Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1; Uradni list RS, št. 41/04, s spremembami), 3., 7., 32., 33. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS; Uradni list RS, št. 32/93, s spremembami), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS; Uradni list RS, št. 72/93, s spremembami), Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15, s spremembami), Uredbe o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 33/17, 60/18), Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/10), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, s spremembami), Uredbe o odlagališčih odpadkov (Uradni list RS, št. 10/14, s spremembami), 3. člena Zakona o prekrških (ZP-1; Uradni list RS, št. 7/03, s spremembami) in 19. člena Statuta Mestne občine Nova Gorica (Uradni list RS, št. 13/12, 18/17, 18/19) je Mestni svet Mestne občine Nova Gorica na seji dne 15. oktobra 2020 sprejel
o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja ravnanja s komunalnimi odpadki v Mestni občini Nova Gorica
Ta odlok ureja način, predmet in pogoje opravljanja obveznih gospodarskih javnih služb zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Nova Gorica (v nadaljevanju tudi: Občina).
(1) S tem odlokom se določa:
I. | | Splošne določbe; |
II. | | Organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe in javna pooblastila izvajalca javne službe; |
III. | | Vrste in obseg storitev javne službe: |
| A. | zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, |
| B. | obdelava mešanih komunalnih odpadkov, |
| C. | odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov; |
IV. | | Pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe; |
V. | | Pravice in obveznosti uporabnikov storitev javne službe; |
VI. | | Vire financiranja javne službe in cene storitev javne službe; |
VII. | | Vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe; |
VIII. | | Nadzor nad izvajanjem javne službe; |
IX. | | Kazenske določbe; |
X. | | Prehodne in končne določbe. |
(2) Določila odloka so obvezna za:
– vse povzročitelje odpadkov oziroma uporabnike javne službe,
– za izvajalce javne službe in
– vse udeležence pri načrtovanju in projektiranju objektov, kjer bodo nastajali komunalni odpadki.
Cilji javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:
1. preprečevanje nastajanja in spodbujanje zmanjševanja količine odpadkov, ki se obdelujejo in odstranjujejo,
2. uveljavitev načela »stroške plača povzročitelj«,
3. preprečevanje nenadzorovanega odlaganja odpadkov,
4. zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka,
5. vzpostaviti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov,
6. vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo in recikliranje,
7. izločanje nevarnih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi,
8. izločanje biološko razgradljivih odpadkov in ustrezno ravnanje z njimi (kompostiranje),
9. zagotoviti obdelavo komunalnih odpadkov, preden se jih odstrani,
10. urejeno deponiranje ostankov predelave komunalnih odpadkov,
11. racionalizacija stroškov ravnanja z odpadki,
12. izboljšati dostop do storitev javnih služb,
13. izobraževanje javnosti o ravnanju z odpadki,
14. postopen prehod k družbi brez odpadkov.
Vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem javnih služb iz prvega člena tega odloka, ki niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi veljavnih državnih predpisov.
(uporabljeni izrazi v odloku)
Izraze, uporabljene v tem odloku opredeljujejo določila vsakokrat veljavnih zakonskih in podzakonskih predpisov s področja ravnanja z odpadki ter ta odlok:
1. Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstev in njemu podoben odpadek iz trgovine, proizvodnih, poslovnih, storitvenih in drugih dejavnosti javnega sektorja.
2. Mešani komunalni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 01, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije; so tisti ostanek odpadkov, ki ga ni mogoče razvrstiti med biološke odpadke, ločeno zbrane odpadke ali nevarne odpadke iz gospodinjstev, po svoji naravi pa tudi ne sodijo med kosovne odpadke, ter nastajajo v gospodinjstvih in vzporedno z dejavnostmi drugih subjektov, ki ustvarjajo odpadke.
3. Ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov, kot npr. papir, kovina, steklo, tekstil ipd.).
4. Biološki oziroma biorazgradljivi odpadki so odpadki, ki se prepuščajo ali oddajajo kot ločeno zbrane frakcije in se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 01 08 (biorazgradljivi kuhinjski odpadki) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in odpadki, ki se uvrščajo na klasifikacijski seznam odpadkov pod številko 20 02 01 (biorazgradljivi odpadki).
5. Kosovni odpadki so komunalni odpadki s številko odpadka 20 03 07, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih ali vrečah za druge komunalne odpadke.
6. Nevarni odpadek je odpadek, ki kaže eno ali več nevarnih lastnosti iz priloge Uredbe 1357/2014/EU oziroma predpisa, ki jo nadomesti, kot npr. ostanki in nerabljena mineralna olja, barve, laki, škropiva, zdravila, baterijski vložki in akumulatorji, snovi, ki vsebujejo živo srebro itd.
7. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
8. Ravnanje z odpadki zajema zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom nad takimi postopki in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter delovanje osebe, ki z odpadki trguje ali jih posreduje.
9. Izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je skladno s predpisi s strani Občine izbran izvajalec teh javnih služb.
10. Zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov.
11. Obdelava so postopki predelave ali odstranjevanja, vključno s pripravo za predelavo ali odstranjevanje.
12. Zbiralnica ločenih frakcij ali ekološki otok je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločeno zbranih odpadkov, kjer povzročitelji odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu zbiranja. Na ekoloških otokih so nameščeni namenski zabojniki za ločeno zbiranje posameznih ločeno zbranih odpadkov in mešanih komunalnih odpadkov.
13. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz območja Občine izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen kot zbiralnica nevarnih odpadkov ter je hkrati lahko tudi v funkciji izvajanja predhodnega skladiščenja odpadkov za namene priprave za prevoz do kraja njihove obdelave.
14. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: prevzemno mesto) je mesto, kjer znani povzročitelji prepuščajo izvajalcu zbiranja komunalne odpadke v za to namenjenih zabojnikih. Prevzemno mesto komunalnih odpadkov, ki je praviloma na javni površini, se za posamezno stavbo ali skupino stavb določi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor. Če v postopku iz prejšnjega stavka prevzemno mesto komunalnih odpadkov ni bilo določeno, se ga določi ob začetku izvajanja storitev javne službe prevzemanja komunalnih odpadkov.
15. Center za ravnanje s komunalnimi odpadki Nova Gorica je zbirni center v Stari Gori, ki ima poleg funkcije osrednjega zbirnega centra za uporabnike, ki so vključeni v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine, tudi funkcijo prostora, v katerem se izvaja dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov teh predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki.
16. Odlagališče komunalnih odpadkov je odlagališče nenevarnih odpadkov, ki je objekt gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, ki je urejen in opremljen za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
17. Izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov in je kot uporabnik storitev javne službe skladno s tem odlokom dolžan biti vključen v sistem obveznega ravnanja s komunalnimi odpadki.
18. Nepogodbeni uporabniki so manjše pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost ter drugi izvajalci pridobitne dejavnosti (vinarji, kmečki turizmi in podobno), ki ustvarjajo manjše količine odpadkov kot pogodbeni povzročitelji in oddajajo odpadke v skupne (javne) posode za odpadke.
19. Namenski tipiziran zabojnik za zbiranje odpadkov so namenski kontejnerji in zabojniki (v nadaljevanju: zabojnik).
20. Hišni kompostnik je zabojnik na vrtu za kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora iz vrtov in kuhinjskih odpadkov, ki pripada posameznemu gospodinjstvu.
21. Namenska tipizirana vreča je posebna plastična vreča označena z logotipom izvajalca javne službe zbiranja, ki je namenjena za zbiranje bodisi mešanih komunalnih odpadkov, bodisi ločenih frakcij (v nadaljevanju: vreča).
22. Ponovna uporaba je postopek, pri katerem se proizvodi ali njihovi sestavni deli, ki niso odpadek, ponovno uporabijo za enak namen, za katerega so bili prvotno izdelani.
23. Recikliranje je postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen. Recikliranje vključuje tudi ponovno predelavo organskih snovi. Za recikliranje se ne šteje energetska predelava ali ponovna predelava v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje.
(1) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti.
(2) Izvajalec javne službe je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan na račun Občine zagotoviti zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v obdelavo. Sredstva za ukrepanje po prejšnjem odstavku se zagotovijo v proračunu Občine.
(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima Občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE IN JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(območje izvajanja in dostopnost storitev)
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki na celotnem območju Občine v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom.
(2) Storitve javne službe ravnanja z odpadki so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji in cenami za enake vrste in količine odpadkov. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.
(3) Odpadki, ki so predmet izvajanja javnih služb ravnanja z odpadki, so razvrščeni v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov.
(4) Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov se zagotavlja v zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah oddanih na prevzemna mesta, v zbiralnicah ločenih frakcij – ekoloških otokih, premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnih centrih, kjer povzročitelji odpadkov, le-te prepuščajo izvajalcu zbiranja.
(vrste in način izvajanja gospodarskih javnih služb)
(1) Občina zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb ravnanja z odpadki, ki so:
– zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,
– obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in
– odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(2) Občina zagotavlja izvajanje storitev javnih služb s podelitvijo koncesije. Do podelitve nove koncesije opravlja javne službe dosedanji izvajalec na podlagi koncesijske pogodbe.
(3) Koncesionar za posamezno javno službo iz prvega odstavka tega člena je:
– izvajalec zbiranja,
– izvajalec obdelave in
– izvajalec odlaganja.
(4) Za izvajanje posamezne dejavnosti ali storitve javne službe iz tega odloka lahko izvajalec javne službe izjemoma s soglasjem Občine pooblasti na podlagi predpisov podizvajalca, ki je registriran v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki in izpolnjuje druge pogoje za izvajanje javne službe.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko prevoz odpadkov, namenjenih nadaljnji obdelavi iz Centra za ravnanje s komunalnimi odpadki Nova Gorica do mesta obdelave izvaja preko podizvajalca po predhodnem soglasju Občine.
(6) Koncesionar izvaja javno službo v skladu s tem odlokom, koncesijskim aktom, ki ga sprejme Mestni svet, koncesijsko pogodbo ter veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb ravnanja z odpadki.
(1) Občina izvajalcu zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov podeljuje javno pooblastilo skladno s predpisi, ki urejajo graditev objektov, za izdajo projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam s področja ravnanja s komunalnimi odpadki na območju Občine.
(2) Izvajalec je pogoje za izdajo soglasij dolžan predhodno uskladiti z Občino, slednja pa ima pravico pred izdajo soglasja seznaniti se z le-tem.
(3) Če ni v zakonu, podzakonskem predpisu ali v tem odloku določeno drugače, o pritožbah zoper odločitve izvajalca, ki jih ta v upravnem postopku sprejema pri izvajanju javnih pooblastil, odloča župan Občine.
(4) Občina lahko kot lastnik infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja komunalnih odpadkov in v njenem imenu župan, poda soglasje izvajalcu zbiranja za uporabo te infrastrukture za izvajanje posebne storitve zbiranja nekomunalnih odpadkov ter skladno s predpisi, obdelave komunalnih in nekomunalnih odpadkov, pod pogojem, da izvajalec zbiranja z izvajanem posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med prihodki in odhodki iz tega naslova.
(1) Izvajalec zbiranja v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Tehnični pravilnik, ki določa podrobnejša navodila in tehnične in druge normative za ravnanje z odpadki. Tehnični pravilnik mora biti usklajen z občinsko upravo, sprejme ga župan Občine in z njim seznani Mestni svet Občine.
(2) Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka obsega:
– opredelitev tehnologije ravnanja z odpadki,
– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov,
– tipizacijo predpisanih posod za odpadke,
– tipizacijo namenskih predpisanih vreč za odpadke in pogoje njihove uporabe,
– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic,
– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnih centrih,
– podrobnejše pogoje prevzemanja kosovnih odpadkov,
– podrobnejšo opredelitev vsebine katastra zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov,
– pogostost in urnike prevzemanja odpadkov, ki jih povzročitelji prepuščajo izvajalcu,
– normative za obračun količine storitev za pogodbene uporabnike,
– normative za obračun količine storitev za nepogodbene uporabnike,
– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki, skladno s predpisi in nemoteno opravljanje javne službe.
(3) Tehnični pravilnik se mora tekoče usklajevati s spremembami predpisov, tehnološkimi, kulturnimi in sociološkimi značilnostmi ter drugimi dogajanji v prostoru.
(4) Postopek sprejema sprememb in uskladitev Tehničnega pravilnika poteka v skladu z določilom prvega odstavka tega člena, enako kot postopek sprejema samega Tehničnega pravilnika.
(obveznost vključitve v sistem ravnanja z odpadki)
(1) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi povzročitelji odpadkov na območju Občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.
(2) Povzročitelji odpadkov iz prejšnjega odstavka so obvezni uporabniki storitev javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (v nadaljevanju: uporabniki).
(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.
(4) Če povzročitelj odpadkov ne ločuje odpadkov ali ravna v nasprotju z navodili za odlaganje odpadkov v zabojnike, ga izvajalec zbiranja opozori in pouči o pravilnem ravnanju z odpadki.
(1) Povzročitelj odpadkov je vsaka oseba, ki na območju Občine povzroča nastajanje odpadkov:
– fizične osebe v gospodinjstvu,
– samostojni podjetniki in podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
– lastniki ali najemniki gospodarskih in počitniških objektov, turističnih sob, apartmajev ter drugih objektov, ki so namenjeni občasni rabi,
– pravne osebe, ki razpolagajo s poslovnimi prostori,
– osebe, ki upravljajo javne površine (tržnica, igrišča, avtobusna postajališča, parke, parkirišča, ceste, ulice, trge, pločnike, pokopališča in podobno),
– osebe, ki organizirajo kulturne, športne in druge javne prireditve ali uporabljajo javne ali zasebne površine in druge nepremičnine z namenom, ki odstopa od njihove običajne javne ali zasebne rabe.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka je gospodinjstvo oseba ali skupina oseb, ki ne glede na pravni temelj (lastništvo, najem, dejanska uporaba) prebiva v eni stanovanjski enoti. V razmerju do izvajalca zbiranja gospodinjstvo zastopa ena od polnoletnih oseb, ki je za obveznosti po tem odloku za člane gospodinjstva nerazdelno odgovorna.
(3) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki. V Tehničnem pravilniku se lahko določi, v katerih primerih plačevanje storitev javne službe za več oblik delovanja ni potrebno.
(4) Oseba, ki oddaja v najem stanovanje ali drug prostor (v nadaljevanju: najemodajalec), je dolžna določiti povzročitelja odpadkov (v nadaljevanju: najemnik) in najkasneje teden dni pred pričetkom najemnikove rabe stanovanjskega ali drugega prostora izvajalcu zbiranja to sporočiti. V nasprotnem primeru, oziroma v primeru, da najemnik ne plača storitev ravnanja z odpadki, se za povzročitelja odpadkov šteje najemodajalec.
(5) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z ukinjenim vodovodnim priključkom, električnim priključkom in podobno.
(6) Uporaba storitev javnih služb je obvezna tudi za vse lastnike, uporabnike ali upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Občine in jo uporabljajo občasno, oziroma v tej stavbi nimajo stalnega ali začasnega bivališča. Pogoji zbiranja odpadkov za te povzročitelje se določijo v Tehničnem pravilniku.
(7) Povzročitelj iz dejavnosti mora prepustiti komunalne odpadke izvajalcu zbiranja in z njim skleniti pogodbo o prevzemu komunalnih odpadkov.
III. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(vrste in obseg javne službe)
(1) Posamezna javna služba obsega naslednje storitve:
1. Zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov:
– zbiranje in odvoz mešanih komunalnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz ločeno zbranih frakcij,
– zbiranje in odvoz kosovnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov,
– zbiranje in odvoz bioloških odpadkov,
– prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov, ločeno zbranih odpadkov, kosovnih odpadkov, nevarnih odpadkov in bioloških odpadkov v zbirnem centru,
– zbiranje in odvoz odpadkov iz ekoloških otokov,
– zbiranje odpadkov iz javnih površin, tržnice, zelenic in pokopališč,
– oddajanje mešanih komunalnih odpadkov v nadaljnjo predelavo,
– oddajanje ločeno zbranih frakcij v nadaljnjo predelavo,
– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru oziroma Centru za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori,
– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,
– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,
– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov,
– poročanje na Agencijo za okolje ter druge pristojne inštitucije,
– sodelovanje z inšpekcijskimi službami,
– druge storitve, potrebne za nemoteno izvajanje javne službe.
2. Obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov:
– je predelava ali odstranjevanje komunalnih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi na področju ravnanja z odpadki,
– zagotovitev nadaljnjega ravnanja s frakcijami, ki nastajajo pri obdelavi odpadkov,
– skladiščenje komunalnih odpadkov zaradi oddaje obdelanih ali predelanih odpadkov na odlagališče nenevarnih odpadkov.
3. Odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov:
– odstranjevanje odpadkov in nadzorovanje postopkov odstranjevanja,
– odlaganje ostankov po obdelavi ali predelavi na odlagališče,
– upravljanje odlagališča nenevarnih odpadkov po zaprtju.
(2) V okviru javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov po tem odloku se zagotavlja prostor za predhodno razvrščanje in skladiščenje odpadkov v skladišču ločeno zbranih frakcij z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do obdelovalca odpadkov, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.
(3) S tem odlokom prevzame izvajalec javne službe zbiranja tudi storitve vodenja katastra povezanega z javno službo in ostalih evidenc skladno s predpisi za celotno območje Občine.
(4) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
A. ZBIRANJE DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV
(ločeno zbiranje komunalnih odpadkov)
(1) Izvajalec zbiranja je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:
– papir in drobna lepenka, vključno z drobno odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
– drobna odpadna embalaža iz stekla,
– drobna odpadna embalaža iz plastike ali sestavljenih materialov,
– drobna odpadna embalaža iz kovine,
– biološki odpadki (biološko razgradljivi kuhinjski odpadki in zeleni vrtni odpad),
– kosovni odpadki,
– nenevarni odpadki,
– druge vrste odpadkov v skladu s Klasifikacijskim seznamom odpadkov vsakokratne veljavne Uredbe o odpadkih.
(2) Izvajalec zbiranja mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.
(3) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.
(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu zbiranja z odlaganjem v tipizirane in označene zabojnike, posode ali vreče, postavljene na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij – ekoloških otokih in v zbirnih centrih pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom in Tehničnim pravilnikom.
(1) Vrsto in število namenskih zabojnikov določi izvajalec zbiranja v skladu s tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, dostopnostjo ter strukturo in vrsto odpadkov, skladno s Tehničnim pravilnikom.
(2) Če količine odpadkov redno presegajo prostornino zabojnikov za odpadke, izvajalec, zbiranja določi ustrezno povečanje prostornine ali števila zabojnikov za odpadke.
(3) Izvajalec zbiranja, v breme gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, nabavi in namesti zabojnike za odpadke ter skrbi za njihovo vzdrževanje in obnavljanje. Odtujene ali poškodovane zabojnike mora izvajalec gospodarske javne službe nabaviti in nadomestiti v najkrajšem možnem času. Za pogodbene uporabnike se zagotavljanje zabojnikov uredi s pogodbo.
(4) Izvajalec zbiranja mora zagotavljati redno čiščenje zabojnikov in vsaj enkrat letno razkuževanje zabojnikov, za biološke odpadke pa vsaj dvakrat letno. Izvajalec mora voditi evidenco opravljenih del.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena, se v primeru poškodovanja ali uničenja zabojnikov za odpadke zaradi krivdnega ali hudo malomarnega ravnanja povzročitelja odpadkov, s stroški popravila ali zamenjave le-teh obremeni povzročitelja odpadkov, če ga je mogoče identificirati.
(zbiralnice ločenih frakcij – ekološki otoki)
(1) Povzročitelji odpadkov so dolžni v skladu z navodili izvajalca zbiranja odlagati odpadke, ki se zbirajo ločeno, v namenske zabojnike.
(2) Praviloma so na posamezni lokaciji ekološkega otoka postavljeni zabojniki za zbiranje ločenih frakcij, in sicer zabojnik za papirno embalažo in papir, mešano embalažo (embalažo iz plastike in kovin) ter za stekleno embalažo, zabojnik za mešane komunalne odpadke, običajno pa tudi zabojnik za biološke odpadke.
(3) Zabojniki za zbiranje ločenih frakcij iz prejšnjega odstavka morajo biti opremljeni z navodili kaj vanje sodi in kaj ne, podrobneje pa o tem izvajalec zbiranja uporabnike obvešča v okviru obveščanja in osveščanja na krajevno običajen način.
(4) Izvajalec zbiranja mora opravljati stalen nadzor nad ekološkimi otoki tako, da v primeru potreb sistematično uredi pogostejše praznjenje zabojnikov ali pa po predhodni seznanitvi občinskega organa na ekološki otok namesti dodatne zabojnike oziroma poveča kapaciteto zabojnikov.
(5) Ekološke otoke je dolžan redno vzdrževati in čistiti izvajalec zbiranja, in sicer tako, da na njih ali v njihovi neposredni okolici ni odpadkov.
(6) Izvajalec zbiranja mora prepuščene ločene frakcije na ekoloških otokih redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.
(lokacije ekoloških otokov)
(1) Ekološki otoki se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila.
(2) Lokacije ekoloških otokov določi organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe, v sodelovanju z izvajalcem zbiranja in krajevno skupnostjo, v kateri se ekološki otok namešča. Pred odločitvijo o namestitvi se pridobi tudi mnenje organa občinske uprave, pristojnega za okolje in prostor.
(3) Ekološki otoki se lahko ogradijo z namenom, da se zaklenejo, oziroma se jih lahko ustrezno opremi z video nadzorom.
(zbiralnice nevarnih frakcij)
(1) Izvajalec zbiranja mora za prevzemanje nevarnih frakcij zagotoviti zbiralnice v zbirnem centru, ki morajo biti opremljene s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov.
(2) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje nevarnih frakcij najmanj dvakrat v koledarskem letu s premično zbiralnico nevarnih frakcij po vnaprej določenem urniku.
(3) Izvajalec zbiranja mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem nevarnih frakcij v premični zbiralnici povzročitelje obvestiti o času, kraju in načinu prevzema z obvestilom, objavljenim na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način.
(4) Uporabniki – pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, morajo za zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov skleniti posebno pogodbo s pooblaščenim prevzemnikom nevarnih odpadkov.
(1) Zbirni center za komunalne odpadke je namenjen brezplačni uporabi vsem fizičnim osebam, ki so vključene v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine.
(2) Lokacijo zbirnega centra določi Občina na javni površini v sodelovanju s krajevno skupnostjo, kjer se namerava postaviti zbirni center. Stroški postavitve infrastrukture zbirnega centra bremenijo občinski proračun.
(3) V zbirnem centru izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah za odpadke v skladu z vsakokrat veljavno uredbo s tega področja.
(4) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki izvajalec javne službe zagotavlja ločeno zbiranje v zabojnikih in posodah tudi manjših količin gradbenih odpadkov iz gospodinjstev ter manjših količin nevarnih odpadkov.
(Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica v Stari Gori)
(1) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica ima funkcijo osrednjega zbirnega centra za odpadke za uporabnike iz Mestne občine Nova Gorica.
(2) V zbirnem centru iz prejšnjega odstavka se lahko izvaja tudi dejavnost razvrščanja, prebiranja, obdelave in predelave posameznih odpadkov ter predhodno skladiščenje odpadkov za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, če to ni v neskladju s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki. Te dejavnosti lahko izvajajo le s strani izvajalca zbiranja pooblaščene osebe.
(3) Center za ravnanje z odpadki Nova Gorica se lahko uporablja za namene iz prejšnjega odstavka tudi za odpadke zbrane v občinah Brda, Kanal ob Soči, Miren - Kostanjevica, Renče - Vogrsko in Šempeter - Vrtojba, če se občine glede navedenega ustrezno pogodbeno dogovorijo in v občinah izvaja javno službo isti izvajalec zbiranja.
(prevzem odpadkov v zbirnem centru)
(1) Način prevzema odpadkov v zbirnem centru določi izvajalec zbiranja.
(2) Obratovalni čas določi izvajalec zbiranja v skladu s predpisi s tega področja. Uporabniki lahko odpadke v zbirnem centru odložijo le v času obratovanja.
(3) Izvajalec zbiranja mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
(4) Uporabnik mora pred odložitvijo odpadkov na zbirnem centru dokazati, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju Občine. Dokazilo je potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec. V primeru, da uporabnik tega ne dokaže, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.
(5) V zbirnem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki lahko odpadke oddajo tudi pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca.
(6) V zbirnem centru lahko izvajalec zbiranja proti plačilu organizira tudi zbiranje manjših količin gradbenih in drugih odpadkov, katerih zbiranje ne sodi v gospodarsko javno službo. Občina lahko uporabnikom, ki so fizične osebe subvencionira odlaganje odpadkov, ki vsebujejo azbest. Oddajo azbestnih odpadkov in njihovo količino potrdi uporabnik ter krajevna skupnost, na območju katere se ti odpadki nahajajo.
(7) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center. Če tega ne stori, se o prekršku obvesti pristojni inšpekcijski organ.
(mešani komunalni odpadki)
(1) Prevzemna mesta za prevzemanje mešanih komunalnih odpadkov se določijo za znane povzročitelje praviloma na javnih površinah. Odločitev glede lokacije sprejme Občina, v postopku pa sodelujeta tudi pristojna krajevna skupnost in izvajalec zbiranja. Prevzemno mesto mora biti dostopno za vozila izvajalca in je lahko tudi ob zabojnikih za zbiranje ločenih frakcij.
(2) Prevzemna mesta, ki so na javnih površinah in predstavljajo občinsko infrastrukturo vzdržuje in čisti izvajalec zbiranja, za red in čistočo na tem mestih pa morajo skrbeti tudi uporabniki z vestnim odlaganjem odpadkov.
(3) Izvajalec zbiranja je dolžan izprazniti zabojnike za odpadke tako, da ne ovira prometa več, kot je nujno potrebno za opravljanje dejavnosti, ne onesnaži prostora ter ne poškoduje zabojnikov za odpadke in okolice, kjer opravlja delo. V primeru, da izvajalec zbiranja onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan tudi očistiti.
(namenske tipizirane vreče)
Namenske tipizirane vreče se lahko uporabijo občasno in izjemoma, ko se pri uporabniku pojavijo večje količine mešanih komunalnih odpadkov oziroma mešane embalaže. V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni odložiti v posebne plastične vreče za odpadke in jih dostaviti na prevzemno mesto.
(1) Uporabniki lahko z biološkimi odpadki ravnajo na dva načina, in sicer:
– če imajo možnost, jih kompostirajo v hišnem kompostniku,
– jih odlagajo v zabojnike za biološke odpadke zavite v papir ali v razgradljivi vrečki.
(2) Uporabniki, ki biološke odpadke kompostirajo, morajo izvajalcu predložiti izjavo o kompostiranju ter mu omogočiti pregled kompostnika.
(3) Način oziroma mesto kompostiranja, uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.
(4) V zabojnikih za biološke odpadke se med drugim zbira sadje, zelenjava, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke in drugi organski kuhinjski odpadki.
(5) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva ali drugih obratov za pripravo hrane morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(1) Med kosovne odpadke se odlaga pohištvo, vzmetnice, drugi kosi stanovanjske in hišne opreme, predmeti iz pločevine, kovine in lesa ter drugi tovrstni odpadki.
(2) V okviru javne službe je zagotovljeno prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru.
(3) Izvajalec zbiranja zagotovi ločeno zbiranje kosovnih odpadkov najmanj dvakrat v koledarskem letu, po vnaprej določenem urniku na posameznih prevzemnih mestih v posameznem naselju, kot se določi v Tehničnem pravilniku.
(4) Izvajalec zbiranja mora v primeru iz prejšnjega odstavka najmanj 14 dni pred zbiranjem kosovnih odpadkov na svoji spletni strani in v sredstvih javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način obvestiti uporabnike glede kraja in časa prevzema odpadkov.
(4) Izvajalec zbiranja lahko zagotovi prevzem kosovnih odpadkov tudi pri uporabniku po predhodnem naročilu in proti plačilu.
(5) Izvajalec ni dolžan brezplačno prevzemati kosovnih odpadkov iz poslovne dejavnosti. Storitev se opravlja proti plačilu po ceniku izvajalca javne službe.
Povzročitelji odpadkov so dolžni odlagati odpadne nagrobne sveče v za to nameščene zabojnike na pokopališčih.
(javne prireditve in čistilne akcije)
(1) Organizator javne prireditve mora v sodelovanju z izvajalcem javne službe zbiranja na prostoru javne prireditve za čas njenega trajanja namestiti zabojnike za mešane komunalne odpadke.
(2) Če organizator iz prejšnjega odstavka pričakuje več kot 500 udeležencev javne prireditve, mora na način iz prejšnjega odstavka namestiti tudi zabojnike za ločeno zbiranje:
– odpadnega papirja in kartona, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,
– odpadne embalaže iz stekla,
– odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,
– mešanih komunalnih odpadkov ter
– bioloških odpadkov.
(3) Organizator javne prireditve iz prejšnjega odstavka mora o prireditvi obvestiti izvajalca javne službe zbiranja najmanj sedem dni pred njenim začetkom.
(4) Po končani prireditvi na prostem mora organizator najkasneje do 7. ure zjutraj naslednjega dne poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti. Enako velja tudi v primeru, če je prireditev v zaprtem prostoru in se pričakuje večje onesnaženje na prostem v okolici prireditvenega prostora.
(5) Organizator javne prireditve mora odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena prepustiti izvajalcu javne službe zbiranja, ta pa jih mora prevzeti na mestu prireditve najkasneje naslednji delovni dan po njenem zaključku.
(6) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi med javno prireditvijo, vključno z nabavo ali najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov iz prvega in drugega odstavka tega člena, nosi organizator javne prireditve.
(7) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva za svoje biološko razgradljive kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.
(8) Organizatorji čistilnih akcij so dolžni akcije priglasiti izvajalcu zbiranja najmanj osem dni pred datumom izvedbe in z izvajalcem zbiranja skleniti dogovor o načinu izvedbe odvoza odpadkov in načinu pokritja stroškov.
(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.
(2) Kdor odloži odpadke, ki bi jih moral predati izvajalcu zbiranja, izven za to določenih odlagališč oziroma za to določenih krajev, je dolžan poravnati stroške sanacije.
V primeru neopravljenega odvoza odpadkov zaradi višje sile (veter, sneg, obilno deževje in podobno) ali večjih ovir na dovozu k odjemnemu mestu (različne ovire na cesti ali parkirani avtomobili in podobno), je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v dveh delovnih dneh po prenehanju višje sile in po odstranitvi ovire.
(1) Izvajalec javne službe zbiranja mora najmanj enkrat letno na območju, na katerem izvaja to javno službo, dati pisno pobudo vsem vzgojno izobraževalnim ustanovam na področju predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja za zbiralno akcijo vsaj ene nenevarne frakcije.
(2) Ustanova iz prejšnjega odstavka, ki v petnajstih dneh od prejema pobude sodelovanje v zbiralni akciji pisno potrdi, se z izvajalcem javne službe zbiranja dogovori o podrobnostih zbiralne akcije, vključno s časom trajanja akcije, namenom izobraževanja in plačilom s strani izvajalca javne službe zbiranja za prepuščene odpadke v višini tržne vrednosti odpadnega materiala, zmanjšanega za strošek njihovega zbiranja.
(3) Izvajalec javne službe zbiranja mora prevzeti prepuščene odpadke najkasneje v dveh delovnih dneh od zaključka zbiralne akcije.
B. OBDELAVA DOLOČENIH VRST KOMUNALNIH ODPADKOV
(1) Izvajalec zbiranja je dolžan mešane komunalne odpadke, biološko razgradljive odpadke in ločeno zbrane odpadke oddajati ustreznim predelovalcem le-teh, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le s strani Občine potrjen izvajalec obdelave mešanih komunalnih odpadkov, kateremu je Občina podelila koncesijo.
(2) Gospodarska javna služba obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Obdelava mešanih komunalnih odpadkov mora biti zagotovljena za vse mešane komunalne odpadke, ki nastajajo na območju Občine.
(3) Obdelava mešanih komunalnih odpadkov se zagotavlja v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki, ki ga upravlja izvajalec gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec obdelave).
(4) Izvajalec obdelave mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
C. ODLAGANJE OSTANKOV PREDELAVE ALI ODSTRANJEVANJE KOMUNALNIH ODPADKOV
(zagotavljanje odlaganja/odstranjevanja)
(1) Za gospodarsko javno službo odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov Občina podeli koncesijo.
(2) Izvajalec gospodarske službe odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljevanju: izvajalec odlaganja) mora obdelane odpadke odlagati samo na urejeno odlagališče v skladu s poslovnikom odlagališča.
(3) Pred odstranjevanjem ali odlaganjem preostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi je izvajalec odlaganja dolžan sprejete odpadke stehtati in voditi vse ustrezne evidence skladno z veljavno zakonodajo.
(4) Odlagališče odpadkov upravlja izvajalec odlaganja v skladu s tehnično dokumentacijo in poslovnikom odlagališča.
(5) Izvajalec odlaganja mora izpolnjevati vse pogoje in obveznosti, ki so določene za upravljavca odlagališča za nenevarne odpadke, v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Za izvajanje javne službe zbiranja po tem odloku morajo biti zagotovljeni:
– zabojniki in/ali tipizirane vreče za komunalne odpadke za zbiranje komunalnih odpadkov,
– vozila za prevzem in prevoz komunalnih odpadkov,
– naprave za čiščenje zabojnikov za zbiranje bioloških in drugih odpadkov,
– zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološki otoki«,
– prevzemna mesta za mešane komunalne odpadke,
– premična zbiralnica nevarnih odpadkov z začasnim skladiščem,
– zbirni centri,
– delovni stroji.
(2) Za izvajanje javne službe obdelave in odlaganja morata biti zagotovljena:
– center za obdelavo odpadkov,
– odlagališče odpadkov.
(3) Storitve javne službe se morajo opravljati na način, da ni ogroženo človekovo zdravje, in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje.
(kataster prevzemnih mest in ekoloških otokov)
Izvajalec zbiranja mora voditi kataster prevzemnih mest in zbiralnic ločenih frakcij oziroma ekoloških otokov. Vsebina katastra se opredeli v Tehničnem pravilniku.
Izvajalec javne službe mora povzročitelje odpadkov obveščati na krajevno običajen način in na svoji spletni strani o:
– času obratovanja zbirnih centrov,
– ločenih in nevarnih frakcijah, ki se prepuščajo,
– območju, načinu in pogojih prepuščanja kuhinjskih odpadkov,
– načinu prepuščanja ali oddajanja ločeno zbranih frakcij,
– načinu prepuščanja kosovnih odpadkov,
– drugih pogojih za prevzem ločenih frakcij,
– spremembah Tehničnega pravilnika in
– drugih pomembnih vsebinah, ki imajo vpliv na pravilno ravnanje z odpadki s strani povzročiteljev odpadkov.
(redno obveščanje o pravilnem ravnanju z odpadki)
Izvajalec javne službe je dolžan v sredstvih javnega obveščanja in na druge krajevno običajne načine redno obveščati, izobraževati in seznanjati uporabnike o pravilnem ravnanju z odpadki v skladu z določili vsakokrat veljavne uredbe s tega področja, posebej pa o tem, da naj:
– izločijo iz komunalnih odpadkov čim več ločenih frakcij in jih prepuščajo na ekoloških otokih ali zbirnih centrih,
– izločijo iz komunalnih odpadkov nevarne frakcije in jih oddajajo v zbiralnicah ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij,
– prepuščajo ločene frakcije, ki so onesnažene z nevarnimi snovmi ali v katerih so zmešani nevarni odpadki, kot nevarne frakcije,
– hranijo ločene in nevarne frakcije varno in neškodljivo za okolje, dokler jih ne prepustijo ali oddajo izvajalcu javne službe,
– ne mešajo ločenih ali nevarnih frakcij z drugimi komunalnimi odpadki tako, da jih ni možno izločati pri razvrščanju komunalnih odpadkov v sortirnici,
– prepuščajo odpadna zdravila, odpadna olja ali druge ločene ali nevarne frakcije, za katere je zbiranje s predpisom urejeno na poseben način, tako, kot je predpisano,
– prepuščajo kosovne odpadke in opremo, ki se uporablja v gospodinjstvih in vsebuje nevarne snovi v zbirnem centru,
– razstavijo kosovni odpadek večjih dimenzij tako, da posamezni kos vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje,
– izločajo vse biološko razgradljive kuhinjske odpadke in zeleni vrtni odpad iz komunalnih odpadkov in jih obvezno prepuščajo izvajalcu javne službe kot ločeno zbrano frakcijo ali predelajo v kompost v hišnih kompostnikih,
– ne mešajo kuhinjskih odpadkov z drugimi komunalnimi odpadki,
– še uporabne materiale prepuščajo v uporabo tretjim osebam.
V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
Pravice uporabnika so:
– trajna, nemotena in kvalitetna storitev javnih služb,
– uporaba zabojnikov za odpadke,
– da v osmih dneh od prejema računa vloži pisni ugovor pri izvajalcu zbiranja,
– da je obveščen o storitvah javnih služb,
– naročanje dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca gospodarske javne službe,
– ozaveščanje o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanja o zmanjševanju količine odpadkov.
Uporabniki imajo obveznost:
– redno prepuščati komunalne odpadke in jih ločevati skladno z zagotovljenimi storitvami javne službe,
– zagotoviti, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških otokih zaprti,
– vzdrževati čistočo na prevzemnih mestih in ekoloških otokih,
– večjo embalažo ustrezno stisniti oziroma zmanjšati njeno prostornino in jo ustrezno odložiti v namenski zabojnik,
– redno plačevati storitve javne službe,
– obvestiti izvajalca zbiranja o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najpozneje v osmih dneh po nastanku spremembe,
– zagotoviti izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta,
– uporabljati storitve v skladu z določili tega odloka, Tehničnega pravilnika in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki,
– obvestiti izvajalca zbiranja v primeru neustrezno odloženih odpadkov na eko otoku (zbiralnici ločenih frakcij) oziroma prevzemnem mestu,
– Jedilno olje je potrebno izprazniti v namenske posode za jedilno olje oziroma oddati v zbirnih centrih.
(1) Prepovedano je:
– odlaganje odpadkov izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke,
– onesnaževanje prevzemnih mest in ekoloških otokov ali okolice,
– mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj,
– odlagati odpadke, ki niso komunalni, v predpisane namenske posode za komunalne odpadke,
– poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe,
– samovoljno premikati predpisane namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo,
– lepiti plakate in obvestila na predpisane namenske posode, pisati ali risati po njih in jih barvati,
– odlagati kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke,
– odlagati jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke.
(2) Prepovedano je sežiganje vseh vrst odpadkov, razen sežiganja suhega odreza izven strnjenega naselja.
(3) V zabojnike za mešane komunalne odpadke je prepovedano odlagati:
– gradbeni material, kamenje, zemljo in vroč pepel,
– odpadke v večjih kosih (pohištvo, gospodinjski aparati, kolesa, deli vozil, stanovanjska oprema),
– usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
– odpadke v tekočem stanju,
– kužen material iz zdravstvenih in veterinarskih ustanov,
– tleče, lahko vnetljive, gorljive, eksplozivne, reaktivne, jedke, dražljive, strupene in radioaktivne odpadke, ostanke naftnih derivatov in druge posebne in nevarne odpadke, ki so klasificirani kot nekomunalni ali nevarni komunalni odpadki,
– poginule živali, kože in klavnične odpadke,
– odpadno embalažo,
– odpadno električno in elektronsko opremo,
– gume in pnevmatike,
– odpadne nagrobne sveče,
– odpadke, ki jih je potrebno ločeno zbirati na izvoru nastanka,
– organske odpadke iz okrasnih in zelenjavnih vrtov (trava, listje, vejevje, zelenjavni odpadki), ki se morajo kompostirati na mestu izvora ali pa odlagati v za to namenjene zabojnike za biološke odpadke,
– odpadne baterije in akumulatorje,
– biorazgradljive kuhinjske odpadke.
– jedilno olje.
(4) Odpadke iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami, ki so opredeljeni kot nevarni odpadki, je prepovedano odlagati v zabojnike za mešane odpadke. Za te odpadke je potrebno skleniti posebno pogodbo z zbiralcem odpadkov.
VI. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE IN CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev javne službe)
(1) Izvajalec gospodarske javne službe pridobiva sredstva iz plačil uporabnikov storitev javne službe.
(2) Izvajalec lahko poleg sredstev iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva oziroma prihodke tudi iz:
– občinskega proračuna,
– državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstev EU pridobljenih iz strukturnih in drugih skladov,
– subvencij,
– od prodaje ločenih frakcij kot sekundarnih surovin,
– izvajanja drugih dejavnosti v povezavi z ravnanjem z odpadki,
– iz drugih virov.
(1) Cena storitev javne službe se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom. Pri oblikovanju cen storitev javne službe se upoštevajo standardi in ukrepi za opravljanje javne službe, kakor jih opredeljujejo zakon, podzakonski predpisi in ta odlok, načrtovane količine opravljenih storitev, načrtovani stroški in prihodki izvajalca za prihodnje obdobje.
(2) Cena storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev.
(3) V kalkulaciji cene storitve javne službe se lahko upoštevajo samo upravičeni stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem javne službe. Izvajalec javne službe mora pri stroških materiala in storitev ravnati gospodarno in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, pri določanju upravičenih stroškov dela pa se ne upoštevajo stroški dela, ki presegajo sistem nagrajevanja v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivno pogodbo. Stroški, ki niso opredeljeni z veljavno metodologijo o oblikovanju cen ali drugim predpisom, niso kalkulativni element cene storitev javne službe.
(4) Cena storitev javne službe se oblikuje za enoto količine posamezne storitve tako, da se izvajalcu javne službe pokrijejo vsi stroški ravnanja s komunalnimi odpadki, znižani za prihodke iz drugega odstavka 40. člena.
(5) Prihodki iz drugega odstavka 40. člena od posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe.
(6) Za namene zagotavljanja trajnosti poslovanja in varnosti izvajanja javne službe se v okviru upravičenih cen storitev javne službe zagotovi donos na vložena poslovno potrebna osnovna sredstva izvajalca v višini do 5 % vrednosti poslovno potrebnih osnovnih sredstev, ki jih izvajalec javne službe potrebuje za izvajanje te javne službe. Obseg in vrednost poslovno potrebnih sredstev izvajalec opredeli v okviru elaborata o oblikovanju cen.
(7) Stroške storitev obdelave komunalnih odpadkov in odlaganja preostanka komunalnih odpadkov izvajalec zbiranja prevzame v kalkulacijo na osnovi cen izvajalcev teh storitev, v kolikor teh storitev ne izvaja sam.
(8) Cena javne infrastrukture se lahko subvencionira. Subvencije se določijo v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen storitev javne službe. Mestni svet z aktom, s katerim se odloči o subvencioniranju cene, določi tudi višino in vir subvencij.
(9) Občina in izvajalec zbiranja vsa vprašanja glede najema javne infrastrukture in plačevanja stroškov javne infrastrukture urejata s pogodbo o najemu javne infrastrukture za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja.
(obračunsko obdobje in obračun)
(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, ki se prične 1. januarja in traja do vključno 31. decembra.
(2) Izvajalec javne službe za preteklo obračunsko obdobje izdela elaborat do 31. 3. tekočega leta in ugotovi razliko med potrjeno in obračunsko ceno opravljenih storitev.
(3) Razliko med potrjeno in obračunsko ceno preteklega obračunskega obdobja glede na dejansko količino opravljenih storitev upošteva v elaboratu pri izračunu cene za prihodnje obračunsko obdobje.
(4) Razlike iz prejšnjega odstavka se ugotavljajo in poračunavajo na ravni posamezne javne službe.
(5) O poračunu oziroma vračanju pozitivnih in negativnih razlik med potrjenimi in obračunskimi cenami javne službe ter subvencijah odloča Mestni svet.
(6) Poračun z vračilom subvencij občini se izvede, če je občina subvencijo plačala, in do višine plačanih subvencij. V nasprotnem primeru se celotna razlika poračuna (vrne) uporabnikom storitev javne službe.
(elaborat o oblikovanju cen)
(1) Izvajalec javne službe enkrat letno pripravi elaborat o ceni javne službe v skladu s predpisi, ki določajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom ter ga posreduje občini najpozneje do 31. 3. ne glede na višino potrebnih sprememb cene javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.
(2) V elaboratu izvajalec javne službe opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih računovodskih standardih in metodologiji za oblikovanje cen. V Elaboratu izvajalec javne službe ločeno prikaže vse prihodke in odhodke iz naslova posamezne javne službe ter prihodke iz naslova izvajanja posebnih storitev za preteklo obračunsko obdobje.
(3) Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 20 dni od prejema. Izvajalec javne službe mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh.
(4) Občina (Mestni svet) mora o cenah na podlagi elaborata odločiti najkasneje do 30. 6. tekočega leta, tako, da se nove cene uporabljajo za obdobje od 1. 7. tekočega leta do 30. 6. prihodnjega leta.
(1) Enota količine storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je masa (kg) odpadkov, ki jih uporabniki storitev prepustijo izvajalcu zbiranja. Sodilo za razdelitev količine storitve na povzročitelja odpadkov je izračunana vsakoletna predračunska količina zbranih odpadkov na osebo, ki se izračuna na podlagi podatkov preteklega obdobja, ter upoštevanja vplivov na količine v prihodnjem obdobju.
(2) Podlaga za obračun storitev gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je:
– za gospodinjstva: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena,
– za uporabnike počitniških objektov ter občasno naseljenih oziroma uporabljenih objektov: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,
– za lastnike praznih stanovanj v večstanovanjskih objektih, skladno z zakonodajo, ki ureja večstanovanjske objekte: vnaprej določena količina zbranih odpadkov za eno osebo na način iz prvega odstavka tega člena,
– za nepogodbene uporabnike: vnaprej določena predračunska količina zbranih odpadkov na osebo na mesec na način iz prvega odstavka tega člena in v skladu z določili Tehničnega pravilnika.
(3) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve ravnanja z biološkimi odpadki enako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena. Upoštevajo se količine bioloških odpadkov in število uporabnikov, ki prepuščajo biološke odpadke izvajalcu javne službe. Cena se oblikuje na kilogram zbranih in oddanih bioloških odpadkov.
(4) Ločeno se oblikuje sodilo (zbrana in oddana količina na osebo) za storitev ravnanja z biološkimi odpadki za tiste uporabnike, ki nimajo možnosti hišnega kompostiranja in biološke odpadke redno oddajajo v namenske zabojnike na prevzemnih mestih ali ekoloških otokih ter za tiste uporabnike, ki te odpadke hišno kompostirajo.
(5) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov enako kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.
(6) Uporabniki storitev iz drugega odstavka tega člena plačujejo storitve odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov enako, kot je za zbiranje odpadkov določeno v prvem odstavku tega člena, pri čemer se upošteva predračunska količina v obdelavo in odlaganje oddanih odpadkov.
(7) Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov se uporabnikom obračuna v skladu s predpisom, ki ureja okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih in je element cene storitve odlaganja komunalnih odpadkov.
(občasna uporaba in začasni izostanek uporabe)
(1) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta uporabnikov storitev ne odvezuje plačila stroškov ravnanja z odpadki, razen v izjemnih primerih, kot so šolanje v tujini, zdravljene, bivanje v domu upokojencev, prestajanje zaporne kazni in podobno, pri čemer mora biti izpolnjen pogoj neuporabe objekta neprekinjeno vsaj tri mesece. Izostanek mora biti podprt s pisnimi dokazili pristojnih organov. Oprostitev plačila se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(2) Dijake in študente, ki imajo stalno prebivališče v Občini, začasno pa izven območja te Občine, se v tekočem šolskem letu (od septembra oziroma oktobra do vključno junija) oprosti plačila stroškov za storitve iz prejšnjega člena za to obdobje, ob predložitvi potrdila o šolanju in potrdila o začasnem prebivališču. Oprostitev plačila se začne izvajati v naslednjem mesecu po predložitvi zahtevanih potrdil. Oprostitev se ne nanaša na ceno javne infrastrukture.
(1) Cene storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe so izražene v evrih na kilogram in so enake, kot za gospodinjstva.
(2) Količine storitev ravnanja z odpadki za pravne osebe, samostojne podjetnike posameznike ali posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost, se opredeli na podlagi sklenjene pogodbe med povzročiteljem odpadkov in izvajalcem zbiranja, pri čemer se upošteva normative, ki jih za posamezno vrsto dejavnosti določi izvajalec zbiranja v Tehničnem pravilniku.
(3) Pogodba o ravnanju z odpadki mora biti sklenjena pred pričetkom opravljanja dejavnosti.
(4) V primeru, da uporabniki storitev iz prejšnjega odstavka zaradi posebnega razloga, ki je utemeljen ne sklenejo pogodbe za ravnanje s komunalnimi odpadki, izvajalec zbiranja lahko obračuna količine po pavšalu, ki ga določijo njegove strokovne službe na podlagi njim dostopnih podatkov v skladu z določili Tehničnega pravilnika.
Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi uporabniki, za katere je organizirano ravnaje z odpadki, in sicer s prvim dnem naslednjega meseca:
– po dnevu začetka izvajanja odvoza odpadkov,
– po dnevu rojstva oziroma vselitve v stavbo,
– po dnevu začetka uporabe počitniške objekta,
– po dnevu pridobitve poslovnega objekta v last, posest, uporabo, najem ali upravljanje.
(obveznost sporočanja podatkov za obračun)
(1) Na območju, kjer že poteka organizirano zbiranje in odvoz odpadkov, mora novi povzročitelj odpadkov izvajalcu zbiranja pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine, ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov, najkasneje petnajst (15) dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem zbiranja dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe. Izvajalec zbiranja izvede vpis v evidenco uporabnikov, povzročitelj tako postane novi uporabnik. Novi uporabniki morajo izvajalcu zbiranja sporočiti podatke o številu stanovalcev ali zaposlenih oziroma drugih oseb, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela v prostorih ali na površinah uporabnika in uporabni površini poslovnih prostorov ter o vrsti dejavnosti, ki se bo izvajala.
(2) Uporabnik je dolžan najkasneje v osmih (8) dneh po nastanku spremembe pisno obvestiti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe.
(3) Če se ugotovi, da je uporabnik odpadkov izvajalca zbiranja oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne spremembe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec zbiranja povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, da podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec zbiranja ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.
VII. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišče, objekti in naprave zbirnega centra,
– zemljišče in objekti zbiralnic ločenih frakcij oziroma ekoloških otokov z upoštevanjem zahtev veljavnih uredb,
– zemljišče prevzemnih mest.
(2) Za izvajanje gospodarske javne službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave za obdelavo.
(3) Za izvajanje gospodarske javne službe odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov je potrebna naslednja gospodarska javna infrastruktura:
– zemljišča, objekti in naprave odlagališča nenevarnih odpadkov.
(vzdrževanje objektov in naprav)
(1) Zbirni centri in ekološki otoki so občinska infrastruktura oddana v najem in upravljanje izvajalcu javne službe po določilih tega odloka.
(2) Stroški rednega vzdrževanja zbirnih centrov in ekoloških otokov bremenijo sredstva javne službe in se jih vključi v ceno storitve.
VIII. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe lahko zajema vse okoliščine v zvezi z zakonitostjo in kakovostjo izvajanja dejavnosti, v zvezi s poslovanjem koncesionarja, vodenjem predpisanih evidenc ter drugih okoliščin v zvezi z izvajanjem javne službe.
(2) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja občinski organ, pristojen za gospodarske javne službe.
(3) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja občinski inšpekcijski organ Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda, v primerih iz prve, druge, tretje, četrte, pete, osme, devete, desete, enajste in dvanajste alineje prvega odstavka 53. člena pa tudi redarska služba Medobčinske uprave Mestne občine Nova Gorica, Občine Ajdovščina in Občine Brda.
(4) V primeru ugotovljenih nepravilnosti, organi, pristojni za nadzor izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe v skladu s svojimi pristojnostmi, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira izvajalec zbiranja, če:
1. ne pripravi Tehničnega pravilnika v določenem roku (prvi odstavek 10. člena),
2. ne nadomesti poškodovanega ali odtujenega zabojnika (tretji odstavek 15. člena),
3. ne zagotovi rednega čiščenja in razkuževanja zabojnikov (četrti odstavek 15. člena),
4. ne zagotovi vodenja evidence opravljenih del (četrti odstavek 15. člena),
5. ne vzdržuje in čisti ekoloških otokov (peti odstavek 16. člena),
6. povzroča prašenje, hrup ter raztresanje odpadkov (šesti odstavek 16. člena),
7. ne organizira dvakrat letno zbiranja nevarnih odpadkov (drugi odstavek 18. člena),
8. ne očisti prevzemnega mesta (drugi odstavek 22. člena),
9. ne organizira dvakrat letno zbiranja kosovnih odpadkov (tretji odstavek 25. člena),
10. ne opravi odvoza odpadkov po prenehanju ovire ali višje sile (29. člen),
11. ne oddaja zbrane odpadke ustreznim predelovalcem (prvi odstavek 31. člena),
12. ne vodi katastra prevzemnih mest in ekoloških otokov (34. člen),
13. ne obvešča javnosti (35. člen),
14. ne obvešča uporabnikov o pravilnem ravnanju z odpadki (36. člen).
(3) Z globo 500 EUR se sankcionira odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 1.000 EUR se za prekršek sankcionira uporabnik – pravna oseba, če
– ne zagotovi, da so pokrovi zabojnikov na prevzemnih mestih in ekoloških otokih zaprti (druga alineja 38. člena),
– večje embalaže ne ustrezno stisne oziroma zmanjša njeno prostornino in je ne ustrezno odloži v namenski zabojnik (četrta alineja 38. člena),
– ne zagotovi izvajalcu zbiranja neoviran dostop do prevzemnega mesta (sedma alineja 38. člena),
– odloži odpadke izven predpisanih namenskih zabojnikov za odpadke (prva alineja prvega odstavka 39. člena),
– onesnaži prevzemno mesto, ekološki otok ali okolico (druga alineja prvega odstavka 39. člena),
– meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali s preostalimi mešanimi komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (tretja alineja prvega odstavka 39. člena),
– odlaga nekomunalne odpadke v predpisane namenske posode za komunalne odpadke (četrta alineja prvega odstavka 39. člena),
– poškoduje opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (peta alineja prvega odstavka 39. člena),
– samovoljno premika namenske zabojnike na ekoloških otokih ali prevzemnih mestih z ene lokacije na drugo (šesta alineja prvega odstavka 39. člena),
– lepi plakate in obvestila na predpisane namenske posode, piše ali riše po njih ali jih barva (sedma alineja prvega odstavka 39. člena),
– odloži kosovne odpadke na lokacije zbiralnic ločenih frakcij – eko otoke (osma alineja prvega odstavka 39. člena),
– odloži jedilno olje zraven ali v namenske posode za druge odpadke (deveta alineja prvega odstavka 39. člena),
– ne upošteva prepovedi sežiganja odpadkov (drugi odstavek 39. člena),
– odloži prepovedane odpadke v zabojnike za mešane komunalne podatke (tretji odstavek 39. člena),
– ne obvesti izvajalca zbiranja o vsaki spremembi podatkov, ki vplivajo na obračun storitev javne službe (drugi odstavek 48. člena).
(2) Z globo 400 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena.
(3) Z globo 800 EUR se sankcionira uporabnik – samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo 200 EUR se sankcionira uporabnik – posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo 800 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, če ne poskrbi za odpadke in ne poskrbi za čiščenje prostora po končani prireditvi ter odvoz odpadkov (27. člen).
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek prejšnjega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Mestni občini Nova Gorica (Uradni list RS, št. 2/17) in na njegovi podlagi sprejet Tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(2) Do uveljavitve Tehničnega pravilnika iz 10. člena tega odloka, se uporablja Tehnični pravilnik iz prejšnjega odstavka, v kolikor ni v nasprotju z določili tega odloka.
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
(2) Tehnični pravilnik se objavi na spletni strani Mestne občine Nova Gorica in na spletni strani izvajalca javne službe zbiranja odpadkov.
Št. 007-8/2020-4
Nova Gorica, dne 15. oktobra 2020
Mestne občine Nova Gorica
