Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju (ZCestn-B)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o cestninjenju (ZCestn-B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. oktobra 2020.
Št. 003-02-8/2020-10
Ljubljana, dne 29. oktobra 2020
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O CESTNINJENJU (ZCestn-B)
1. člen
V Zakonu o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15 in 41/17) se v 1. členu v prvem odstavku za besedilom »plačevanjem cestnine« dodata vejica in besedilo »čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil, za katere je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine«.
V drugem odstavku se druga alineja spremeni tako, da se glasi:
»– Direktiva (EU) 2019/520 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. marca 2019 o interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov ter lažji čezmejni izmenjavi informacij o neplačilih cestnine v Uniji (UL L št. 91 z dne 29. 3. 2019, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/520/EU).«.
V 2. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. akreditacija je postopek, ki ga opredeli in upravlja izvajalec cestninjenja, na podlagi katerega ponudnik evropskega elektronskega cestninjenja pridobi dovoljenje za zagotavljanje evropskega elektronskega cestninjenja (v nadaljnjem besedilu: EETS) na določenem območju EETS;
2. avtomatizirano iskanje je postopek spletnega dostopa za pregledovanje zbirk podatkov o vozilih in lastnikih ali imetnikih vozil ene ali več držav članic Evropske unije;
3. bistveno spremenjeni sistem je sprememba obstoječega elektronskega cestninskega sistema tako, da morajo ponudniki EETS spremeniti komponente interoperabilnosti, ki so v uporabi (npr. ponovno programirati ali prirediti vmesnike za svoje podporne storitve do te mere, da je potrebna ponovna akreditacija);
4. cestnina je plačilo določenega zneska za uporabo cestninske ceste iz 3. oziroma 4. člena tega zakona oziroma cestninskega cestnega objekta iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, katerega višina je določena glede na tip vozila in prevoženo razdaljo po cestninski cesti ali glede na dolžino obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja;
5. cestninska ureditev je skupek pogojev, pod katerimi se na posamezni cestninski cesti odmerja cestnina ter izvaja in nadzira cestninjenje;
6. cestninjenje je celota dejavnosti, ki so s tem zakonom in na njegovi podlagi izdanimi predpisi ter splošnimi akti za izvajanje javnih pooblastil določene za izpolnjevanje obveznosti plačevanja cestnine in nadzor nad njenim plačevanjem;
7. cestninska cesta je cesta, ki je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določena kot cesta, za uporabo katere se plačuje cestnina;
8. cestninski odsek je s predpisom iz četrtega odstavka 3. člena tega zakona določen del cestninske ceste, ki ga mora vozilo prevoziti, da nastopi obveznost plačila cestnine po prevoženi razdalji;
9. cestninska postaja je mesto na cestninski cesti ali uvozu oziroma izvozu z nje, ki je opremljeno s potrebnimi objekti oziroma napravami za cestninjenje z ustavljanjem oziroma zmanjšanjem hitrosti vozila (v nadaljnjem besedilu: cestninjenje z ustavljanjem);
10. cestninska uporabniška točka je mesto, ki cestninskemu zavezancu oziroma zavezanki (v nadaljnjem besedilu: cestninski zavezanec) omogoča vključitev v sistem elektronskega cestninjenja v prostem prometnem toku, pridobitev in vračilo OBU (on board unit) naprave (v nadaljnjem besedilu: OBU naprava) ter pridobitev informacij v zvezi z elektronskim cestninjenjem v prostem prometnem toku;
11. cestninski razred je skupina vozil istega tipa, za katero se določi enaka višina cestnine;
12. cestninski zavezanec je vsak od zavezancev za plačilo cestnine zaradi uporabe cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, določenih v prvem odstavku 7. člena tega zakona;
13. država članica registracije je država članica Evropske unije, v kateri je registrirano vozilo, za katero je treba plačati cestnino;
14. dvosledno vozilo je vozilo, katerega sled je širša od 50 cm;
15. elektronska naprava za cestninjenje je skupni izraz za napravo za elektronsko cestninjenje z ustavljanjem vozila ali OBU napravo;
16. elektronska vinjeta je na registrsko označbo in državo registracije vozila, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila (v nadaljnjem besedilu: vozilo do 3.500 kg NDM), vezana časovno omejena pravica do uporabe cestninske ceste;
17. elektronski sistem cestninjenja je povezan in usklajen skupek objektov in naprav ter načinov njihove uporabe in delovanja, ki omogoča cestninjenje v prostem prometnem toku in v katerem obveznost plačila cestnine nastane na podlagi samodejne zaznave vozila na točki cestninjenja prek komunikacije na daljavo z napravo v vozilu ali samodejne prepoznave registrske označbe vozila;
18. enosledno vozilo je vozilo, katerega sled ni širša od 50 cm;
19. EETS je način cestninjenja v prostem prometnem toku, določen v 32. členu tega zakona;
20. glavni ponudnik storitev je ponudnik storitev cestninjenja s posebnimi obveznostmi (npr. obveznost podpisa pogodb z vsemi zainteresiranimi uporabniki EETS) ali posebnimi pravicami (npr. pravica do posebnega nadomestila za zagotavljanje storitve EETS, zagotovljena dolgoročna pogodba), ki se razlikujejo od pravic in obveznosti drugih ponudnikov storitev cestninjenja;
21. imenovani izvajalec cestninjenja je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki je imenovana za izvajalca cestninjenja na območju EETS;
22. imetnik vozila je imetnik pravice uporabe vozila (npr. najemojemalec, lizingojemalec, zakupojemalec);
23. infrastrukturna pristojbina je pristojbina, ki se kot del cestnine glede na prevoženo razdaljo zaračunava za nadomestilo stroškov gradnje, vzdrževanja, obratovanja in razvoja cestninske ceste;
24. interoperabilnost je usklajenost elektronskega sistema cestninjenja v Republiki Sloveniji s cestninskimi sistemi v drugih državah članicah Evropske unije na tehnični, pogodbeni in postopkovni ravni zaradi vzpostavitve pogojev za izvajanje evropskega elektronskega cestninjenja;
25. izbirna cestninska cesta je državna cesta, ki jo lahko Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi pogojev iz 4. člena tega zakona določi za cestninsko cesto;
26. izvajalec cestninjenja je upravljavec cestninskih cest, ki zaračunava cestnino za vožnjo z vozili na območju EETS;
27. klasifikacijski parametri vozil so podatki o vozilu, na podlagi katerih se obračunava cestnina z uporabo podatkov za obračun cestnine;
28. komponenta interoperabilnosti je vsaka osnovna komponenta, skupina komponent, podsklop ali celoten sklop opreme, vgrajene ali namenjene vgradnji v EETS, od katere je neposredno ali posredno odvisna interoperabilnost storitve, vključno z materialnimi in nematerialnimi sestavnimi deli (npr. programska oprema);
29. koncesijska cestnina je cestnina, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo;
30. koncesijska pogodba pomeni »koncesijo gradenj« ali »koncesijo storitev«, kakor sta opredeljeni v zakonu, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe;
31. lahko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
32. nacionalna kontaktna točka je organ, pristojen za čezmejno izmenjavo podatkov iz registrov vozil;
33. naprava v vozilu je elektronska naprava za cestninjenje in pomeni popolno strojno in programsko opremo za uporabo v okviru storitve cestninjenja, ki je nameščena ali se prevaža v vozilu ter je namenjena zbiranju, shranjevanju, obdelavi in sprejemanju ali oddajanju podatkov na daljavo kot ločena naprava ali kot naprava, ki je vgrajena v vozilo;
34. neplačilo cestnine je kršitev, ki jo stori cestninski zavezanec, ki ne plača cestnine za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta, in je predpisana s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;
35. območje EETS je cesta, cestno omrežje ali objekt (npr. most, viadukt, predor), kjer se cestnina zaračuna z uporabo elektronskega cestninskega sistema;
36. OBU naprava je naprava za elektronsko cestninjenje, namenjena cestninjenju v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz tovora oziroma oseb v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: vozilo nad 3.500 kg NDM);
37. obvezna cestninska cesta je državna cesta, ki jo pod pogoji iz 3. člena tega zakona vlada določi kot cestninsko cesto;
38. os je neodvisno od medosja vsaka obesa koles, ki leži simetrično na vzdolžno središčnico vozila, vključno z obesami, katerih kolesa niso v stiku s podlago; upoštevajo se osi vlečnega in priklopnega vozila;
39. podatki za obračun cestnine so informacije, za katere izvajalec cestninjenja opredeli, da so potrebne za določitev dolgovane cestnine za vožnjo z vozilom na določenem območju cestninjenja in dokončanje cestninske transakcije;
40. podporne storitve so osrednji elektronski sistem, ki ga uporabljajo izvajalec cestninjenja, skupina izvajalcev cestninjenja, ki so ustvarili vozlišče interoperabilnosti, ali ponudnik EETS, da zbirajo, obdelujejo in pošiljajo informacije v okviru elektronskega cestninskega sistema;
41. ponderirana povprečna infrastrukturna pristojbina pomeni skupne prihodke iz infrastrukturnih pristojbin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
42. ponderirana povprečna pristojbina za zunanje stroške pomeni skupne prihodke iz pristojbin za zunanje stroške v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na cestnih odsekih, na katerih se v tem obdobju zaračunavajo pristojbine;
43. ponudnik oziroma ponudnica (v nadaljnjem besedilu: ponudnik) EETS je pravna oseba zasebnega prava, ki na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), uporabniku EETS s pogodbo omogoči vključitev v EETS in izvaja prenos pobrane cestnine na izvajalca cestninjenja;
44. ponudnik storitev cestninjenja je pravni subjekt, ki zagotavlja storitev cestninjenja na enem ali več območjih EETS za enega ali več cestninskih razredov vozil;
45. prijava cestnine je izjava, dana izvajalcu cestninjenja, ki potrjuje prisotnost vozila na območju EETS, v obliki, dogovorjeni med ponudnikom storitev cestninjenja in izvajalcem cestninjenja;
46. primernost za uporabo je sposobnost komponente interoperabilnosti, vgrajene v EETS in povezane s sistemom izvajalca cestninjenja, da doseže in ohrani določeno stopnjo učinkovitosti med obratovanjem;
47. pristojbina za zunanje stroške je pristojbina, ki se zaračunava za nadomestilo stroškov v zvezi z onesnaževanjem zraka oziroma obremenitvami s hrupom zaradi prometa;
48. sistem, skladen z EETS, je sklop elementov elektronskega cestninskega sistema, ki so potrebni za vključitev ponudnikov EETS v sistem in za delovanje EETS;
49. storitev cestninjenja je storitev, ki uporabnikom EETS omogoča, da z eno pogodbo in po potrebi z eno napravo v vozilu uporabljajo vozilo na enem ali več območjih EETS; s storitvijo cestninjenja se uporabniku EETS zagotavlja prilagojena naprava v vozilu in vzdržuje njena funkcionalnost, plačilo dolgovane cestnine izvajalcu cestninjenja, plačilno sredstvo ali sprejem že obstoječega plačilnega sredstva; s storitvijo cestninjenja se od uporabnika EETS pobere cestnina, urejajo odnosi z uporabniki EETS in za cestninske sisteme izvaja in spoštuje politika varnosti in zasebnosti;
50. storitev EETS je storitev cestninjenja, ki jo na podlagi pogodbe ponudnik EETS opravi za uporabnika EETS na enem ali več območjih EETS;
51. stroški financiranja so obresti na posojila oziroma donosnost lastniškega kapitala delničarjev;
52. stroški gradnje so stroški, ki so povezani z gradnjo in financiranjem gradnje cestninskih cest ter so določeni v četrtem odstavku 11. člena tega zakona;
53. stroški naložb so stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, projektiranja, gradnje, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških in geoloških raziskav ter razvoja cestninskega omrežja; lahko pa vključujejo tudi donosnost kapitala in stopnjo dobička na podlagi tržnih pogojev;
54. stroški obratovanja in upravljanja cestninskih cest ter cestninjenja so stroški, ki jih ima upravljavec cestninskih cest z obratovanjem in upravljanjem cestninskih cest ter izvajanjem cestninjenja (npr. stroški gradnje in vzdrževanja objektov za cestninjenje, stroški sistema za plačevanje cestnine, vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnine, dajatve in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami); stroški se razdelijo na vsa vozila, za katera je določena obveznost plačila cestnine;
55. stroški obremenitev s hrupom zaradi prometa so stroški škode, povzročene s hrupom delovanja vozila ali s stikom vozila s površino vozišča;
56. stroški onesnaževanja zraka zaradi prometa so stroški škode, ki jo povzroči izpust trdnih delcev in predhodnikov ozona (npr. dušikovega oksida, hlapnih organskih spojin) med delovanjem vozila;
57. stroški vzdrževanja so letni stroški rednega vzdrževanja cestninskega omrežja (npr. popravila, utrjevanje in preplastitev cestninskih cest) z namenom ohranjanja njegove obratovalne funkcionalnosti;
58. težko vozilo je vozilo, katerega največja dovoljena masa presega 3.500 kg, ne glede na največjo dovoljeno maso priklopnega vozila;
59. tip vozila je kategorija, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali največjo dovoljeno maso vozila ali glede na druge razvrstitvene dejavnike, ki izraža povzročeno škodo cestam, pod pogojem, da uporabljeni sistem razvrstitve temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah Evropske unije, ali so razpoznavne na pogled;
60. točka cestninjenja je mesto na cestninski cesti, na katerem se pri cestninjenju v prostem prometnem toku zaračuna cestnina za vožnjo po posameznem cestninskem odseku;
61. uporaba cestninske ceste je vožnja po cestninski cesti ter ustavljanje in parkiranje na njenih servisnih prometnih površinah (npr. počivališča), ki se v skladu z zakonom, ki ureja ceste, štejejo za sestavni del javne ceste;
62. uporabnik oziroma uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) elektronskega cestninjenja je pravna ali fizična oseba, ki je z upravljavcem cestninskih cest sklenila pogodbo o vključitvi v elektronski sistem cestninjenja oziroma prevzemu obveznosti plačevanja cestnine za določeno vozilo;
63. uporabnik EETS je fizična ali pravna oseba, ki ima sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS za dostop do EETS;
64. upravljavec cestninskih cest je državni organ ali pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki v skladu z zakonom upravlja določene cestninske ceste;
65. večja popravila cestninskih cest so popravila cestninskih cest razen popravil, ki za uporabnike teh cest niso več koristna (npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z dodatnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli);
66. vozilo je vozilo ali skupina vozil na motorni pogon, ki so namenjena ali se uporabljajo za prevoz potnikov ali blaga po cesti;
67. vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje, kot je določeno z Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1), zadnjič popravljeno s Popravkom Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 16 z dne 21. 1. 2014, str. 70) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1315/2013/EU) in grafično prikazano na zemljevidih v Prilogi I Uredbe 1315/2013/EU.«.
V 3. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »oziroma o obvezni nameščenosti vinjete na vozilu«.
V 7. členu se v prvem odstavku v drugi alineji črta besedilo »pravice uporabe«.
V 9. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Prevozi z vozili iz prejšnjega odstavka so oproščeni plačila cestnine in pristojbine za zunanje stroške, če so vozila registrirana v sistemu upravljavca cestninskih cest pred začetkom uporabe cestninske ceste. Če cestninski zavezanec v primerih iz prejšnjega odstavka plača cestnino oziroma pristojbino za zunanje stroške, ni upravičen do vračila plačanega zneska.«.
V osmem odstavku se beseda »vlada« nadomesti z besedilom »upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena zakona«.
V 15. členu se v devetem odstavku besedilo »evropskega elektronskega cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS«.
V 20. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po uvedbi EETS se lahko vsaka sprememba cenika cestnine ali drugih sestavin, pomembnih za določitev višine cestnine, uporablja šele po vključitvi teh podatkov v register iz 47. člena tega zakona.«.
V 24. členu se v prvem odstavku beseda »tretjega« nadomesti z besedo »osmega«.
V 26. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Dobroimetje na OBU napravi je veljavno dve leti od zadnjega vplačila oziroma od zadnje uporabe OBU naprave. Dobroimetja, ki mu je potekla veljavnost, ni mogoče ponovno aktivirati ali zahtevati njegovega vračila.«.
Dosedanji tretji, četrti in peti odstavek postanejo četrti, peti in šesti odstavek.
V 28. členu se v prvem odstavku v peti alineji besedilo »evropskega elektronskega cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS«.
V 30. členu se v šestem odstavku besedilo »izstavitve potrdila o prehodih, ki ga upravljavec cestninskih cest posreduje uporabniku elektronskega cestninjenja« nadomesti z besedilom »zaključka obračuna cestnine, ki ga upravljavec cestninskih cest izvede«.
V 31. členu se v drugem odstavku črta besedilo »pravice uporabe«.
32. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Upravljavec cestninskih cest zagotovi cestninjenje v prostem prometnem toku z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljajo eno ali več naslednjih tehnologij: satelitskega določanja položaja, mobilnih komunikacij in mikrovalovne tehnologije na frekvenci 5,8 GHz.
(2) V skladu s tehnologijami iz prejšnjega odstavka morajo biti vsi novi elektronski cestninski sistemi, za uporabo katerih je treba namestiti ali uporabiti naprave v vozilih, v primeru bistvenih tehnoloških izboljšav pa tudi obstoječi elektronski cestninski sistemi.
(3) Naprava v vozilu, ki uporablja tehnologijo za satelitsko določanje položaja, mora biti združljiva s storitvami določanja položaja, ki jih zagotavljata sistema Galileo in skupna evropska geostacionarna navigacijska storitev (EGNOS).
(4) Naprava v vozilu lahko uporablja svojo strojno in programsko opremo oziroma elemente druge strojne in programske opreme, ki je že v vozilu. Naprava v vozilu lahko za namene komunikacije z drugimi sistemi strojne opreme, ki je že v vozilu, uporablja tehnologije, ki niso navedene v prvem odstavku tega člena, če so zagotovljene varnost, kakovost storitve in zasebnost.
(5) Naprava v vozilu lahko poleg cestninjenja omogoča tudi druge storitve, če delovanje takih storitev na nobenem območju EETS ne moti storitev cestninjenja.
(6) EETS se uporabnikom EETS zagotavlja kot stalna enotna storitev, ki po shranitvi oziroma prijavi klasifikacijskih parametrov vozila v napravo v vozilu med vožnjo ne zahteva človeških posegov, razen če se spremenijo značilnosti vozila, in pri kateri ravnanje uporabnika EETS z napravo v vozilu ostane enako ne glede na območje EETS.
(7) Tehnične značilnosti cestninjenja v prostem prometnem toku morajo izpolnjevati tehnične zahteve v skladu z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/204 z dne 28. novembra 2019 o podrobnih obveznostih ponudnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, minimalni vsebini izjave o območju storitev evropskega elektronskega cestninjenja, elektronskih vmesnikih, zahtevah za komponente interoperabilnosti in razveljavitvi Odločbe 2009/750/ES (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 49; v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2020/204/EU) ter Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/203 z dne 28. novembra 2019 o klasifikaciji vozil, obveznostih uporabnikov storitev evropskega elektronskega cestninjenja, zahtevah za komponente interoperabilnosti in minimalnih merilih za upravičenost za priglašene organe (UL L št. 43 z dne 17. 2. 2020, str. 41; v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2020/203/EU).
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za parkirnine, za cestninske ceste ali cestninske odseke, ki ne izpolnjujejo pogojev za elektronski cestninski sistem, določenih v 17. točki prvega odstavka 2. člena tega zakona, in za cestninske ceste ali cestninske odseke, na katerih je cestninjenje v prostem prometnem toku mogoče izvajati le z majhnimi, izključno lokalnimi cestninskimi sistemi, za katere bi bili stroški za uporabo EETS nesorazmerni s prednostmi.«.
Za 32. členom se dodata nova 32.a in 32.b člen, ki se glasita:
(komponente interoperabilnosti cestninskega sistema)
(1) Če se vzpostavi nov elektronski cestninski sistem, imenovani izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt za postopek ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU. S tem se omogoči akreditacija zainteresiranih ponudnikov EETS najpozneje en mesec pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema.
(2) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja določi in v izjavi o območju EETS objavi podroben načrt ponovnega ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti ponudnikov EETS v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU, ki so že akreditirani v sistemu pred njegovo bistveno spremembo. S tem se omogoči ponovna akreditacija ponudnikov EETS iz prejšnjega stavka najpozneje en mesec pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema.
(3) Izvajalec cestninjenja vzpostavi testno okolje, v katerem lahko ponudnik EETS ali njegovi pooblaščeni zastopniki preverijo, ali je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS. Izvajalec cestninjenja izda ponudniku EETS ali njegovim pooblaščenim zastopnikom potrdilo, ki dokazuje, da je njihova naprava v vozilu primerna za uporabo na območju EETS.
(4) Če je na območju Republike Slovenije več območij EETS, izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS, vzpostavijo enotno testno okolje za več kot eno območje EETS in pooblaščenemu zastopniku ponudnika EETS omogočijo, da preveri primernost za uporabo enega tipa naprave v vozilu.
(5) Stroške testiranj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena krije ponudnik EETS ali njegov pooblaščeni zastopnik.
(6) Na območjih EETS je dovoljena uporaba komponent interoperabilnosti za uporabo EETS, ki imajo oznako CE ali izjavo o skladnosti s specifikacijami oziroma izjavo o primernosti za uporabo. Izvajalec cestninjenja ne zahteva preverjanj, ki so bila že opravljena kot del postopka za ugotavljanje skladnosti s specifikacijami oziroma primernosti za uporabo.
(7) Komponente interoperabilnosti morajo v zvezi z varnostjo in zdravjem, zanesljivostjo in razpoložljivostjo, varstvom okolja, tehnično skladnostjo, varovanjem in zasebnostjo ter delovanjem in upravljanjem izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
(8) Infrastruktura EETS mora glede točnosti podatkov o prijavi cestnine, identifikacije pristojnega ponudnika EETS s pomočjo naprave v vozilu, uporabe odprtih standardov za komponente interoperabilnosti pri opremi EETS, vključitve naprave v vozilu v vozilo in sporočanja vozniku, da mora plačati cestnino, izpolnjevati zahteve, predpisane z Delegirano uredbo 2020/203/EU. Posebne zahteve glede infrastrukture EETS so predpisane z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
(zaščitni postopek zaradi neizpolnjevanja zahtev glede interoperabilnosti)
(1) Če izvajalec cestninjenja domneva, da komponente interoperabilnosti z oznako CE, ki so bile dane na trg, ne izpolnjujejo zahtev iz Priloge II Delegirane uredbe 2020/203/EU, o tem takoj obvesti ministrstvo. Ministrstvo stori vse potrebno za omejitev področja njihove uporabe, prepoved njihove uporabe ali umik s trga. O sprejetih ukrepih obvesti Komisijo in svojo odločitev obrazloži. V obrazložitvi navede zlasti, ali neskladnost izhaja iz nepravilne uporabe tehničnih specifikacij ali neprimernosti tehničnih specifikacij.
(2) Če komponente interoperabilnosti z oznako CE ne izpolnjujejo zahtev glede interoperabilnosti, izvajalec cestninjenja od proizvajalca ali njegovega pooblaščenega zastopnika s sedežem v Evropski uniji zahteva, da pod pogoji, ki jih določi izvajalec cestninjenja, ponovno vzpostavi skladnost komponente interoperabilnosti s specifikacijami oziroma njeno primernost za uporabo. Izvajalec cestninjenja o tem obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije.
(3) Vsaka odločitev v zvezi z ugotavljanjem skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti iz prejšnjega in tega člena mora biti podrobno obrazložena. O odločitvi se čim prej obvestita proizvajalec in ponudnik EETS ali njuni pooblaščeni zastopniki, skupaj z navedbo pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo, in rokih za njihovo uveljavitev.«.
V 33. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Priglašeni organ je pravna oseba, ki je pooblaščena za izvajanje postopkov skladnosti s specifikacijami ali primernosti za uporabo v skladu s Prilogo III Izvedbene uredbe 2020/204/EU ali za nadzor nad temi postopki.
(2) Ministrstvo izda priglašenemu organu pooblastilo za opravljanje nalog iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU, in mu ga ob prenehanju izpolnjevanja zahtevanih pogojev odvzame ter o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice Evropske unije. Šteje se, da organi, ki izpolnjujejo merila za ocenjevanje iz evropskih standardov, izpolnjujejo pogoje iz Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU.«.
V četrtem odstavku se besedilo »Priloge V Odločbe 2009/750/EU« nadomesti z besedilom »Priloge III Delegirane uredbe 2020/203/EU«.
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
(naloge izvajalca cestninjenja)
(1) Izvajalec cestninjenja pripravi in vzdržuje izjavo o območju EETS v skladu s splošnimi pogoji za dostop ponudnikov EETS do območij EETS iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU.
(2) V primeru vzpostavitve novega elektronskega cestninskega sistema imenovani izvajalec cestninjenja objavi izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja novega elektronskega cestninskega sistema, da se lahko zainteresirani ponudniki EETS akreditirajo vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
(3) Če se elektronski cestninski sistem bistveno spremeni, izvajalec cestninjenja, pristojen za elektronski cestninski sistem, objavi posodobljeno izjavo o območju EETS najmanj šest mesecev pred začetkom delovanja spremenjenega elektronskega cestninskega sistema, da lahko že akreditirani ponudniki EETS vsaj en mesec pred začetkom njegovega delovanja prilagodijo komponente interoperabilnosti novim zahtevam in se ponovno akreditirajo, ob upoštevanju trajanja postopka ugotavljanja skladnosti s specifikacijami in primernosti za uporabo komponent interoperabilnosti v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU.
(4) Če območje EETS ni skladno s pogoji tehnične in postopkovne interoperabilnosti EETS, izvajalec cestninjenja oceni težavo in poskrbi za njeno odpravo, če je odprava vzroka za težavo v njegovi pristojnosti. Če težave iz prejšnjega stavka vplivajo na podatke v registru iz 47. člena tega zakona, ministrstvo poskrbi za posodobitev podatkov.
(5) Če je izvajalec cestninjenja odgovoren za nepravilno delovanje EETS, izvajalec cestninjenja zagotovi način zagotavljanja storitve, ki vozilom z delujočimi napravami v vozilu omogoči uporabo cestninske ceste.
(6) Izvajalec cestninjenja ne sme od ponudnikov EETS zahtevati posebnih tehničnih rešitev ali postopkov, ki bi ovirali interoperabilnost komponent ponudnika EETS z elektronskimi cestninskimi sistemi na drugih območjih EETS. Če se izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS ne moreta dogovoriti, lahko za mnenje zaprosita spravni organ iz 35.d člena tega zakona.
(7) Da bi se ugotovila primernost komponent interoperabilnosti za njihovo uporabo na območjih izvajalca cestninjenja, izvajalec cestninjenja pod nediskriminatornimi pogoji sodeluje s ponudniki EETS, proizvajalci naprav v vozilu in priglašenimi organi.
(8) Izvajalec cestninjenja vsakemu ponudniku EETS po vpisu posameznega območja EETS v register iz 47. člena tega zakona posreduje najmanj podatke o:
– cestninskih cestah in cestninskih cestnih objektih, na katerih izvaja cestninjenje;
– višini cestnine in načinu zaračunavanja;
– vozilih, na katera se nanaša cestnina;
– cestninskih razredih in drugih parametrih, potrebnih za uvrstitev vozila v cenik cestnin;
– uporabi cestninskih cest in cestninskih cestnih objektov, ki jih potrebuje za obračun cestnine.
(9) Izvajalec cestninjenja sklene pogodbo o izvajanju EETS pod nediskriminatornimi pogoji z vsakim ponudnikom EETS, ki vloži zahtevo za zagotavljanje EETS in je v kateri koli državi članici Evropske unije vpisan v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS mora izpolnjevati obveznosti in splošne pogoje iz izjave o območju EETS.
(10) Izvajalec cestninjenja na svojem območju EETS sprejme od ponudnikov EETS, s katerimi je v pogodbenem razmerju, vsako delujočo napravo v vozilu, ki je bila potrjena v skladu z Izvedbeno uredbo 2020/204/EU in ni na seznamu naprav v vozilih, ki jim je bilo onemogočeno delovanje.
(11) Ponudnik EETS na podlagi pogodbe iz devetega odstavka tega člena izda račun za cestnino neposredno uporabniku EETS. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva, da ponudnik EETS izda uporabniku EETS račun za cestnino v imenu in za račun izvajalca cestninjenja.
(12) Cestnina, ki jo za uporabo cestninskih cest izvajalec cestninjenja zaračunava uporabnikom EETS, ne sme biti višja od cestnine, ki jo izvajalec cestninjenja zaračunava drugim uporabnikom.
(13) Da bi izvajalec cestninjenja spodbudil elektronsko plačevanje cestnine, lahko v ceniku cestnine predvidi rabate ali popuste na cestnino, ki morajo biti za uporabnike naprav v vozilih pregledni, javno objavljeni in strankam ponudnikov EETS na voljo pod enakimi pogoji.«.
35. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ponudnik EETS zagotavlja uporabnikom EETS storitev vključitve v EETS. Ponudnik EETS zagotovi uporabnikom EETS napravo v vozilu, ki glede ustreznosti, interoperabilnosti in komunikacije z elektronskim cestninskim sistemom v Republiki Sloveniji, na katerem je vzpostavljen EETS in ki temelji na tehnologiji iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, izpolnjuje pogoje iz Izvedbene uredbe 2020/204/EU in Delegirane uredbe 2020/203/EU.
(2) Če izvajalec cestninjenja v skladu s prvim odstavkom 32. člena tega zakona za lahka vozila zagotovi cestninjenje z uporabo naprav v vozilu, ki za izvajanje elektronskih cestninskih transakcij uporabljajo tehnologijo satelitskega določanja položaja ali mobilnih komunikacij, lahko ponudnik EETS uporabnikom lahkih vozil do 31. decembra 2027 zagotavlja napravo v vozilu, ki je primerna samo za uporabo z mikrovalovno tehnologijo na frekvenci 5,8 GHz.
(3) Ponudnik EETS sklene pogodbe za EETS, ki zajemajo vsa območja EETS na ozemljih vsaj štirih držav članic Evropske unije, v 36 mesecih po vpisu v register ponudnikov EETS. Ponudnik EETS v 24 mesecih po sklenitvi prve pogodbe v Republiki Sloveniji sklene pogodbe, ki zajemajo vsa območja EETS v Republiki Sloveniji, razen za območja EETS, na katerih izvajalec cestninjenja ne zagotavlja nediskriminatorne obravnave ponudnikov EETS.
(4) Ponudnik EETS zagotavlja storitev EETS neprenehoma za vsa območja EETS, za katera je sklenil pogodbo z izvajalcem cestninjenja. Če ponudnik EETS storitve EETS ne more zagotavljati iz razlogov na strani izvajalca cestninjenja, zagotovi storitev EETS takoj, ko je to mogoče.
(5) Ponudnik EETS takoj po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani podatke o območjih EETS, na katerih zagotavlja storitev EETS, in v enem mesecu po vpisu v register ponudnikov EETS objavi še podrobne načrte o morebitni širitvi svoje storitve na nadaljnja območja EETS. Te informacije posodablja enkrat letno.
(6) Ponudnik EETS po vpisu v register ponudnikov EETS objavi na svoji spletni strani pogoje sklepanja pogodb z uporabniki EETS.
(7) Ponudnik EETS, ki ima dovoljenje ministrstva iz 36. člena tega zakona ali ki na območju Republike Slovenije zagotavlja EETS, uporabnikom EETS zagotovi naprave v vozilih, ki omogočajo izvajanje storitve EETS, vendar morajo naprave izpolnjevati zahteve iz Delegirane uredbe 2020/203/EU, Izvedbene uredbe 2020/204/EU, pravilnika, ki ureja radijsko opremo, in pravilnika, ki ureja elektromagnetno združljivost. Izvajalec cestninjenja lahko zahteva od ponudnika EETS predložitev dokazil, ki izkazujejo, da so izpolnjene v prejšnjem stavku navedene zahteve.
(8) Ponudnik EETS vodi seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo s ponudnikom EETS. Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov uporabnikov EETS ravna ponudnik EETS v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov in Uredbo (EU) 2016/679/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/679/EU).
(9) Ponudnik EETS zagotovi izvajalcu cestninjenja podatke, ki jih potrebuje za obračun cestnine za vozila uporabnikov EETS oziroma podatke, ki jih izvajalec cestninjenja potrebuje za preveritev obračuna cestnine, ki jo ponudnik EETS zaračunava za vozila uporabnikov EETS.
(10) Ponudnik EETS sodeluje z izvajalcem cestninjenja pri identifikaciji domnevnih kršiteljev glede neplačila cestnine. Če obstaja sum neplačila cestnine, pridobi izvajalec cestninjenja od ponudnika EETS podatke o vozilu, za katerega domnevno ni plačana cestnina, in o lastniku ali imetniku tega vozila, ki ima sklenjeno pogodbo o vključitvi v storitev EETS s ponudnikom EETS. Ponudnik EETS podatke takoj posreduje izvajalcu cestninjenja.
(11) Izvajalec cestninjenja podatkov iz prejšnjega odstavka ne sme razkriti drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko podatki iz prejšnjega odstavka uporabijo samo za identifikacijo kršitelja v zvezi z neplačilom cestnine.
(12) Ponudnik EETS zagotovi na zahtevo izvajalca cestninjenja podatke o vseh vozilih, katerih lastniki ali imetniki so stranke ponudnika EETS, ki so v določenem časovnem obdobju vozili na območju EETS, za katero je pristojen izvajalec cestninjenja, pa tudi podatke o lastnikih in imetnikih teh vozil, če izvajalec cestninjenja potrebuje te podatke za izpolnitev svojih obveznosti do davčnih organov. Ponudnik EETS zagotovi zahtevane podatke izvajalcu cestninjenja najpozneje v dveh dneh po prejemu zahtevka. Izvajalec cestninjenja prejetih podatkov ne sme razkriti nobenemu drugemu ponudniku storitev cestninjenja. Če sta izvajalec cestninjenja in ponudnik storitev cestninjenja del istega pravnega subjekta, se lahko prejeti podatki uporabijo samo za izpolnitev obveznosti izvajalca cestninjenja do davčnih organov.
(13) Zaradi identifikacije lastnika ali imetnika vozila iz desetega odstavka tega člena in izvedbe postopka o prekršku izvajalec cestninjenja pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja podatke iz tretjega odstavka 46. člena tega zakona. Podatke hrani do zaključka postopka o prekršku.
(14) Uporabnik EETS ima v primeru iz prejšnjega odstavka od ponudnika EETS pravico pridobiti informacijo o posredovanih osebnih podatkih izvajalcu cestninjenja in datumu zahtevka izvajalca cestninjenja za posredovanje podatkov.
(15) Uporabnik EETS ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz trinajstega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
(16) Izvajalec cestninjenja mora pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov iz osmega, devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
(17) Ponudnik EETS na zahtevo izvajalca cestninjenja ali ministrstva posreduje prometne podatke v zvezi s svojimi strankami. Prometni podatki se uporabljajo za oblikovanje prometnih politik in boljšega upravljanja prometa, ne smejo pa se uporabiti za identifikacijo strank ponudnika EETS.«.
Za 35. členom se dodajo novi 35.a do 35.f člen, ki se glasijo:
(1) Uporabnik EETS sklene pogodbo o storitvi EETS s katerim koli ponudnikom EETS ne glede na njegovo državljanstvo, državo prebivališča ali državo registracije vozila.
(2) Uporabnik EETS je ob sklenitvi pogodbe s ponudnikom EETS obveščen o načinu plačevanja cestnine in o varstvu njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo podatkov, in Uredbo 2016/679/EU.
(3) Uporabnik EETS s plačilom cestnine ponudniku EETS izpolni svojo obveznost plačila cestnine izvajalcu cestninjenja.
(4) Če sta v vozilu uporabnika EETS nameščeni dve ali več naprav v vozilu, mora uporabnik EETS uporabiti ustrezno napravo v vozilu za posamezno območje EETS.
(5) Uporabnik EETS posreduje ponudniku EETS podatke, potrebne za klasifikacijo njegovega vozila, v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
(6) Uporabnik EETS uporablja napravo v vozilu v skladu z Delegirano uredbo 2020/203/EU.
(pravica ponudnika EETS do nadomestila)
(1) Ponudnik EETS je za opravljanje storitev EETS upravičen do nadomestila, ki ga krije izvajalec cestninjenja.
(2) Nadomestilo se ponudniku EETS obračuna na podlagi metodologije izvajalca cestninjenja za obračun nadomestila, ki mora biti pregledna, nediskriminatorna in enaka za vse ponudnike EETS, akreditirane za posamezno območje EETS. Metodologija za obračun nadomestila se objavi kot del poslovnih pogojev v izjavi o območju EETS.
(3) Nadomestilo ponudnikom EETS na območjih EETS z glavnim ponudnikom se obračunava po enaki metodologiji kot nadomestilo za primerljive storitve, ki jih zagotavlja glavni ponudnik storitev. Višina nadomestila ponudnikom EETS se lahko razlikuje od višine nadomestila glavnemu ponudniku storitev le, če je to utemeljeno s:
– stroški specifičnih zahtev in obveznosti glavnega ponudnika storitev,
– potrebo, da se od nadomestila ponudnikom EETS odštejejo fiksni stroški, ki jih naloži izvajalec cestninjenja na podlagi stroškov izvajalca cestninjenja za zagotavljanje, upravljanje in vzdrževanje sistema, skladnega z EETS, na njegovem območju cestninjenja, vključno s stroški za akreditacijo, če ti stroški niso vključeni v cestnino.
(1) Cestnina se uporabnikom EETS obračunava na podlagi klasifikacije vozil izvajalca cestninjenja. Če klasifikacija vozil, ki jo uporablja izvajalec cestninjenja za obračun cestnine, odstopa od klasifikacije vozil, ki jo za obračun cestnine uporablja ponudnik EETS, se uporabi klasifikacija vozil izvajalca cestninjenja, razen če se dokaže napaka.
(2) Izvajalec cestninjenja zahteva od ponudnika EETS plačilo za vsako uporabo cestninske ceste uporabnika EETS, s katerim ima ponudnik EETS sklenjeno pogodbo, ne glede na to, ali je pri uporabi cestninske ceste vzpostavljena komunikacija z napravo v vozilu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek ponudnik EETS ni odgovoren za plačilo cestnine, ki izhaja iz uporabe naprav v vozilih uporabnikov EETS, katerih delovanje je bilo onemogočeno, če je ponudnik EETS izvajalcu cestninjenja pred tem poslal seznam onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS. Izvajalec cestninjenja in ponudnik EETS se dogovorita o številu zapisov na seznamu onemogočenih naprav v vozilih uporabnikov EETS in obliki ter pogostosti posodabljanja seznama.
(4) Če se za cestninjenje vozil uporablja mikrovalovna tehnologija iz prvega odstavka 32. člena tega zakona, izvajalec cestninjenja sporoči ponudniku EETS podatke o obračunu cestnin, ki so bile obračunane njegovim uporabnikom EETS.
(vodenje računovodskih evidenc)
(1) Ponudnik storitev cestninjenja v računovodskih evidencah zagotavlja jasno razlikovanje med stroški in prihodki, povezanimi z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ter stroški in prihodki, povezanimi z drugimi dejavnostmi, ki jih zagotavlja v okviru svojega poslovanja.
(2) Podatke o stroških in prihodkih, povezanih z zagotavljanjem storitev cestninjenja, ponudnik storitev cestninjenja v primeru spora glede pravilnega obračunavanja cestnine zagotovi spravnemu organu oziroma sodišču.
(3) Prepovedano je navzkrižno subvencioniranje med storitvami cestninjenja, ki jih zagotavlja ponudnik storitev cestninjenja, in ostalimi storitvami, ki jih zagotavlja za svoje stranke.
(1) Naloge spravnega organa opravlja ministrstvo.
(2) Spravni organ skrbi za mirno reševanje sporov med izvajalci cestninjenja z območjem EETS in ponudniki EETS, ki imajo sklenjeno pogodbo o izvajanju storitev EETS z izvajalcem cestninjenja ali se z izvajalcem cestninjenja pogajajo za sklenitev pogodbe o izvajanju storitev EETS.
(3) Spravni organ v primeru zaprosila za mirno rešitev spora med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS, poda svoje mnenje o nediskriminatornosti pogodbenih pogojev, ki jih določi izvajalec cestninjenja v pogodbi s ponudnikom EETS, in ali ponudnik EETS prejema nadomestilo za opravljanje storitev EETS v skladu s 35.b členom tega zakona.
(postopek mirnega reševanja sporov pri spravnem organu)
(1) Če se izvajalec cestninjenja z območjem EETS in ponudnik EETS ne moreta sporazumeti glede pogojev pri sklepanju pogodbe ali v postopku pogajanj za opravljanje storitve EETS, lahko za mirno rešitev spora zaprosita spravni organ.
(2) Spravni organ v enem mesecu od prejema vloge za mirno rešitev spora sporoči izvajalcu cestninjenja in ponudniku EETS, ali ima na voljo vse potrebne podatke in dokumente za mirno rešitev spora.
(3) Spravni organ poda mnenje o sporu med izvajalcem cestninjenja in ponudnikom EETS najpozneje v šestih mesecih po prejemu popolne vloge za mirno rešitev spora.
(4) Spravni organ lahko od izvajalca cestninjenja, ponudnika EETS ali katerega koli drugega pravnega subjekta, povezanega z zagotavljanjem storitve EETS, zahteva podatke, potrebne za mirno rešitev spora iz prvega odstavka tega člena.
(5) V postopku pred spravnim organom se glede razkritja podatkov strankam, zaupnosti podatkov, dopustnosti uporabe dokazov v drugih postopkih, učinkov postopka na zastaralne in prekluzivne roke in uvedbe sodnih in drugih postopkov smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja mediacijo v civilnih in gospodarskih zadevah.
(6) Spravni organ sodeluje s spravnimi organi v drugih državah članicah Evropske unije in z njimi izmenjuje informacije v zvezi z njihovim delom, načeli delovanja in dobrimi praksami.
(enotna kontaktna pisarna)
(1) Enotna kontaktna pisarna za ponudnike EETS se vzpostavi, če sta vzpostavljeni vsaj dve območji EETS, za kateri sta pristojna različna izvajalca cestninjenja.
(2) Enotna kontaktna pisarna na zahtevo ponudnika EETS olajša in usklajuje prve stike med ponudnikom EETS in izvajalci cestninjenja, pristojnimi za posamezna območja EETS.
(3) Naloge enotne kontaktne pisarne iz prvega odstavka tega člena opravlja ministrstvo, ki na svoji spletni strani objavi kontaktne podatke in jih na zahtevo posreduje zainteresiranim ponudnikom EETS.«.
V 36. členu se v prvem odstavku besedilo »evropskega elektronskega cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS«.
Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Dovoljenje iz prejšnjega odstavka lahko pridobi oseba zasebnega prava, ki ima sedež v Republiki Sloveniji in izpolnjuje naslednje pogoje:
– biti mora certificirana v skladu z zahtevami standarda EN ISO 9001 ali zagotavljati enakovreden sistem upravljanja kakovosti;
– imeti mora tehnično opremo in izjavo ali certifikat ES, ki potrjuje skladnost komponent interoperabilnosti s specifikacijami;
– biti mora usposobljena za zagotavljanje storitev elektronskega cestninjenja ali na drugih ustreznih področjih (npr. na področju telekomunikacij, navigacijskih sistemov, mobilnih komunikacij);
– imeti mora vzpostavljen načrt za obvladovanje tveganj, ki se pregleduje vsaki dve leti;
– imeti mora dober ugled;
– izkazati mora ustrezno finančno sposobnost.
(3) Z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju ministrstvo vpiše ponudnika EETS v register iz 47. člena tega zakona.«.
V četrtem odstavku se v prvi in tretji alineji besedilo »evropskega elektronskega cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS«.
V petem odstavku se beseda »cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS« in za besedo »ponudnika« doda kratica »EETS«.
V šestem odstavku se beseda »cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS«, besedilo »ponudnikov cestninjenja« nadomesti s kratico »EETS« in črta besedilo »prvega odstavka«.
Za 36. členom se doda nov 36.a člen, ki se glasi:
(pilotni cestninski sistem)
(1) Da bi se omogočil tehnični razvoj EETS, lahko izvajalec cestninjenja na omejenih delih svojega območja cestninjenja in vzporedno z elektronskim cestninskim sistemom, skladnim z EETS, začasno dovoli uporabo pilotnih cestninskih sistemov z novimi tehnologijami ali koncepti, ki niso skladni s tem zakonom.
(2) Sodelovanje ponudnikov EETS v pilotnih cestninskih sistemih ni obvezno.
(3) Izvajalec cestninjenja lahko uvede pilotni cestninski sistem, če dobi predhodno dovoljenje Komisije.«.
Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Cestnina za določen čas se plača za uporabo cestninske ceste z vozilom do 3.500 kg NDM. Cestninske razrede za plačilo cestnine iz tega odstavka določi vlada, pri čemer se določita ločena cestninska razreda za enosledna in dvosledna vozila.
(2) Upravljavec cestninskih cest, ki upravlja in vzdržuje največji delež obveznih cestninskih cest v Republiki Sloveniji, izdaja na podlagi javnega pooblastila elektronske vinjete za plačilo cestnine iz prejšnjega odstavka. Upravljavca cestninskih cest iz prejšnjega stavka določi vlada. Elektronske vinjete se izdajo za različne cestninske razrede in za dvanajst zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: letna elektronska vinjeta), šest zaporednih mesecev (v nadaljnjem besedilu: polletna elektronska vinjeta), en mesec (v nadaljnjem besedilu: mesečna elektronska vinjeta) ali sedem zaporednih dni (v nadaljnjem besedilu: tedenska elektronska vinjeta).
(3) Upravljavec cestninskih cest iz prejšnjega odstavka opravlja v zvezi z izdajo elektronskih vinjet zlasti naslednji nalogi:
– prodaja ali organizira prodajo elektronskih vinjet;
– obvešča cestninske zavezance o načinu cestninjenja z elektronsko vinjeto, o mestih za nakup elektronske vinjete in o ceni različnih elektronskih vinjet.
(4) Cestnino iz prvega odstavka tega člena plača cestninski zavezanec tako, da pred vstopom na cestninsko cesto kupi elektronsko vinjeto za ustrezen cestninski razred. Elektronska vinjeta je vezana na registrsko označbo in državo registracije vozila. Če se lahko registrska tablica vozila prenese na drugo vozilo, velja elektronska vinjeta tudi za to vozilo, če je vozilo uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila registrska tablica prenesena.
(5) Nakup in predpisan način uporabe elektronske vinjete omogočata uporabo vseh cest iz 3. in 4. člena tega zakona, in sicer v naslednjem obdobju:
– letna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem mesecu;
– polletna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu;
– mesečna elektronska vinjeta: od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu;
– tedenska elektronska vinjeta: sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete.
(6) Za enosledna vozila se lahko uporablja letna, polletna ali tedenska elektronska vinjeta, za dvosledna vozila pa letna, mesečna ali tedenska elektronska vinjeta.
(7) Cestninski zavezanec lahko kupi elektronsko vinjeto iz petega odstavka tega člena pri upravljavcu cestninskih cest (npr. na njegovem prodajnem mestu ali preko njegove spletne strani) ali na prodajnem mestu pravnega subjekta, s katerim ima upravljavec cestninskih cest sklenjeno posebno pogodbo. Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine.
(8) Elektronska vinjeta ne sme omogočati ugotavljanja lokacije ali spremljanja gibanja vozil na način, da je možno tako določiti gibanje ali nahajanje določenega vozila. Ne glede na prejšnji stavek je dovoljena začasna določitev lokacije vozila, če je to potrebno zaradi izvajanja cestninskega nadzora, vendar le v obsegu, ki je za te namene nujno potreben.
(9) Prepovedana je uporaba osebnih podatkov, ki se obdelujejo za namen cestninjenja, za druge namene, razen če tako določa zakon.
(10) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest pri izvajanju cestninskega nadzora potrdi, da z vozilom ni storjena kršitev obveznosti plačila cestnine, se podatki o začasni določitvi lokacije vozila takoj izbrišejo.
(11) Če nadzorni sistem upravljavca cestninskih cest samodejno ne potrdi izpolnitve obveznosti plačila cestnine za posamezno vozilo (npr. zaradi vremenskih vplivov, tehničnih ali drugih objektivnih razlogov), lahko upravljavec cestninskih cest hrani podatke o lokaciji vozila najdlje 20 dni od njihove pridobitve. V tem času upravljavec cestninskih cest osebno preveri, če je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine. Podatki se brišejo takoj po ugotovitvi, da je bila za posamezno vozilo izpolnjena obveznost plačila cestnine, vendar najkasneje v 20 dneh od njihove pridobitve.
(12) Če upravljavec cestninskih cest s pomočjo nadzornega sistema samodejno ali na podlagi osebne preveritve iz prejšnjega odstavka ugotovi kršitev obveznosti neplačila cestnine, se podatki o lokaciji vozila hranijo do zaključka postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine. Po poteku roka iz tega odstavka se podatki izbrišejo.
(13) Upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona podrobneje predpiše način izdaje elektronskih vinjet, način uveljavljanja vračila kupnine v primeru odstopa od prodajne pogodbe, postopek v primeru kraje ali uničenja registrske tablice, na katero je vezana elektronska vinjeta, časovno omejitev možnosti vnaprejšnjega nakupa posamezne vrste elektronske vinjete, način uveljavljanja morebitnih popravkov že izdane elektronske vinjete, način preverjanja poteka veljavnosti elektronske vinjete s strani posameznega cestninskega zavezanca in uredi druga vprašanja cestninjenja z elektronskimi vinjetami.«.
38. člen se spremeni tako, da se glasi:
(vračilo sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete)
(1) Če se vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, odjavi iz evidence registriranih vozil pred potekom njene veljavnosti, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete za čas od dneva, ko je bilo vozilo odjavljeno iz evidence registriranih vozil, do dneva izteka njene veljavnosti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je lastnik ali imetnik vozila upravičen do sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom njene veljavnosti pristojni organ izdal novo registrsko tablico z drugačno označbo (npr. zaradi kraje ali izgube registrske tablice), in sicer za čas od dneva izdaje nove registrske tablice do dneva izteka njene veljavnosti.
(3) Če je za posamezno vozilo Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo in Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja motorna vozila, izdanih več kompletov registrskih tablic, lahko lastnik ali imetnik vozila zahteva od upravljavca cestninskih cest vračilo plačila za nakup elektronskih vinjet, vezanih na komplete registrskih tablic, ki presegajo predpisani osnovni komplet registrskih tablic po zakonu, ki ureja motorna vozila.
(4) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lastnik ali imetnik vozila ni upravičen do vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, če je elektronska vinjeta vezana na začasno preskusno registrsko tablico vozila.
(5) Če se lastništvo vozila skupaj z registrsko tablico vozila, na katerega je vezana letna ali polletna elektronska vinjeta, prenese na novega lastnika ali imetnika vozila, prejšnji lastnik ali imetnik vozila ne more uveljavljati pravice do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.
(6) Lastnik ali imetnik vozila priloži k vlogi za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete račun ali kopijo računa o nakupu elektronske vinjete, za katero uveljavlja vračilo sorazmernega dela vrednosti. Podatek, da je bilo vozilo, registrirano v Republiki Sloveniji, odjavljeno iz evidence registriranih vozil oziroma da je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, pred potekom veljavnosti elektronske vinjete izdana nova registrska tablica z drugačno označbo, pridobi upravljavec cestninskih cest neposredno z vpogledom v evidenco registriranih vozil, pri vozilih, registriranih v tuji državi, pa s predložitvijo dokazila lastnika ali imetnika vozila, ki ga je izdal pristojni organ v tej državi. Lastnik ali imetnik vozila dokazilu, sestavljenem v tujem jeziku, predloži tudi overjen prevod v slovenski jezik.
(7) Vlogo za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete lastnik ali imetnik vozila vloži najpozneje v 30 dneh od odjave vozila iz evidence registriranih vozil oziroma od dneva, ko je bila za vozilo z registrsko označbo, na katero je vezana elektronska vinjeta, izdana nova registrska tablica z drugačno označbo.
(8) Če upravljavec cestninskih cest zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete ugodi v celoti, izda odločbo v obliki uradnega zaznamka v zadevi. Upravljavec cestninskih cest pošlje lastniku ali imetniku vozila obvestilo, iz katerega je razviden znesek vračila sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete.
(9) Ne glede na prejšnji odstavek upravljavec cestninskih cest o zahtevku za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete odloči z odločbo, če zahtevku lastnika ali imetnika vozila za vračilo ne ugodi ali ne ugodi v celoti.
(10) Za obravnavo vloge za vračilo sorazmernega dela vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete je upravljavec cestninskih cest upravičen do nadomestila, ki ga plača lastnik ali imetnik vozila. Lastniku ali imetniku vozila izplača upravljavec cestninskih cest sorazmeren del vrednosti letne ali polletne elektronske vinjete, zmanjšan za nadomestilo, ki ga določi upravljavec cestninskih cest v splošnem aktu iz 21. člena tega zakona.
(11) V primerih iz tretjega odstavka tega člena se način vračila plačila za nakup elektronskih vinjet in hramba izdanih računov o njihovem nakupu uredi z internim aktom, ki ga sklenejo upravljavec cestninskih cest, minister, pristojen za notranje zadeve, minister, pristojen za pravosodje, in minister, pristojen za obrambo.«.
V 39. členu se v drugem odstavku v prvi alineji za besedo »uporabe« doda beseda »elektronske«.
V tretjem odstavku se za besedo »uporabo« doda beseda »elektronskih«.
V četrtem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«, besedilo »in tretjega odstavka 41. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na fizično preverjanje predpisane namestitve, veljavnosti in uporabe vinjet« pa nadomesti z besedilom »41. člena tega zakona«.
V 41. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uporabo cestninske ceste ali cestninskega cestnega objekta upravljavec cestninske ceste uporablja tehnična sredstva za samodejno optično prepoznavo registrskih tablic.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka se o nadzorovanem vozilu preverijo slikovni posnetek vozila in registrske tablice vozila, s katerega so razvidni vrsta, tip in registrska številka tehničnega sredstva, kraj, datum, čas slikovnega posnetka in zapis registrske označbe vozila z državo registracije vozila.«.
V dosedanjem drugem odstavku, ki postane četrti odstavek, se četrta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ugotavljati predpisano uporabo elektronske vinjete;«.
V petnajsti alineji se črta besedilo »potrdilo upravljavca cestninskih cest in veljavno vinjeto, če te v skladu s predpisi ni treba namestiti na vetrobransko steklo vozila,«.
V osemnajsti alineji se besedilo »in namestitve« nadomesti z besedo »elektronske«.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedo »namestitev« črtata vejica in besedilo »veljavnost in uporabo vinjete ali«.
Dosedanji četrti, peti, šesti in sedmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.
V 42. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– uporabljati elektronsko vinjeto za določen cestninski razred;«.
V drugem odstavku se besedilo »vožnjo po cestninski cesti« nadomesti z besedilom »uporabo cestninske ceste«, beseda »vožnjo« pa z besedilom »uporabo cestninske ceste«.
V tretjem odstavku se beseda »vožnje« nadomesti z besedilom »uporabe cestninske ceste«, za besedo »nakupa« doda beseda »elektronske«, črta besedilo »in njene predpisane namestitve na vozilo« in za besedo »nakup« doda beseda »elektronske«.
V četrtem odstavku se za besedo »nakup« doda beseda »elektronske« in besedilo »in namestitvi« nadomesti z besedo »elektronske«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prejšnji odstavek cestninski nadzornik ob odsotnosti cestninskega zavezanca namesti na njegovo vozilo tehnično napravo, ki preprečuje vožnjo po cestninski cesti, če pri opravljanju nadzora ugotovi, da za uporabo cestninske ceste ni plačana cestnina ali kupljena veljavna elektronska vinjeta. V tem primeru cestninski nadzornik na steklo voznikovih vrat oziroma na vetrobransko steklo pred voznikovim sedežem ali drugo primerno in dobro vidno mesto na vozilu prilepi pisno obvestilo za cestninskega zavezanca, da je na vozilu nameščena tehnična naprava, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo. S tem obvestilom je cestninski zavezanec obveščen o postopku odstranitve tehnične naprave, ki preprečuje nadaljnjo vožnjo, in o plačilu stroškov njene namestitve in odstranitve.«.
V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se črta besedilo »izločitvi vozila iz prometa in«, besedilo »nadaljnje vožnje« pa nadomesti z besedilom »uporabe cestninske ceste«.
V 43. členu se v prvem odstavku črta besedilo »pravice uporabe«.
V drugem odstavku se črta besedilo »pravice uporabe«.
46. člen se spremeni tako, da se glasi:
(evidence upravljavca cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem)
(1) Upravljavec cestninskih cest v zvezi s cestninjenjem vozil vodi in vzdržuje naslednje evidence:
– evidenca točkovnih kart;
– evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem toku;
– evidenca prodanih elektronskih vinjet;
– evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine;
– evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo;
– evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni samodejno potrjena skladnost cestninjenja;
– evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino;
– evidenca prekrškov.
(2) V evidencah iz prejšnjega odstavka se smejo obdelovati naslednji podatki:
1. evidenca točkovnih kart:
– registrska označba vozila;
– datum nakupa;
– število veljavnih točk;
2. evidenca registriranih uporabnikov cestninjenja v prostem prometnem toku:
– ime in priimek uporabnika elektronskega cestninjenja oziroma ime firme, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, stalni ali začasni naslov v tujini oziroma sedež, matična in davčna številka pravne osebe;
– podatki o pogodbenem razmerju uporabnika elektronskega cestninjenja (sklenitev, trajanje in vrsta razmerja, podatki o pravni osebi, ki izvaja plačilo za uporabnika, in o stanju dobroimetja na elektronski napravi za cestninjenje);
– identifikacijska oznaka OBU naprave ali naprav uporabnika elektronskega cestninjenja;
– podatki o vključitvi OBU naprave ali naprav v elektronski sistem cestninjenja;
– podatki o prevoženi razdalji po cestninski cesti z vozilom uporabnika elektronskega cestninjenja, ki uporablja OBU napravo;
– registrska označba vozila, na katero je OBU naprava nameščena;
– podatki o vnesenem številu osi vozila ali skupine vozil v OBU napravo pri prehodu cestninske točke;
– podatki o vozilu (vrsta in kategorija, znamka, tip, različica in izvedba, največja dovoljena masa vozila, barva vozila in drugi tehnični podatki, potrebni za razvrstitev vozila v cestninski razred);
– slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
– podatki o izdanih zahtevkih oziroma računih za cestninske obveznosti za posamezno vozilo in o prejetih plačilih;
– podatki o ponudniku EETS, s katerim ima cestninski zavezanec sklenjeno pogodbo o vključitvi v evropski elektronski sistem cestninjenja;
3. evidenca prodanih elektronskih vinjet:
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– cestninski razred vozila;
– vrsta elektronske vinjete in obdobje veljavnosti;
– identifikacijska oznaka elektronske vinjete;
– ime in priimek kupca elektronske vinjete oziroma ime firme, naziv, naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma sedeža, elektronski naslov, telefonska številka, matična in davčna številka pravne osebe;
4. evidenca registrskih označb vozil, oproščenih plačila cestnine:
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– obdobje veljavnosti oprostitve plačila cestnine;
– geografska opredelitev območja oziroma relacije veljavnosti oprostitve plačila cestnine za registrsko označbo;
– razlog oprostitve plačila cestnine;
– cestninski razred vozila;
5. evidenca izmerjenih vozil z višino manj kot 1,3 metra nad prvo osjo:
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– številka homologacije;
– VIN številka;
– številka in datum potrdila upravljavca cestninskih cest;
6. evidenca optično zaznanih registrskih označb vozil, za katera ni samodejno potrjena skladnost cestninjenja:
– identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj, številka dogodka);
– slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– identifikacijska oznaka naprave za nadzor cestninjenja in cestninskega nadzornika;
7. evidenca registrskih označb vozil z neplačano cestnino:
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– datum, ura in kraj zaznave neplačila cestnine;
8. evidenca prekrškov:
– registrska označba vozila in država registracije vozila;
– identifikacijski podatki slikovnega posnetka vozila (datum, ura in kraj, številka dogodka);
– slikovni posnetki vozila v delu, ki omogoča prepoznavo registrske označbe vozila in samega vozila;
– datum in čas prekrška;
– cestninski razred vozila;
– podatki o neveljavni elektronski vinjeti;
– podatki o prebranih nastavljivih podatkih OBU naprave;
– podatki o zapisanih podatkih na OBU napravi;
– identifikacijska oznaka cestninskega nadzornika.
(3) Za opravljanje nadzora nad cestninjenjem, zagotovitve cestninjenja in izvedbo postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobiva, zbira, obdeluje in upravlja naslednje podatke o kršitelju:
– ime in priimek;
– naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma stalni ali začasni naslov tujini;
– EMŠO, če je fizična oseba tujec, ki v Republiki Sloveniji nima EMŠO, pa podatek o datumu, kraju in državi rojstva;
– državljanstvo;
– zaposlitev odgovorne osebe pravne osebe;
– ime, sedež in matična številka pravne osebe.
(4) Pri pridobivanju, zbiranju, obdelovanju in vodenju osebnih podatkov in podatka o davčni številki cestninskega zavezanca upravljavec cestninskih cest ravna v skladu z določbami zakonov, ki urejata varstvo osebnih podatkov in davčni postopek.
(5) Zaradi zagotovitve cestninjenja, opravljanja nadzora nad njim in izvedbe postopka o prekršku upravljavec cestninskih cest pridobi podatke iz registra prebivalstva, evidence registriranih vozil in Poslovnega registra Slovenije o zastopnikih pravnih oseb.
(6) Zaradi opravljanja nadzora nad cestninjenjem vozil do 3.500 kg NDM, zagotovitve njihovega cestninjenja in izvedbe postopka o prekršku Policija in Finančna uprava Republike Slovenije pridobita podatke iz evidence iz 3., 4., 5., 7. in 8. točke drugega odstavka in tretjega odstavka tega člena.«.
Za 46. členom se dodata nova 46.a in 46.b člen, ki se glasita:
(hramba in obdelava podatkov v evidencah)
(1) Podatke iz 1. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 30 dni od dneva izdaja točkovne karte.
(2) Podatke iz 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do plačila zapadle cestnine ali do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti cestninskega zavezanca iz cestninjenja. Po izpolnitvi teh obveznosti upravljavec cestninskih cest podatke iz te evidence izbriše.
(3) Podatke iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani dve leti od poteka veljavnosti elektronskih vinjet. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru prodaje elektronske vinjete preko spletne strani upravljavca cestninskih cest podatek o IP naslovu naprave, s katere je bil opravljen nakup, zbriše v 30 dneh od prodaje elektronske vinjete.
(4) Podatke iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 20 dni po poteku veljavnosti oprostitve plačila.
(5) Podatke iz 5. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani 10 let od izdaje potrdila.
(6) Podatke iz 6. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do samodejne ali osebne potrditve skladnosti cestninjenja, vendar najdlje 20 dni od njihove pridobitve. Po potrditvi skladnosti cestninjenja upravljavec cestninskih cest podatke iz te evidence takoj izbriše.
(7) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila upravljavec cestninskih cest podatke iz 7. točke drugega odstavka prejšnjega člena hrani do plačila cestnine oziroma do zaključka postopka o prekršku.
(8) Podatke iz 8. točke drugega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani do uvedbe postopka o prekršku, vendar najdlje 20 dni od njihove pridobitve.
(9) Podatke iz tretjega odstavka prejšnjega člena upravljavec cestninskih cest hrani v tolikšnem obsegu in trajanju, kolikor je nujno potrebno za izvedbo nadzora in postopka o prekršku, vendar najdlje osem let od njihove pridobitve.
(10) Upravljavec cestninskih cest lahko na podlagi predhodne privolitve kupca elektronske vinjete za namen obveščanja kupca o uspešno izvedenem nakupu elektronske vinjete, o potrditvi spremembe in o poteku veljavnosti elektronske vinjete obdeluje njegovo osebno ime, elektronski naslov in telefonsko številko kupca. Podatki se hranijo do poteka veljavnosti elektronske vinjete oziroma do preklica privolitve.
(11) Podatki, ki se iz evidenc iz prejšnjega člena ne zbrišejo, se po poteku rokov hrambe podatkov, določenih v tem členu, nepovratno anonimizirajo.
(povezovanje podatkov v evidencah)
(1) Zaradi zagotovitve cestninjenja in opravljanja nadzora nad njim sme upravljavec cestninskih cest podatek o registrski označbi vozila in državi registracije vozila, ki uporablja cestninsko cesto, avtomatizirano preverjati s podatki o registrskih označbah in državah registracije v evidencah iz 46. člena tega zakona.
(2) Upravljavec cestninskih cest sme za potrditev pravilnosti cestninjenja za posamezno cestninjeno vozilo na podlagi podatka o registrski označbi vozila in države registracije vozila iz evidence registriranih vozil prek elektronske izmenjave pridobiti naslednje podatke o vozilu:
– status vozila;
– kategorija vozila, nadgradnja, dodatna nadgradnja;
– znamka;
– komercialna oznaka vozila;
– leto izdelave ali leto prve registracije;
– barva vozila;
– sedeži ali stojišča;
– vrsta vozila;
– oblika karoserije;
– masa ali največja tehnično dovoljena masa.«.
47. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Ministrstvo vodi in upravlja elektronski register, v katerem so glede območij EETS v Republiki Sloveniji naslednji podatki:
– podatki o izvajalcih cestninjenja;
– podatki o uporabljenih tehnologijah za cestninjenje;
– podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
– izjava o območju EETS;
– podatki o ponudnikih EETS, ki imajo sklenjene pogodbe z izvajalci cestninjenja, ki so pristojni za posamezna območja EETS v Republiki Sloveniji.
(2) Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka so v registru tudi podatki o ponudnikih EETS, ki so za opravljanje nalog in storitev ponudnika EETS pridobili dovoljenje ministrstva iz 36. člena tega zakona, in podatki o enotni kontaktni pisarni iz 35.f člena tega zakona, vključno s kontaktnim elektronskim naslovom in telefonsko številko.
(3) Podatki o območju EETS obsegajo zlasti naslednje podatke:
– temeljni identifikacijski podatki cestninske ureditve z začetkom cestninjenja in morebitnimi prekinitvami;
– geografska opredelitev cestninske ceste in podatki o značilnostih, na katere se nanaša cestninska ureditev;
– pravila cestninjenja, ki veljajo za cestninsko cesto;
– podatki, potrebni za določitev višine cestnine za posamezni cestninski razred, in drugi potrebni podatki za določitev višine cestnine;
– pravila nadzora nad cestninjenjem;
– podatki o izvajalcu cestninjenja.
(4) Podatki o ponudniku EETS obsegajo zlasti naslednje podatke:
– firma in sedež ponudnika EETS;
– podatki o vpisu v register in izbrisu iz njega;
– podatki o dovoljenju za opravljanje nalog ponudnika EETS in morebitnem odvzemu dovoljenja;
– podatki o mestih, na katerih zagotavlja storitve uporabnikom EETS;
– podatki o tem, za katere cestninske ceste zagotavlja storitve uporabnikom EETS;
– podatki o tem, katere naprave v vozilu zagotavlja, in o tipu identifikacijskih številk teh naprav.
(5) Ponudnik EETS in izvajalec cestninjenja ministrstvu nemudoma sporočita vsako spremembo v podatkih iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) Ministrstvo enkrat letno preveri, če ponudnik EETS še vedno izpolnjuje pogoje iz prve, četrte, pete in šeste alineje drugega odstavka 36. člena tega zakona. Če je potrebno, ministrstvo ustrezno popravi podatke v registru. V registru se zaznamujejo tudi ugotovitve pregleda splošnega načrta za obvladovanje tveganj pri ponudniku EETS.
(7) Podatki v registru morajo biti točni in ažurni.
(8) Register je javen. Ministrstvo zagotovi njegovo brezplačno elektronsko dostopnost.
(9) Ministrstvo decembra vsako koledarsko leto pošlje Komisiji v elektronski obliki register območij EETS in ponudnikov EETS.«.
Za 47. členom se doda novo V.a poglavje ter nova 47.a in 47.b člen, ki se glasijo:
»V.a ČEZMEJNA IZMENJAVA INFORMACIJ O NEPLAČILU CESTNINE
(nacionalna kontaktna točka)
(1) Ministrstvo opravlja naloge nacionalne kontaktne točke kot pristojnega organa, določenega za izmenjavo podatkov iz evidenc registriranih vozil držav članic Evropske unije za namen čezmejne izmenjave podatkov o lastnikih vozil ali osebah, na katere so ta vozila registrirana, in podatkov o registriranih vozilih iz Priloge I Direktive 2019/520/EU z namenom identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine. Izmenjava podatkov poteka prek nacionalnih kontaktnih točk v državah članicah Evropske unije in državah Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: državah EGP). Podatki za iskanje morajo biti v skladu s Prilogo I Direktive 2019/520/EU.
(2) Zaradi identifikacije vozila in lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, lahko nacionalne kontaktne točke v državah članicah Evropske unije in državah EGP za vsak posamezen primer avtomatizirano prek spletnega dostopa iščejo podatke iz prejšnjega odstavka.
(3) Upravljavec cestninskih cest lahko pridobljene podatke iz prvega odstavka tega člena uporabi za identifikacijo cestninskega zavezanca zaradi obveznosti plačila cestnine in izvedbo postopka o prekršku po določbah tega zakona in zakona, ki ureja prekrške. Upravljavec cestninskih cest podatke iz prvega odstavka tega člena izbriše takoj po plačilu cestnine, v primeru nadaljnje obravnave glede neplačila cestnine pa takoj po zaključku postopka obravnave ugotovljene kršitve obveznosti plačevanja cestnine.
(4) Ministrstvo posreduje podatke iz prvega odstavka tega člena upravljavcu cestninskih cest, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– podatki so omejeni zgolj na podatke, ki jih upravljavec cestninskih cest potrebuje za pridobitev dolgovane cestnine;
– upravljavec cestninskih cest lastniku ali imetniku vozila, za katerega ni bila plačana cestnina, pošlje obvestilo v skladu s 47.b členom tega zakona;
– s plačilom neplačane cestnine upravljavcu cestninskih cest je izpolnjena obveznost plačila cestnine lastnika ali imetnika vozila, za katerega je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine.
(5) Za pridobivanje točnih in ažurnih podatkov, ki so določeni v prvem odstavku tega člena, se evidenca registriranih vozil poveže s centralnim registrom prebivalstva oziroma poslovnim registrom, kot povezovalni znak pa se uporablja EMŠO ali matična številka.
(6) Posameznik, čigar osebni podatki so bili posredovani v skladu s tem členom, ima pravico pridobiti informacije o tem, kateri osebni podatki so bili posredovani državi članici Evropske unije ali državi EGP, v kateri je bilo ugotovljeno neplačilo cestnine, vključno z datumom zahtevka in podatki o pristojnem organu v tej državi članici Evropske unije ali državi EGP.
(7) Posameznik ima zaradi obdelave osebnih podatkov iz prvega odstavka tega člena pravico do obveščenosti, dostopa, popravka, izbrisa in omejitve obdelave ter uveljavljanja pravnega varstva v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in Uredbo 2016/679/EU. Zahtevki za popravek ali izbris osebnih podatkov se obravnavajo nemudoma.
(8) Podatki iz prvega odstavka tega člena se izmenjujejo z uporabo programske aplikacije Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris). Vsaka država članica Evropske unije ali država EGP krije svoje stroške, ki nastanejo v zvezi z upravljanjem, uporabo in vzdrževanjem programske aplikacije iz prejšnjega stavka.
(9) Ministrstvo pošlje Komisiji do 19. aprila 2023 in nato vsaka tri leta poročilo o številu avtomatiziranih iskanj glede neplačil cestnine. V poročilu opiše tudi stanje v Republiki Sloveniji v zvezi z nadaljnjo obravnavo neplačil cestnine.
(obvestilo o neplačilu cestnine)
(1) Upravljavec cestninskih cest v primeru neplačila cestnine pošlje lastniku oziroma imetniku vozila ali drugače identificirani osebi pisno obvestilo in obrazec za odgovor na obvestilo iz Priloge II Direktive 2019/520/EU, v katerem ga pouči tudi o pravnih posledicah neplačila cestnine.
(2) Če iz zbranih obvestil in podatkov izhaja, da oseba ne razume slovenskega jezika, in z mednarodno pogodbo ni določeno drugače, mora biti pisno obvestilo sestavljeno v jeziku dokumenta o registraciji motornega vozila, če je na voljo, sicer pa v enem od uradnih jezikov države članice registracije motornega vozila, za katerega ni bila plačana cestnina. Stroški prevajanja bremenijo upravljavca cestninskih cest ne glede na izid postopka.
(3) Lastnik oziroma imetnik vozila ali drugače identificirana oseba lahko odgovori na obvestilo o neplačilu cestnine v 60 dneh od dneva vročitve obvestila o neplačilu cestnine na naslov upravljavca cestninskih cest, ki je poslal obvestilo.«.
V 48. členu se v prvem odstavku sedma alineja spremeni tako, da se glasi:
»– ne posreduje ponudnikom EETS podatkov iz osmega odstavka 34. člena tega zakona (osmi odstavek 34. člena).«.
V 50.a členu se v prvem odstavku za besedo »veljavne« doda beseda »elektronske«, za besedo »razred« pa črtata vejica in besedilo »nameščene na predpisan način«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Z globo 500 evrov se kaznuje cestninski zavezanec, ki neupravičeno prenese registrsko tablico vozila, na katero je vezana veljavna elektronska vinjeta, na drugo vozilo ali jo prenese na vozilo, ki ni uvrščeno v isti cestninski razred kot vozilo, s katerega je bila prenesena registrska tablica (četrti odstavek 37. člena).«.
V 50.b členu se v drugem odstavku beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.
V tretjem odstavku se za besedo »namestitve« črtata vejica in beseda »veljavnosti«, za besedo »uporabe« črta besedilo »vinjete ali« in beseda »tretji« nadomesti z besedo »peti«.
V četrtem odstavku se beseda »vožnje« nadomesti z »uporabe cestninske ceste«.
V petem odstavku se beseda »drugega« nadomesti z besedo »četrtega«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Cestninjenje vozil do 3.500 kg NDM z elektronsko vinjeto se začne izvajati 1. decembra 2021.
(2) Do začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto se za cestninjenje vozil do 3.500 kg uporabljajo določbe I. poglavja, 37., 38., 39., 40., 41., 42., 43., 44., 45., 50.a in 50.b člena Zakona o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15 in 41/17).
(vzpostavitev evidence v zvezi s cestninjenjem glede na določen čas uporabe cestninske ceste in uskladitev registra)
(1) Upravljavec cestninskih cest vzpostavi evidence iz 46. člena zakona v zvezi s cestninjenjem glede na določen čas uporabe cestninskih cest najpozneje z dnem začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2) Ministrstvo uskladi register iz 47. člena zakona z določbami tega zakona najpozneje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(rok za uskladitev podzakonskih predpisov in splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil)
(1) Vlada uskladi uredbo, ki ureja cestninske ceste in cestnino, z določbami tega zakona najpozneje do dneva začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto iz prvega odstavka 34. člena tega zakona.
(2) Upravljavec cestninskih cest uskladi splošni akt iz 21. člena zakona z določbami tega zakona najpozneje do dneva začetka izvajanja cestninjenja z elektronsko vinjeto iz prvega odstavka 34. člena tega zakona.
(rok za vračilo dobroimetja na ABC tablici in Dars kartici)
(1) Cestninski zavezanci, ki so pred začetkom izvajanja cestninjenja v prostem prometnem toku cestnino za vozila nad 3.500 kg NDM plačevali brezgotovinsko z elektronsko tablico ABC ali Dars kartico, lahko uveljavljajo vračilo naloženega dobroimetja na teh medijih, brez s predpisi odobrenih popustov za nalaganje dobroimetja, najpozneje do 30. junija 2021.
(2) Upravljavec cestninskih cest objavi rok za vlaganje zahtevkov iz prejšnjega odstavka na svoji spletni strani v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona. Upravljavec cestninskih cest reši zahtevke najpozneje do 31. decembra 2021.
(evropsko elektronsko cestninjenje in čezmejna izmenjava informacij o neplačilu cestnine)
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na EETS in čezmejno izmenjavo informacij o neplačilu cestnine, se začnejo uporabljati 20. oktobra 2021.
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 438-02/20-6/10
Ljubljana, dne 21. oktobra 2020
EPA 1310-VIII
