno leto.
(2) Proračun občine prejme občinski svet na predlog župana z odlokom. Občinski svet sprejeme proračun po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) V odloku o proračunu občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
(5) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema, kar pomeni, da mora biti proračun sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
(6) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(Sestava proračuna občine)
(1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del, načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovanimi odhodki. V bilanci prihodkov in odhodkov so vključeni tudi vsi prihodki in odhodki krajevnih skupnosti. V računu financiranja se izkaže izplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
(3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine.
(4) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikažejo:
1. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za preteklo leto in
2. ocena realizacije prejemkov in izdatkov za tekoče leto.
(5) V splošnem in posebnem delu proračuna se prikaže tudi načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto. Predmet sprejemanja na občinskem svetu je samo načrt prejemkov in izdatkov za prihodnje leto.
(6) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja.
(7) Sestavni del obrazložitve predloga proračuna občine je kadrovski načrt.
(Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja)
(1) V bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo prihodki, ki obsegajo: davčne prihodke, ki zajemajo tudi prispevke, nedavčne prihodke, kapitalske prihodke, prejete donacije in transferne prihodke in odhodki, ki obsegajo: tekoče odhodke, tekoče transfere, investicijske odhodke in investicijske transfere.
(2) V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se vštevajo v primerno porabo po zakonu, ti pa so zlasti:
– prihodki od dohodnine,
– davki od dediščine in daril,
– davek na dobitke od iger na srečo,
– davek od prometa nepremičnin,
– upravne takse,
– posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
– davek od premoženja,
– finančne izravnave,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– krajevne turistične takse,
– komunalne takse,
– pristojbine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda in druge pristojbine,
– odškodnina in nadomestila za degradacijo prostora in onesnaževanje okolja,
– prihodki od uprave in drugi prihodki.
(3) V bilanci prihodkov in odhodkov se posebej prikazujejo prihodki, ki se ne vštevajo v primerno porabo po zakonu, to pa so zlasti prihodki od:
– obresti na depozite,
– najemnine za stanovanja in poslovne prostore in druge najemnine,
– prodaje nepremičnega premoženja,
– prodaje premičnega premoženja in drugega premoženja,
– vrnjenih depozitov,
– nakupov in prodaje vrednostih papirjev,
– komunalnih prispevkov in samoprispevkov,
– občanov za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni,
– opravljanje dejavnosti gospodarskih javnih služb (režijski obrati),
– koncesijske dajatve oziroma odškodnine,
– dotacije, daril in pomoči,
– namenskih sredstev iz državnega proračuna ali skladov in drugih prihodkov.
(4) V računu finančnih terjatev in naložb se izkazujejo vsa prejeta sredstva od vrnjenih posojil, od prodaje kapitalskih vlog in vsa sredstva danih posojil ter za nakup kapitalskih naložb.
(5) V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, ki je povezano s financiranjem presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter s financiranjem odplačil dolgov v računu financiranja. V računu financiranja se prav tako izkazujejo načrtovane spremembe denarnih sredstev na računih proračuna v proračunskem letu.
(1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pisno pooblasti posamezne delavce občinske uprave ali podžupana.
(2) Župan v mesecu juliju poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna za tekoče leto. Poročilo vsebuje podatke in informacije, ki jih določa zakon, ki ureja sistem javnih financ.
(Sprememba proračuna in rebalans proračuna)
(1) Sprememba proračuna je akt o spremembah in dopolnitvah občinskega proračuna, ki ga župan predloži v sprejem občinskemu svetu pred začetkom leta, na katerega se sprejetje proračuna nanaša.
(2) Rebalans proračuna je akt o spremembi proračuna med proračunskim letom.
(3) Spremembe proračuna občine oziroma rebalans proračuna se sprejme z odlokom o spremembah proračuna oziroma z odlokom o rebalansu proračuna.
(4) Neposredni uporabnik občinskega proračuna je občinski organ in krajevna skupnost.
(Uporaba sredstev proračuna)
(1) Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
(2) Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
(Gospodarjenje s premoženjem občine)
(1) Gospodarjenje s svojim premoženjem organizira občina preko svojih organov, javnih zavodov in gospodarskih javnih služb, ki jih ustanovi v skladu z zakonom in tem statutom.
(2) Občinski svet imenuje in razrešuje na predlog Komisije za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja predstavnike – člane, upravnih organov gospodarskih javnih služb in javnih zavodov.
(1) Proračun občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša.
(2) Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(3) V obdobju začasnega financiranja neposredni uporabniki ne smejo povečevati števila zaposlenih glede na stanje na dan 31. december preteklega leta. V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabljati sredstva do višine, sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
(4) Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan s sklepom in o tem obvesti občinski svet ter nadzorni odbor. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog podaljša s sklepom občinskega sveta.
(5) Po preteku začasnega financiranja se v tem obdobju plačane obveznosti vključijo v proračun tekočega leta.
(Ukrepi za uravnoteženje proračuna in začasno zadržanje izvrševanja proračuna)
(1) Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zmanjšanja prihodkov proračuna ugotovi, da proračuna ne bo mogoče uravnovesiti, lahko župan za največ 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov oziroma odhodkov ali pa prerazporedi proračunska sredstva. Ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna se morajo enakomerno nanašati na vse neposredne uporabnike proračuna.
(2) O odločitvi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna in sprejetih ukrepih župan obvesti občinski svet takoj po sprejemu.
(3) Če se med izvajanjem ukrepov začasnega zadržanja izvrševanja proračuna proračun ne more uravnovesiti, mora najkasneje petnajst dni pred iztekom roka za začasno zadržanje izvrševanja proračuna župan predlagati rebalans proračuna. Z rebalansom proračuna, ki ga sprejme občinski svet na predlog župana, se prejemki in izdatki proračuna ponovno uravnovesijo.
(Prerazporejanje proračunskih sredstev)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z odlokom o proračunu občine.
(2) Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost proračunskega uporabnika, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan.
(3) Če se uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, se neporabljena sredstva prenesejo v proračunsko rezervo ali se prerazporedijo med druge uporabnike.
(Proračunska rezerva občine)
(1) Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom.
(2) Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov, ukrepov in pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč kot so: potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče; za zagotovitev sredstev proračuna, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti; za kritje proračunskega primanjkljaja.
(3) O uporabi sredstev rezerv in najetju posojila odloča župan, ki pa mora o tem obvestiti občinski svet.
(4) O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok o proračunu občine, odloča župan na predlog finančne službe občinske uprave in o uporabi sredstev obvesti občinski svet. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča občinski svet občine s posebnim odlokom.
(1) Zaključni račun proračuna občine je akt občine, v katerem so prikazani predvideni in realizirani prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za preteklo leto ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja ter sredstva rezerv.
(2) Občinski svet sprejme zaključni račun po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun občine.
(3) Neposredni uporabnik občinskega proračuna pripravi zaključni račun svojega finančnega načrta in letno poročilo za preteklo leto in ga predloži županu do 28. februarja tekočega leta.
(4) Župan pripravi predlog zaključnega računa občinskega proračuna za preteklo leto in ga predloži ministrstvu, pristojnemu za finance, do 31. marca tekočega leta.
(5) Župan predloži predlog zaključnega računa občinskega proračuna občinskemu svetu v sprejem do 15. aprila tekočega leta.
(6) Župan o sprejetem zaključnem računu občinskega proračuna obvesti ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
(1) Premoženjska bilanca je akt, s katerim se prikaže konsolidirano stanje premoženja občine po stanju na dan 31. decembra tekočega leta. Premoženjsko bilanco občine na dan 31. 12. za leto, za katero se sprejme zaključni račun mora sprejeti občinski svet.
(2) Neposredni uporabniki občinskega proračuna pripravijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo finančni službi občinske uprave, ki jo do 30. aprila v prihodnjem letu predloži ministrstvu, pristojnemu za finance.
(3) Posredni uporabniki občinskega proračuna (javni skladi, javni zavodi in agencije, katerih ustanovitelj je občina) in krajevne skupnosti sestavijo premoženjsko bilanco in jo do 30. marca v prihodnjem letu predložijo finančni službi občinske uprave. Občina v svojo premoženjsko bilanco vključi tudi premoženjsko bilanco posrednih uporabnikov občinskega proračuna in premoženjsko bilanco krajevnih skupnosti.
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet pod pogoji, ki jih določa zakon. Občina se ne sme zadolževati z izdajo vrednostnih papirjev.
(Zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanovitelj je občina, se lahko zadolžujejo in izdajajo poroštva samo, če je to dovoljeno z zakonom, ki ureja financiranje občin in s soglasjem občinskega sveta.
(2) Kadar občina z eno ali več občinami ustanovi javno podjetje ali javni zavod, o soglasju k zadolževanju odločajo občinski sveti vseh občin ustanoviteljic.
(3) Občina lahko na predlog župana da tudi poroštvo.
Za nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
X. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
10.1 Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
(1) Statut kot temeljni splošni akt občine, sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan postopek za sprejem odlokov.
(Poslovnik občinskega sveta)
(1) S poslovnikom, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(2) Poslovnik se sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
(1) Z odlokom občina na splošni način ureja zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. Odloke sprejema občinski svet.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
(1) S pravilnikom se razčlenjajo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
(2) Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
(3) Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
(4) S sklepom se lahko ustanovijo odbori in komisije, določijo njihove naloge oziroma delovno področje, število članov, poročanje in čas opravljanja naloge.
(Objavljanje splošnih aktov občine)
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V Uradnem listu Republike Slovenije se objavijo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
10.2 Posamični akti občine
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(Odločanje o pritožbah zoper posamične akte občine)
(1) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
(2) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katero krajevno pristojnost spada zadeva, če zakon ne določa drugače.
(3) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določa zakon.
(Zakonitost delovanja občine)
(1) Materialni akti in poslovanje občine morajo temeljiti na zakonu in drugem zakonitem predpisu.
(2) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov organov občine odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
XI. VARSTVO OBČINE IN PRAVIC POSAMEZNIKOV IN ORGANIZACIJ
(Zahteva za presojo ustavnosti in zakonitosti)
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine.
(1) Župan ali občinski svet lahko sprožita pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada Republike Slovenije s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine.
(2) Enako lahko postopa župan, če druga občina posega v pristojnost Občine Radeče.
(1) Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
(2) Župan mora od pristojnih državnih organov zahtevati, da je občina obveščena o vsakem upravnem postopku, v katerem pristojni državni organ odloča na podlagi predpisov občine. Ta organ mora občino pisno obvestiti o začetku upravnega postopka v osmih dneh.
(Upravni in sodni postopki)
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in pravne koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
(Mnenje delovnega telesa)
Odbori in komisije občinskega sveta so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih predpisov, ki zadevajo koristi občine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
XII. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA
(Nadzor nad zakonitostjo dela)
(1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski sveti in pooblaščeni delavci občinske uprave.
(2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin.
(3) V zadevah, ki jih na organe občinske uprave prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzor nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
(4) Pri izvajanju nadzora lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb in pogoje za opravljanje nalog, delovna mesta, daje obvezna navodila za opravljanje nalog. Ministrstvo je tudi dolžno zagotoviti strokovno pomoč.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z dnem uveljavitve tega Statuta preneha veljati Statut Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06, 110/09, 92/12).
(2) Z dnem uveljavitve tega Statuta preneha veljati: Statut KS Jagnjenica z dne 13. 9. 2012, Statut KS Radeče z dne 19. 9. 2012, Statut KS Svibno z dne 21. 9. 2012 in Statut KS Vrhovo z dne 13. 6. 2012.
(Objava in začetek veljavnosti)
Statut Občine Radeče se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 900-4/2020/9
Radeče, dne 12. oktobra 2020
