Na podlagi 4. člena Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (Uradni list RS, št. 62/16) je Občinski svet Občine Braslovče na 13. redni seji dne 22. 10. 2020 sprejel
o pokopališkem redu v Občini Braslovče
(1) S tem odlokom se določa pokopališki red v Občini Braslovče, v katerem se podrobneje določa izvajanje pogrebne in pokopališke dejavnosti ter predmet in pogoje opravljanja gospodarske javne službe 24-urna dežurna služba.
(2) Pogrebna in pokopališka dejavnost se izvajata skladno s predpisi, s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter njihovih svojcev.
(3) Izrazi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen kot je določeno v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost in v podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.
(4) Za vprašanja v zvezi z opravljanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti ter v zvezi z izvajanjem 24-urne dežurne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni in občinski predpisi s področja izvajanja pogrebne in pokopališke dejavnosti.
Pogrebna dejavnost, ki se opravlja na trgu
Izvajalec pogrebne dejavnosti, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, mora pri opravljanju pogrebne dejavnosti na pokopališčih v Občini Braslovče spoštovati določbe zakona, pokopališkega reda, zagotavljati pieteto pokojnic in pokojnikov ter njihovih svojcev ter upoštevati zdravstvene in sanitarno-higienske predpise.
(1) 24-urna dežurna služba (v nadaljevanju: javna služba) je obvezna občinska gospodarska javna služba, ki se v Občini Braslovče izvaja v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Javna služba obsega vsak prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca javne službe ali zdravstvenega zavoda zaradi obdukcije pokojnika, odvzema organov oziroma drugih postopkov na pokojniku in nato do hladilnih prostorov izvajalca javne službe, vključno z uporabo le-teh, če zakon ne določa drugače.
(3) Javna služba se izvaja na območju celotne Občine Braslovče.
(4) Izvajanje javne službe se zagotovi s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi, skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe ter zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(1) Izvajalec javne službe mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje pogrebne dejavnosti in ima, če je pravna oseba, dejavnost vpisano v ustanovitveni akt;
– da ima zaposleni najmanj dve osebi;
– da ima najmanj eno posebno vozilo za prevoz pokojnikov, ki se uporablja izključno v te namene;
– da ima najmanj en hladilni prostor za pokojnika;
– da ima najmanj eno transportno krsto;
– da zagotovi ustrezno zaščito zaposlenih v zvezi s higienskimi in zaščitnimi postopki pri ravnanju s pokojniki.
Pravice in obveznosti izvajalca 24-urne dežurne službe
(1) Javno službo na območju Občine Braslovče opravlja en koncesionar (izvajalec), ki ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe:
– posebno in izključno pravico izvajati javno službo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter v skladu s predpisi, ki urejajo pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Izvajalec javne službe mora zlasti:
– zagotavljati kvalitetno izvajanje javne službe 24 ur na dan, s tem da zagotavlja stalno dosegljivost in odzivnost pri njem zaposlenih delavcev izven polnega delovnega časa, v obliki stalne pripravljenosti delavcev na domu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– sklepati pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet dejavnosti ali v povezavi z njo;
– oblikovati predloge cen storitev, skladno z uredbo, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– ravnati v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi občine ter izpolnjevati zakonske pogoje ves čas opravljanja javne službe;
– opravljati druge naloge v skladu z veljavnimi predpisi.
(3) Posamezne storitve iz tega člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.
Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta Občinskemu svetu Občine Braslovče predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu.
Odgovornost izvajalca javne službe
(1) Izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Braslovče, uporabnikom ali tretjim osebam.
(2) Izvajalec javne službe je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Braslovče, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
Financiranje javne službe
(1) Javna služba se financira iz plačil za storitve, ki jih izvajalec zaračunava uporabnikom v skladu z veljavnim cenikom v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Javna služba se lahko financira tudi na druge načine, če je tako določeno z zakonom ali drugimi predpisi.
(3) Stroški javne službe vključujejo stroške prevozov, hladilnih prostorov in druge splošne stroške izvajalca, potrebne za izvajanje te službe.
(4) Na podlagi uredbe, ki ureja metodologijo za oblikovanje cen 24-urne dežurne službe ceno za območje občine predlaga izvajalec javne službe z elaboratom o oblikovanju cen storitev 24-urne dežurne službe. Ceno sprejme Občinski svet Občine Braslovče.
Začetek in čas trajanja koncesije
(1) Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.
(2) Koncesija se podeli za obdobje 10 let.
Prenehanje koncesijskega razmerja
Koncesijsko razmerje preneha skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske javne službe ter koncesijsko pogodbo.
Način podelitve koncesije
(1) Koncesionar se izbere na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Javni razpis je veljaven, če se nanj prijavi vsaj en ponudnik, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v tem odloku ter razpisu.
(3) Če javni razpis ni uspešen, se lahko ponovi.
(1) Postopek javnega razpisa se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo ter z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
(2) Koncesionarja izbere občinska uprava na predlog komisije, ki jo imenuje župan, skladno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu občine sklene župan.
Pravice in obveznosti uporabnikov 24-urne dežurne službe
Uporabniki javne službe imajo zlasti naslednje pravice in obveznosti:
– pravico in dolžnost uporabljati storitve 24-urne dežurne službe na pregleden in nepristranski način pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– dolžnost plačati storitev izvajalca 24-urne dežurne službe ter izpolnjevati druge obveznosti, ki izhajajo iz tega odloka in splošnih pogojev poslovanja izvajalca javne službe;
– pravico do pritožbe na pristojne organe.
(1) Naročilo pogreba obsega:
– prijavo pokopa;
– pogrebno slovesnost;
– pokop pokojnika.
(2) Ob prijavi pokopa naročnik pogreba oziroma izvajalec pogrebne dejavnosti upravljavcu pokopališča predloži listino, ki jo je izdal pooblaščeni zdravnik ali zdravstvena organizacija ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena.
(3) Pokop prijavi upravljavcu pokopališča naročnik pogreba ali izvajalec pogrebne dejavnosti, ki ga je izbral naročnik pogreba ali občina najmanj 24 ur pred predvidenim pokopom.
(1) Upravljalec pokopališča določi čas, v katerem so na posameznem pokopališču pogrebi ter čas, v katerem se obiskuje umrle, ki so v mrliški veži.
(2) Čas pogreba lahko odstopa od določbe iz prejšnjega odstavka tega člena ob izrednih razmerah. Čas pokopa določa upravljavec pokopališča po predhodnem dogovoru naročnika pogreba oziroma izbranega izvajalca pogrebne dejavnosti.
(1) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, ki pripada okolišu, na katerem je imel umrli stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: matični okoliš).
(2) Na območju Občine Braslovče se nahajajo naslednja pokopališča, ki se urejajo s tem odlokom, s pripadajočimi matičnimi okoliši:
– pokopališče Braslovče;
– pokopališče Gomilsko;
– pokopališče Šentrupert.
(3) Na pokopališčih, kjer se nahajajo mrliške vežice, je uporaba mrliške vežice predpisana, zato ni dovoljeno, da je pokojnik do pogreba doma. Le v primerih, kjer na pokopališču ni mrliške veže, je dovoljeno, da do pokopa leži na domu. Verske skupnosti lahko izjemoma položijo stanovskega predstavnika do pokopa v objekt za opravljanje verskih obredov, ki je zunaj pokopališča.
(4) Upravljavec pokopališča mora vsakomur pod enakimi pogoji omogočiti vstop in gibanje na območjih pokopališč, in sicer v času, ki je določen na posameznem pokopališču.
(5) Pokopališča so objekti v javni rabi – javna površina, objekti gospodarske javne infrastrukture, s statusom grajenega javnega dobra.
Osnovni pogreb obsega prijavo pokopa, pripravo pokojnika, minimalno pogrebno slovesnost in pokop, vključno s pogrebno opremo, skladno s standardi in normativi za osnovni pogreb.
(1) Pogreb odredi mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pogreba. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pogreba oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pogreba odredi upravljavec pokopališča v dogovoru z izvajalcem in svojci umrlega.
(2) Čas pogrebov se prilagaja letnemu času, upoštevajoč možnost obveznega zasutja in začasne ureditve groba še v času dnevne svetlobe.
(3) Krsta s pokojnikom se položi v za to določen in primeren grobni prostor. Upepeljeni ostanki pokojnika se shranijo v žaro in pokopljejo v grob za klasičen pokop, položijo v žarni grob ali se raztresejo na posebej določenem prostoru na pokopališču, skladno s tem odlokom.
Način izvajanja pogrebne slovesnosti
(1) Pogrebna slovesnost se opravi na način, ki je predpisan s tem odlokom. Pri izvedbi pogrebne slovesnosti se upoštevajo tudi krajevni običaji pogrebne slovesnosti. Pogrebno slovesnost organizira izvajalec pogrebne dejavnosti skladno z voljo umrlega. Če pokojnik ni izrazil svoje volje o načinu pokopa in pogrebni slovesnosti, odloča o tem naročnik pogreba.
(2) Čas in način pogrebne slovesnosti in pokopa določi upravljavec pokopališča po predhodnem dogovoru z izbranim izvajalcem pogrebne dejavnosti oziroma naročnik pogreba.
(3) Pogrebna slovesnost se začne z dvigom in prenosom pokojnika z odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše.
(4) O pogrebni slovesnosti je izvajalec pogrebne dejavnosti dolžan obvestiti javnost z obvestilom na oglasni deski pokopališča ali na drug krajevno običajen način, razen če se pogrebna slovesnost opravi v ožjem družinskem krogu.
(5) Pogrebna slovesnost na pokopališču se prične na prostoru, ki je določen v ta namen, praviloma na pokopališču, kjer bo pogreb.
(6) Pogrebna slovesnost je praviloma javna, kateri vsakdo nemoteno prisostvuje, ali v ožjem družinskem krogu, ki ji prisostvujejo le povabljeni. Po volji umrlega ali svojcev se lahko opravi anonimen pokop. Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo upepeljenih posmrtnih ostankov na posebej določenem prostoru brez označbe imena umrlega, brez prisotnosti svojcev in javnosti.
(7) Vsi udeleženci pogrebnih slovesnosti morajo na območju pokopališča spoštovati določila predpisov in ta pokopališki red.
(8) Storitve grobarjev in storitve pokopališko pogrebnega moštva na pokopališčih Občine Braslovče zagotavlja upravljavec pokopališč.
(1) Pogrebni sprevod se odvija od mrliške vežice ali z določenega prostora pred vhodom, na pokopališče. V kolikor pogrebna slovesnost vključuje verski obred pred pokopom, se pogrebni sprevod odvija od mrliške vežice ali z določenega mesta pred vhodom, do cerkve in nato na pokopališče.
(2) Začetek pogrebne slovesnosti se naznani z glasbo ali na drug, krajevno običajen način.
Sestavine pogrebnih slovesnosti
(1) Po volji pokojnika oziroma naročnika pogreba lahko pogrebna slovesnost vsebuje poslovilne nagovore, verski obred, živo izvedbo ustrezne glasbe ali predvajanje glasbenih posnetkov ob začetku slovesnosti, med njo in ob odprtem grobu ter druge vsebine.
(2) Ob pogrebnih slovesnostih za pokojnikom, državljanom Republike Slovenije, mora izvajalec zagotoviti zastavonošo z državno zastavo z žalnim trakom, ki sodeluje na čelu pogrebnega sprevoda in se ob zaključku pogrebne slovesnosti pokloni pokojniku.
(3) Ob pogrebih tujih državljanov zastavonoša nosi črno zastavo.
(4) Pri pogrebnih slovesnostih se ne sme uporabljati tujih zastav, tuje himne ali drugih tujih državnih simbolov brez posebnega dovoljenja upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, lahko pa se uporabijo verski simboli s tem, da se upoštevajo splošna moralno etična načela.
(5) Pri pogrebni slovesnosti se lahko opravi tudi verski obred pred pokopom, med pokopom in pri odprtem grobu.
(6) Društva, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci ipd.) se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti po predhodnem dogovoru z izvajalcem pogrebne svečanosti. Pri pogrebni slovesnosti lahko sodeluje tudi častna enota z vojaškim ali lovskim strelnim orožjem, ki izstreli častno salvo v slovo umrlemu. Za varnost je odgovoren poveljnik oziroma vodja enote.
Način pogreba, če je plačnik občina
Če je naročnik in plačnik pogreba Občina Braslovče, se zagotovi osnovni pogreb.
Možnost pokopa zunaj pokopališča, z določitvijo prostora
(1) V Občini Braslovče je v izjemnih primerih možen tudi pokop zunaj pokopališča, in sicer:
– raztros pepela zunaj pokopališča na podlagi soglasja občinskega organa;
– pokop stanovskih predstavnikov verskih skupnosti v grobnice verskih skupnosti.
(2) Občinski organ o raztrosu pepela oziroma pokopu zunaj pokopališča odloči v sedmih dneh. Zoper sklep občinskega organa ni pritožbe, dovoljen je upravni spor.
III. POKOPALIŠKA DEJAVNOST
(1) Pokopališka dejavnost obsega upravljanje ter urejanje pokopališč.
(2) Urejanje pokopališč obsega zgraditev ali razširitev obstoječega pokopališča, zgraditev pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture na pokopališču, razdelitev pokopališča na posamezne zvrsti grobov in opustitev pokopališča.
(3) Upravljanje pokopališč obsega zagotavljanje urejenosti pokopališča, izvajanje investicij in investicijskega vzdrževanja, oddajo grobov v najem, vodenje evidenc ter izdajanje soglasij v zvezi s posegi na območju pokopališč, kot določa zakon, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(4) Uporabniki storitev pokopališke dejavnosti so predvsem najemniki grobov. Najemnik groba je lahko samo ena pravna ali fizična oseba.
Obratovanje mrliških vežic
(1) Mrliške vežice obratujejo v času od sprejema pokojnika do pogrebne slovesnosti, v dogovoru med upravljalcem pokopališča, izvajalcem pogrebne dejavnosti in naročnikom pogreba.
(2) V času uporabe je mrliška vežica praviloma odprta v zimskem času, to je od 1. oktobra do 31. marca od 9. do 19. ure, in v letnem času, to je od 1. aprila do 30. septembra od 8. do 21. ure.
(3) V mrliških vežicah na posameznem pokopališču je tudi WC, ki nima značaja javnega WC-ja, ampak je namenjen za uporabnike mrliške vežice.
Obseg prve ureditve groba
Storitev grobarjev obsega prvo ureditev groba, in sicer grobarji najpozneje 2 uri po končanem pogrebu grob zasujejo in ga začasno primerno uredijo tako, da ne poškoduje sosednjih grobov in poti med grobovi.
Vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču
(1) Na območju pokopališča je prepovedano:
– nedostojno vedenje, kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje, hoja po grobovih in podobno;
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenih mest;
– druge vrste onesnaževanja pokopališča in objektov na območju pokopališča;
– postavljanje in odstranjevanje spomenikov brez predhodnega soglasja upravljavca pokopališča;
– vodenje živali na pokopališče, razen službenih psov in psov vodnikov za slepe;
– vožnja s kolesom in drugimi vozili po pokopališču, razen z delovnimi stroji upravljavca pokopališča ali od njega pooblaščenega izvajalca;
– hoja po vzdrževanih delih groba in pokopališča, poškodovanje nagrobnih spomenikov ter drugih obeležij in znakov, ki se nahajajo na pokopališču;
– trganje in poškodovanje zelenja in cvetja na drugih grobovih;
– odtujevanje predmetov z drugih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov v območju pokopališča.
(2) Upravljavec pokopališča oziroma vodja pogrebne slovesnosti povzročitelja nedovoljenih dejavnosti na to opozori pred začetkom pogrebnih slovesnosti.
(3) Grobove so dolžni najemniki redno vzdrževati, v nasprotnem primeru upravljavec pokopališča najemnika pisno opozori na njegove obveznosti.
(4) Če kljub pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede, upravljavec pokopališča obvesti pristojni organ nadzora.
(1) Grobove daje v najem upravljavec pokopališča, in sicer s pogodbo v pisni obliki. V pogodbi mora biti zlasti določeno:
– opredelitev groba (vrsta in številčna označitev po katastru),
– čas njegove uporabe oziroma rok veljavnosti pogodbe,
– določila o odstranitvi nagrobnega spomenika in o opustitvi groba oziroma njegovi predaji na razpolago upravljavcu zaradi neizpolnjevanja določil odloka in drugih predpisov oziroma zaradi drugih razlogov ter
– ostale obveznosti in pravice najemodajalca in najemnika skladno z določili tega odloka in veljavno zakonodajo.
Natančno vsebino pogodbe o najemu opredeljujejo splošni pogoji poslovanja, ki jih sprejme upravljavec pokopališča.
(2) Če naročnik pogreba ob prijavi pogreba nima v najemu groba, mu ga dodeli v najem upravljavec pokopališča, s katerim mora naročnik pogreba pred naročilom pogreba skleniti najemno pogodbo, razen pri raztrosu pepela ali pokopu zunaj pokopališča.
(3) Če naročnik pogreba ni najemnik groba, mora ob naročilu pogreba priložiti pisno dovoljenje najemnika groba, da dovoljuje pokop.
(4) Ob soglasju naročnika pogreba lahko namesto njega najemno pogodbo z upravljavcem pokopališča sklene druga fizična ali pravna oseba. Če nobena druga oseba ob pisnem soglasju naročnika z upravljavcem pokopališča ne sklene najemne pogodbe, jo mora skleniti naročnik pogreba v skladu s prejšnjim odstavkom.
(5) Ob smrti najemnika groba se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pogreba umrlega najemnika. Določilo se smiselno uporabi tudi, če je imel najemnik groba, ki je umrl, v najemu več grobov.
(6) Če dedič najemnika groba ne uveljavi pravice do najema groba v 90 dneh po smrti najemnika, izgubi pravico do najema groba.
(7) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugo osebo, ki ima za to interes, pod pogoji, ki so določeni z najemno pogodbo. Prenos najemnega razmerja je brezplačen. Pogoji ne smejo ovirati prenosa. Novi najemnik je ob prevzemu vloge najemnika po določilih prejšnjega odstavka dolžan sam poskrbeti za sklenitev nove pogodbe o najemu.
(8) V primeru smrti najemnika, kadar le ta ni pokopan v najemnem grobu, morajo svojci obvestiti upravljavca pokopališča najkasneje v 30 dneh o prenosu najemnega razmerja na novega najemnika.
(9) V dvomu, oziroma do pravnomočne rešitve spora o najemniku, se za najemnika groba šteje naročnik pogrebnih storitev.
(10) Najemnik je dolžan upravljavca pokopališča tekoče obveščati o spremembah svojega naslova. V primeru kršitve iz prejšnjega stavka, ne more upravljavec zaradi predpisov o varovanju osebnih podatkov, prevzeti nobene odgovornosti.
(11) V primeru pogreba z raztrosom pepela lahko naročnik pogreba sklene z upravljavcem posebno pogodbo, na osnovi katere upravljavec na za to določenem mestu namesti spominsko ploščo z imenom, priimkom ter datumom rojstva in smrti pokojnika, pri čemer se pogodba sklene za 10 let, če naročnik pogreba poravna grobnino. Na napisno obeležje, ki je postavljeno ob prostoru za raztros pepela, se lahko vpisujejo imena in priimki pokojnikov, ki so bili pokopani na stroške Občine Braslovče.
Pri oddaji novega groba, ki se prvič oddaja v najem, lahko najemnik dobi v najem samo en grob. Novi grobovi se odpirajo v vrstnem redu in po postopku v skladu z načrtom razdelitve na pokopališčne oddelke in grobove.
(1) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
– če grobnina za preteklo leto ni poravnana niti po predhodnem opozorilu,
– če najemnik ne vzdržuje groba v skladu s pokopališkim redom in določbami najemne pogodbe,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča.
(2) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu najemniku. Najemnik groba mora ob prekinitvi najema na lastne stroške odstraniti vse nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so registrirana kulturna dediščina ali kulturni spomeniki, se ne smejo odstraniti, razen v izjemnem primeru z odločbo ministrstva, pristojnega za varstvo kulturne dediščine, in se oddajo v najem skupaj z grobom.
Pravice in obveznosti najemnikov grobov
Najemnik groba ima zlasti:
– pravico in dolžnost do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico in dolžnost urejati notranji obod groba skladno s tem odlokom in drugimi področnimi predpisi, pri čemer zasaditev ne sme posegati na sosednji grob in preseči višine 1,5 metra,
– pravico in dolžnost postaviti in odstraniti nagrobni spomenik le v soglasju z upravljavcem pokopališča oziroma spremeniti arhitektonsko zasnovo groba samo v skladu z načrtom razdelitve pokopališča in tem odlokom,
– dolžnost vzdrževati grob, spoštovati pokopališki red in najemno pogodbo,
– dolžnost plačevati grobnino,
– dolžnost sporočiti upravljavcu pokopališča spremembo naslova,
– dolžnost odlagati odpadke v za to določene posode za odpadke,
– dolžnost betonske in druge odpadke ter materiale v zvezi s postavitvijo ali odstranitvijo spomenikov odpeljati na odlagališče gradbenih odpadkov,
– dolžnost skrbeti za to, da ne poškodujejo groba,
– pravico in dolžnost na pokopališču in pripadajočih objektih izražati pieteto do umrlega.
(1) Z opuščenimi grobovi razpolaga upravljavec pokopališča.
(2) V primeru prenehanja veljavnosti najemne pogodbe, je dolžan najemnik, najkasneje v roku 30 dni po prenehanju veljavnosti najemne pogodbe, odstraniti nagrobno obeležje.
(3) Če kljub osebno vročenemu pisnemu opozorilu najemnik obveznosti iz prejšnjega odstavka ne izvede tudi v naknadno določenem roku, upravljavec pokopališča to na njegove stroške stori ter grob odda drugemu najemniku.
(4) Upravljavec pokopališča je dolžan zavarovati vrednostne predmete, ki se najdejo ob prekopu grobov in jih shraniti. Najdene predmete mora izročiti upravičencu oziroma občini.
(5) Upravljavec pokopališča izvaja nadzor nad odstranitvijo nagrobnega obeležja, pri čemer ga je najemnik groba dolžan o nameravani izvedbi del obvestiti 3 dni pred izvedbo.
Postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov, obnova spomenikov in grobnic ter vsak drug poseg v prostor na pokopališču
(1) Za vsa zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezani prevozi, se lahko opravljajo le z dovoljenjem upravljavca pokopališča.
(2) Na podlagi vloge pridobi najemnik groba soglasje za postavitev, spremembo, popravilo ali odstranitev spomenika, robnikov ali obnovo spomenika ali obnovo grobnice, pri čemer je dolžan zagotoviti varovanje ambientalne in arhitektonske celovitosti pokopališča ter umetniškega in kulturnozgodovinskega pomena posameznih grobov.
Upravljavec mora pri izdaji dovoljenja upoštevati veljavni prostorski akt in načrt razdelitve.
(3) Na podlagi vloge pridobi najemnik groba soglasje izvajalca za prevoz materiala z ročnimi vozički ter za kamnoseška, kovinostrugarska, kovinotiskarska in druga podobna dela na pokopališču. V primerih, ko zaradi velikosti in količine materiala prevoz z ročnimi vozički ni primeren, lahko upravljavec izda dovoljenje za prevoz materiala z motornim vozilom izvajalcu prevoza.
(4) Na podlagi vloge pridobi najemnik groba dovoljenje za izkop umrlega in prenos na drugo pokopališče. Za prekop pokojnika je treba pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega organa.
(5) Če najemnik postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnike ali spremeni arhitektonsko zasnovo groba ali obnovi grobnico v nasprotju z dovoljenjem ali brez njega, mora upravljavec obvestiti najemnika, da te nepravilnosti odpravi v osmih dneh oziroma si pridobi dovoljenje. Če najemnik nepravilnosti ne odpravi sam, opravi dela upravljavec na stroške najemnika.
(1) Na posameznih pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:
– enojni grobovi, dvojni grobovi, trojni grobovi,
– žarni grobovi (talni in stenski),
– prostor za anonimne pokope,
– prostor za raztros pepela.
(2) Za vsako pokopališče mora upravljavec pokopališča imeti izdelan načrt razdelitve na pokopališke oddelke in zvrsti grobov na posameznih oddelkih ter imeti vzpostavljeno evidenco grobov, skladno z zakonom in tem odlokom.
(3) Žarni pokopi se lahko vršijo v klasične grobove, s predhodno vstavitvijo žarne niše, v žarne grobove in v stenske grobne prostore, kjer je to urejeno. Urejen stenski žarni grob ali žarna niša se šteje takrat, ko je le ta zaprta s ploščo in ni možen neposredni stik z žaro.
(4) Vkop žarne niše v klasične in žarne grobove lahko izvede samo upravljavec pokopališča.
Okvirni tehnični normativi za grobove
35. člen
(1) Tehnični normativi za grobove:
– enojni grob: širina do 1,5 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m,
– dvojni grob: širina do 3 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m,
– trojni grob: širina do 6 m, dolžina do 2,4 m, globina najmanj 1,80 m,
– žarni grob: širina do 1,1 m, dolžina do 1,4 m, globina najmanj 0,7 m,
– žarni stenski grob do 0,8 m in višine do 0,7 m, globina 0,6 m.
(2) Minimalne mere grobne jame so: dolžina 220 cm, širina 90 cm in globina 180 cm. Če je v isti grobni jami predvidenih več zaporednih pokopov, je lahko grobna jama poglobljena največ do 280 cm, plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 100 cm.
(3) Na starih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve. Na novih delih pokopališča ali novih pokopališčih je potrebno upoštevati načrt razdelitve pokopališča z razdelitvijo na pokopališke oddelke in grobove.
Mirovalna doba za grobove
(1) Pokop umrlih se opravi po vrstnem redu prostih grobov.
(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let, pri čemer je treba upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
(3) Za pokop z žaro mirovalna doba ne velja.
Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture
(1) Enotni cenik uporabe pokopališča, pokopaliških objektov in naprav ter druge pokopališke infrastrukture se določi s sklepom Občinskega sveta Občine Braslovče, na obrazložen predlog upravljavca pokopališča. Potrjen cenik mora biti javno objavljen in dostopen.
(2) Plačnik storitev na pokopališču je izvajalec pogrebne dejavnosti, uporabniki in tretje osebe, določene s predpisi.
Razmerje grobnine za posamezno vrsto groba glede na enojni grob
(1) Osnovna grobnina je grobnina za enojni grob in je določena skladno z zakonom, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Grobnina za ostale zvrsti grobov je določena v razmerju do osnovne grobnine in znaša:
– za dvojni grob – faktor 1,5 k osnovni grobnini;
– za trojni grob – faktor 2 k osnovni grobnini;
– za žarni grob (talni) – enaka osnovni grobnini;
– za žarno nišo (stensko) – enako sedemdeset odstotkov osnovne grobnine.
(3) Grobnina za raztros pepela se plača v enkratnem znesku ob raztrosu pepela v višini osnovne grobnine.
(1) Upravljavec pokopališč v Občini Braslovče, in sicer:
– pokopališče Braslovče,
– pokopališče Gomilsko,
– pokopališče Šentrupert,
je Režijski obrat Občine Braslovče.
(2) Upravljavec pokopališča je dolžan zagotoviti možnost pokopa vsakega umrlega, ki je imel tik pred smrtjo stalno prebivališče na območju matičnega okoliša pokopališča, razen v primeru, da na pokopališču ni prostih grobnih prostorov. V slednjem primeru je dolžan zagotoviti pokop na katerem od drugih pokopališč v občini.
(3) Upravljavec pokopališča lahko dovoli pokop umrlega, ki ni imel stalnega prebivališča na matičnem območju pokopališča, če so na pokopališču prosti grobni prostori. Prav tako mora zagotoviti pokop neidentificirane osebe, ki je umrla na območju, za katerega je pokopališče namenjeno.
(4) Če upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem odlokom in zakonom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.
Financiranje upravljavca pokopališča
Upravljanje pokopališč se financira iz:
– grobnin (najemnin);
– cen storitev iz 37. člena tega odloka;
– proračuna;
– drugih virov.
Evidence upravljalca pokopališča
(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno evidenco o pokojnikih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, trajne evidence grobov – kataster in evidence najemnikov grobov za obdobje zadnjih deset let, skladno z določili zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost.
(2) Kataster vsebuje poleg podatkov, ki jih določa zakon, še naslednje podatke:
– o vseh grobovih, in sicer po zvrsteh grobov,
– o komunalnih napravah in vodih posameznega pokopališča.
(3) Kataster mora biti voden ažurno.
(4) Upravljavec pokopališča je dolžan s katastrom ravnati kot s podatki, za katere velja varovanje v okviru varovanja osebnih podatkov.
(5) Posameznemu najemniku mora upravljavec pokopališča na njegovo zahtevo brezplačno omogočiti vpogled v podatke, ki se nanašajo na grob, za katerega ima sklenjeno pogodbo.
(1) Nadzor nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti na območju občine izvaja Medobčinski inšpektorat Celje.
(2) Občina Braslovče lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo primerno institucijo.
Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek posameznik, če:
– v naknadno določenem roku upravljavca pokopališča ne odstrani nagrobnega spomenika, vertikalne ali talne plošče;
– postavi, spremeni, popravi ali odstrani spomenik, robnik ali obnovi spomenik ali grobnico oziroma obeležje v nasprotju z dovoljenjem upravljalca pokopališča oziroma brez njegovega dovoljenja oziroma v nasprotju z najemno pogodbo;
– opravi izkop umrlega in prenos na drugo pokopališče brez dovoljenja pristojnega občinskega organa;
– ne vzdržuje groba, kljub pisnemu opozorilu.
(1) Z globo 2.000,00 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi trajnega in neprekinjenega delovanja javne službe;
– ne uporablja veljavnih cen.
(2) Odgovorna oseba pravne osebe iz prvega odstavka se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 500,00 EUR.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o pokopališkem redu (Uradni list RS, št. 36/00, 55/02).
Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje v roku 3 mesecev po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti elaborat o oblikovanju cen storitev javne službe občinskemu svetu.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 033/2020-1
Braslovče, dne 22. oktobra 2020
