Na podlagi 93. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16) ter drugega odstavka 1. člena in drugega odstavka 4. člena Poslovnika o parlamentarni preiskavi (Uradni list RS, št. 63/93 in 33/03) je Državni zbor na seji 27. oktobra 2020
parlamentarno preiskavo za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri izvajanju ukrepov, povezanih z epidemijo COVID-19 in z blaženjem njenih posledic, zaradi suma neustrezne porabe javnih sredstev ter neupravičenega omejevanja pravic in svoboščin, za obdobje od 13. marca 2020 do dneva odreditve predmetne parlamentarne preiskave in za morebitno spremembo veljavne zakonodaje, ki ureja ukrepanje države pri spopadanju z epidemijo nalezljive bolezni oziroma z njenimi posledicami,
tako, da se:
1. ugotovi dejansko stanje v zvezi s pripravo in izvedbo (ekonomskih, finančnih) ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v času od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave;
2. ugotovi, ali so bili postopki v zvezi z implementacijo ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v času od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave vodeni in izvedeni na način, da je bila poraba javnih sredstev za te namene ustrezna;
3. ugotovi, kakšno vlogo, pristojnosti in naloge so imele različne vladne svetovalne skupine, ki so skupaj s člani 14. Vlade Republike Slovenije oblikovale ukrepe za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19;
4. ugotovi, ali je bila odločitev predsednika 14. Vlade Republike Slovenije (oziroma njenih članov) za oblikovanje vladne svetovalne skupine za oblikovanje ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika primerna;
5. ugotovi dejansko stanje v zvezi s sumom nedopustnega vplivanja na delovanje državnih institucij ter s tem povezano morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij;
6. ugotovi morebitno politično odgovornost za nepravilno, nestrokovno in nevestno delo nosilcev javnih funkcij (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije), ki so posredno ali neposredno povezani z oblikovanjem ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19;
7. ugotovi, ali sta morebitno nepravilno, nestrokovno ali nevestno delo ter morebitna opustitev dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij, povezanih z oblikovanjem ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19, pripeljala do neustrezne (po)rabe javnofinančnih sredstev;
8. ugotovi morebitno politično odgovornost (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije) za sprejetje odločitev oziroma ukrepov, ki pod pretvezo preprečitve ali lajšanja posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 neupravičeno omejujejo ali posegajo v pravice in svoboščine, ter
9. ugotovi ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja ukrepanje države pri spopadanju z epidemijo nalezljive bolezni oziroma z njenimi posledicami.
Namen parlamentarne preiskave je:
1. pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje, povezano s pripravo in izvedbo (predvsem ekonomskih oziroma finančnih) ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v času od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave;
2. ugotoviti, kako so bili vodeni in izvedeni postopki v zvezi z implementacijo ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v času od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave;
3. ugotoviti, kakšno vlogo so imele različne vladne svetovalne skupine, ki so oblikovale ukrepe za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19, predvsem pa:
– katere neformalne strokovne skupine so svetovale ministrom in ministricam 14. Vlade Republike Slovenije pri pripravi ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v času od 13. marca 2020 do odreditve predmetne parlamentarne preiskave;
– na kateri pravni podlagi so bile te strokovne skupine ustanovljene ter katere naloge in kakšne pristojnosti so imeli člani omenjenih strokovnih skupin;
– ali so člani omenjenih strokovnih skupin zahtevali od predstavnikov državnih organov ravnanja, ki niso v skladu z zakonodajo;
– kateri posamezniki so sestavljali omenjene strokovne skupine;
– ali so člani omenjenih strokovnih skupin delovali v koliziji interesov;
– do katerih podatkov so dostopali člani omenjenih strokovnih skupin in ali so imeli ustrezna dovoljenja ali podpisane izjave za dostop do strogo varovanih podatkov, in
– ali so člani omenjenih strokovnih skupin opravili usposabljanje s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov.
4. ugotoviti, ali je bila odločitev za oblikovanje vladne svetovalne skupine za oblikovanje ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika primerna, glede na dejstvo, da člani svetovalne skupine niso formalno imenovani, oziroma, da ne obstajajo pravne podlage, ki bi opredeljevale njihovo delo, zaradi česar njihove naloge, pristojnosti in (predvsem politična) odgovornost niso jasno določene;
5. ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij za nedopustno vplivanje na delovanje posameznih državnih institucij, z namenom vplivanja na ravnanja in pridobitve podatkov ali informacij, ki bi lahko bili pomembni za oblikovanje ključnih političnih in ekonomskih odločitev;
6. ugotoviti dejansko stanje v zvezi s sumom nedopustnega vplivanja na delovanje državnih institucij ter s tem povezano morebitno politično odgovornost za nepravilno, nestrokovno in nevestno delo nosilcev javnih funkcij (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije), ki so posredno ali neposredno povezani z oblikovanjem ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19 in v zvezi s tem ugotoviti morebitno odgovornost za neučinkovito in neuspešno izvedbo posameznih ukrepov;
7. ugotoviti, ali sta morebitno nepravilno, nestrokovno ali nevestno delo ter morebitna opustitev dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije), povezanih z oblikovanjem ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19, pripeljala do neustrezne (po)rabe javnofinančnih sredstev;
8. ugotoviti morebitno politično odgovornost nosilcev javnih funkcij (predvsem članov 14. Vlade Republike Slovenije) za sprejetje odločitev oziroma ukrepov, ki za spopadanje s posledicami epidemije nalezljive bolezni COVID-19 niso bili nujno potrebni, še manj pa politično in pravno upravičeni, posledica česar je sum, da je pri uvedbi in izvedbi teh ravnanj in ukrepov prišlo do neupravičenega omejevanja oziroma poseganja v pravice in svoboščine, ter
9. ugotoviti ustreznost veljavne zakonodaje, ki ureja ukrepanje države pri spopadanju z epidemijo nalezljive bolezni oziroma z njenimi posledicami, z namenom oblikovanja predlogov za spremembe, ki bi zagotovile varovalke za namensko in smotrno (po)rabo javnih sredstev ter preprečile neupravičeno omejevanje pravic in svoboščin.
Preiskava naj zajame pregled dokumentacije, s katero so razpolagali predstavniki ministrstev in člani Vlade Republike Slovenije, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi (predvsem ekonomskih, finančnih) ukrepov za preprečevanje oziroma blaženje negativnih vplivov in posledic epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Nadalje naj preiskava zajame tudi dokumentacijo, ki vsebuje evalvacijo sprejetih in izvedenih ukrepov – predvsem z vidika njihove ustreznosti in učinkovitosti.
Z namenom ugotovitve, kakšno vlogo so imele različne vladne svetovalne skupine, in za ugotovitev morebitne politične odgovornosti posameznih nosilcev javnih funkcij v povezavi s tem, naj preiskava zajame tudi dokumentacijo, s katero so razpolagali vladni svetovalci, ki so delovali v omenjenih svetovalnih skupinah. Pri tem sta ključni dokumentacija, ki daje pravno podlago za njihovo delovanje, in dokumentacija, ki vsebuje varovane podatke, do katerih so dostopali člani teh skupin. Prav zaradi možnosti dostopa do varovanih podatkov naj člani omenjenih strokovnih skupin tudi izkažejo svojo usposobljenost ravnanja z njimi, in sicer s predložitvijo dokazil o opravljenem usposabljanju s področja obravnavanja in varovanja tajnih podatkov. Prav tako naj preiskava zajame pridobitev podatkov ali informacij, ki bi potrdile ali ovrgle sum, da so člani različnih vladnih svetovalnih skupin ravnali v koliziji interesov.
Nadalje naj preiskava z namenom ugotovitve morebitne politične odgovornosti pri sprejemanju ukrepov, ki neupravičeno omejujejo ali posegajo v pravice in svoboščine, zajame tudi dokumentacijo, s katero so pri oblikovanju ukrepov razpolagali pristojni nosilci javnih funkcij, in dokumentacijo, s katero bi se potrdilo ali ovrglo sum, da so nosilci javnih funkcij zavestno in namenoma predlagali sprejetje neupravičenih ukrepov. Nenazadnje naj preiskava zajame tudi pregled vseh zapisnikov sej Vlade Republike Slovenije, morebitne tonske posnetke in pregled zabeležk ali zapisnikov sestankov vladnih svetovalnih skupin.
Celoten pregled zgoraj navedene dokumentacije in podatkov naj zajema dokumentacijo, ustvarjeno ali pridobljeno v času od vključno 13. marca 2020 do dneva odreditve te parlamentarne preiskave.
Št. 020-02/20-32/8
Ljubljana, dne 27. oktobra 2020
EPA 1262-VIII