Na podlagi 119. člena in v povezavi s 110. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) ter 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 18. redni seji dne 21. 10. 2020 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono ob HE Boštanj
(1) S tem odlokom se spremeni in dopolni Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono ob HE Boštanj (Uradni list RS, št. 78/09) (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za poslovno cono ob HE Boštanj (v nadaljevanju: SD OPPN 2) je izdelala družba Demida arhitektura d.o.o., Prešernova ulica 1, 8290 Sevnica, pod št. 01/19.
(3) Skladno z odločbo št. 35409-73/2019/5 Ministrstva za okolje in prostor z dne 10. 7. 2019 v zvezi s potrebnostjo izvedbe celovite presoje vplivov na okolje za SD OPPN 2, je bilo izdelano okoljsko poročilo (Inštitut za varnost Lozej d.o.o., 01/19-SP, marec 2020).
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Opis prostorske ureditve;
2. Usmeritev načrtovane ureditve v prostor;
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine;
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave;
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom;
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve;
8. Načrt parcelacije;
9. Dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev;
10. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta;
11. Grafične priloge;
12. Seznam prilog;
13. Izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
B) GRAFIČNI DEL:
1. | Prikaz namenske rabe iz prostorskega akta | M 1:2000 |
2. | Območje SD OPPN 2 z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:1000 |
3. | Geodetski načrt | M 1:1000 |
4. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:2000 |
5. | Ureditvena situacija | M 1:1000 |
6. | Prikaz prometne, komunalne in energetske infrastrukture | M 1:1000 |
7. | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:1000 |
8. | Načrt parcelacije | M 1:1000 |
9. | Geodetsko zazidalna situacija s prerezom | M 1:1000 |
10. | Prereza | M 1:500 |
(1) Predmet SD OPPN 2 je del osrednjega sklopa poslovne cone, v lasti podjetja Gradnje d.o.o. Boštanj, Dolenji Boštanj 66a, 8294 Boštanj.
(2) Površina območja prostorske ureditve SD OPPN 2 znaša 11.017,00 m².
(3) SD OPPN 2 se nanaša na zemljišče s parc. št. 295/68, 295/20, 295/72, 295/71, 295/70, 295/73, 295/69, 295/19, 295/31 in 295/30, k.o. 1381 – Boštanj.
(4) Izven območja SD OPPN 2 se izvede priključek na cestno omrežje.
V 4. členu se doda novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Na območju SD OPPN 2 je po standardni klasifikaciji dejavnosti dovoljena: C Predelovalna dejavnost, proizvodnja sveže betonske mešanice in betonskih izdelkov za gradbeništvo; F Gradbeništvo, gradnja cest; G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil; H Promet in skladiščenje.«.
V 6. členu se spremeni predzadnja alineja, tako da se glasi:
»nezahtevni in enostavni objekti skladno z Uredbo o razvrščanju objektov,«.
V 7. členu se:
– spremenijo tretji in četrti odstavek, ki opredeljujejo osrednji sklop, tako da se glasijo:
»(3) Od obstoječega križišča »B« do križišča »D« je območje osrednjega sklopa, kjer je predvidena legalizacija betonarne, novogradnja nadstrešnic, proizvodno-skladiščnega – poslovnega in trgovskega objekta. Območje SD OPPN 2 je razdeljeno na tri nove gradbene parcele »NP3, NP4 in NP4/1« za gradnjo objektov in gradbena parcela »NP5« za dograditev prometne komunalne in energetske infrastrukture. Gradbena parcela »NP6«, ki je zunaj SD OPPN 2 ostane nespremenjena, taka kot je načrtovana v veljavnem OPPN.
(4) V prvi etapi je dovoljena legalizacija in novogradnja vseh vrst objektov, razen trgovskega centra z živili, ki je zunaj območja SD OPPN 2 in je predviden kot možna gradnja v drugi etapi.«.
– na koncu se dodajo novi trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti odstavek, ki se glasijo:
»(13) Betonarna:
je locirana na gradbeni parceli »NP4« in se prilagaja tehnološkem načrtu. Namenjena je proizvodnji transportnih in tehnoloških betonov. Opremljena je tako, da lahko proizvaja betone kategorije B II. Sestavljena je iz naslednjih sklopov:
– betonske ploščadi, kjer so postavljeni: mešalec MAO 2000/3000, silosi za cement, kapacitete 3 x 90 t,boksi za agregate 5 x 30 m3 in ostala spremljajoča tehnologija (tehtnice, skip, vsipnik z dozatorjem, zračni kompresor, reciklirna naprava itd.);
– tehnološke poti se odvijajo znotraj gradbene parcele po utrjeni površini; betonski del ploščadi je obdan z betonsko muldo, povezano z usedalnikom;
– ploščadi čistilnega sistema, ki je severni del ploščadi betonarne in je sestavljena iz: ploščadi za pranje vozil, usedalnika, lovilca olj ter zadrževalnega bazena, v katerem se izvaja recikliranje tehnološke vode s ponovim vračanjem v tehnološki proces;
– sanitarne ploščadi, ki je locirana na južni strani betonske ploščadi pod nadstrešnico, kjer sta postavljena dva tipska kontejnerja za potrebe upravnih prostorov ter pomožnih (sanitarnih) prostorov. Vodooskrba betonarne se zagotavlja s priključkom na javno vodovodno omrežje. Fekalne vode bodo speljane v javni fekalni kanal, končna dispozicija fekalnih vod je obstoječa čistilna naparava na Logu.
(14) Nadstrešnica za agregate in nadkritje tehnološkega dela betonarne:
– lega objekta: v sklopu gradbene parcele ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih gradbenih parcel. Dovoljena je postavitev objekta na parcelno mejo lastnih gradbenih parcel;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne oblike v razmerju stranic 1:1,2 do 1:8;
– vertikalni gabarit: max. do 16.00 m;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha nadstrešnice ter objektov po uredbi: ravna ali enokapna naklona do 6°;
– kritina: PVC membranske kritine in pločevina;
– fasada: odvisna od konstrukcije nadstrešnice. Dovoljena je izvedba zaglajenega ometa ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč ter izvedba pločevinaste fasade. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
(15) Parkirišča za tovorna vozila:
so predvidena na gradbeni parceli »NP4/1«. Na mesto parkirišča za tovorna vozila je dovoljena izvedba odprtega ali pokritega skladišča. V primeru izvedbe pokritega skladišča veljajo za oblikovanje določila osemnajstega odstavka tega člena.
(16) Nadstrešnice in objekti po uredbi:
– lega objekta: v sklopu gradbene parcele ob upoštevanju cone preglednosti in predpisanega odmika od sosednjih gradbenih parcel;
– horizontalni gabarit: tlorisna zasnova je lahko pravokotne in nepravilne oblike v razmerju stranic 1:1,2 do 1:4;
– vertikalni gabarit: višina nadstrešnice ne sme presegati višine glavne stavbe; vertikalni gabarit objektov skladno z uredbo;
– konstrukcija: klasična, montažna in kombinacija klasične in montažne konstrukcije;
– streha nadstrešnice ter objektov po uredbi: ravna ali enokapna naklona do 6°;
– kritina: PVC membranske kritine in pločevina.«.
V 9. členu se na koncu dodata šestnajsti in sedemnajsti odstavek, ki se glasita:
»(16) Vse načrtovane ureditve ostanejo po veljavnem OPPN, razen cestnega priključka »C«, ki se skupaj z novo servisno cesto, ki je načrtovana kot povezava glavne ceste in obstoječe servisne ceste k HE Boštanj ukineta, kar pomeni, da vse ureditve, ki so načrtovane za omenjeni cestni priključek in povezovalno cesto prenehajo veljati.
(17) Območje SD OPPN 2 se komunikacijsko priključuje preko novih priključkov na obstoječo servisno cesto k HE Boštanj, direktno priključevanje na državno cesto ni dovoljeno.«.
17. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Odpadki:
(1) Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
(2) Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Sevnica.
(3) Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(4) Ločeno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov se zagotovi v skladu z veljavnim občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.
(5) Z gradbenimi odpadki morata investitor in izvajalec ravnati v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.«
V 18. členu se na koncu doda peti odstavek, ki se glasi:
»Za segment Kulturna dediščina in krajina so določeni trije okoljski cilji, in sicer ohranjanje objektov in območij kulturne dediščine, ohranjanje arheoloških najdišč in arheoloških ostalin ter minimalen vpliv na krajinsko sliko območja, za doseganje katerega se izvaja naslednji omilitveni ukrep:
– v robnem delu SD OPPN 2 oziroma vzdolž državne ceste G1/5 Zidani Most–Boštanj–Drnovo, se zasadi avtohtono listopadno drevnino, ki bo omilila poglede na načrtovano ureditev in širše vedutno območje spomenika.«.
19. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Varstvo pred hrupom:
(1) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa Lnoč in Ldvn.
(3) Za segment Hrup je določen en okoljski cilj, in sicer zmanjšanje obremenjenosti prebivalcev s hrupom, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– ker se bodo najbolj hrupna gradbena dela opravljala pri gradnji vseh vrst objektov (zemeljski izkopi), gre za najmanjšo oddaljenost do najbližje sosednje stavbe in namenske rabe SK, se gradbena dela časovno omeji na 6 ur efektivno v dnevnem času 12 ur;
– najbolj hrupna gradbena dela naj se izvajajo v času, ko je večina prebivalcev v službah ali v šoli;
– gradbena dela se ne smejo izvajati ob sobotah, nedeljah in praznikih;
– omejitev zelo hrupnih opravil na najkrajši možni čas;
– razmestitev hrupne gradbene opreme (kompresorji in generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljena od najbližjih sosednjih objektov (kjer se to da);
– posebna pazljivost pri nakladanju gradbenih odpadkov in razkladanju gradbenega materiala, da ne bo prišlo do sunkovitega iztresanja in udarjanja kesona ob nosilno konstrukcijo tovornjaka;
– tovorna vozila se na gradbišču ne smejo zadrževati s prižganimi motorji;
– uporaba električnega toka iz omrežja, v kolikor je to mogoče;
– obratovanje betonarne samo v dnevnem času.«
20. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Varstvo zraka:
(1) Pri izvedbi posegov na območju prostorske ureditve je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(2) Za ogrevanje objektov se primarno uporabljajo obnovljivi viri energije.
(3) Za segment Kakovost zraka je določen en okoljski cilj, in sicer ohranjanje/izboljšanje kakovosti zraka, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje (transportne poti, druge odkrite površine), kar je posebej pomembno pri zemeljskih delih, ko bo prahu največ;
– pokrivanje tovornjakov pri odvozu gradbenih odpadkov s ponjavami, ko se bodo prevažali sipki gradbeni odpadki in pa sipki gradbeni materiali;
– čiščenje okolice gradnje zaradi preprečevanja nabiranja prahu, če bi se le-ta kje pojavil;
– čiščenje transportnih poti znotraj gradbišča, kot alternativo pa se lahko uporabi vlaženje takih površin, pri čemer pa je treba poskrbeti, kar piše v naslednji alineji;
– čiščenje tovornih vozil in gradbene mehanizacije preden zapustijo območje gradbišča, tako da ne bo prihajalo do onesnaževanja vozišča, kar je še posebej pomembno v primeru blata na gradbiščnih cestah; čiščenje bo potekalo s pranjem koles in podvozja; v primeru sušnih dni vozila, ki ne bodo onesnažena z blatom se očistijo s suhim ometanjem;
– pokrivanje oziroma ščitenje vseh tistih virov, ki bi lahko bili vzrok emisij prahu v okolje (sipki gradbeni materiali in odpadki);
– izogibanje kateri koli aktivnosti pri gradnji, ki bi lahko povzročala večje emisij prahu (npr. nepotrebno prevažanje sipkih snovi po gradbišču, razkladanju/nakladanju sipkih snovi v primeru vetra, ko lahko nastane večje prašenje);
– zmanjšanje kakršnega koli odmetavanja materiala z večjih višin, nastalega pri gradnji; obvezno je treba v takih primerih uporabiti gradbiščna dvigala;
– preprečevanja takega ravnanja z gradbenimi odpadki in materiali, ki bi lahko povzročali emisije prahu; obvezno se mora materiale, ki se nameravajo obdelovati, navlažiti;
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču, saj v takem primeru lahko zaradi gorenja nastanejo škodljive in strupene snovi, ki negativno vplivajo na okolje;
– zmanjšanje hitrosti pri raztovarjanju agregatov za beton in nakladanju v vsipnik betonarne;
– povečati vlažnosti agregatov pri razkladanju in vsipanju v vsipnik betonarne;
– dovoz agregatov za cement s pokritimi tovornjaki;
– čiščenje zunanjih površin zaradi preprečevanja nabiranja prahu (npr. s pometalnimi stroji);
– zasaditev rastlinja na straneh prostorske ureditve;
– izvedba nadstrešnice nad skladiščem agregatov za beton in nad tehnološkim delom betonarne, zaprta proti vzhodu, kot gradbeno tehnični ukrep višine minimalno 10,0 m.«.
21. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Varstvo voda:
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati področno zakonodajo.
(2) Območje urejanja se ne nahaja na vodovarstvenem območju. Na severni strani je reka Sava, na zahodni strani je Globovski graben, območje ni poplavno ogroženo. Vsi posegi morajo biti locirani zunaj vodnega sveta obstoječih vodotokov.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora biti tekstualno in grafično ustrezno obdelana zunanja ureditev na pregledni situaciji, iz katere bo razvidna dispozicija obstoječih in načrtovanih objektov, ureditev okolice, vsa obstoječa in načrtovana komunalna infrastruktura ter načrtovana rešitev odvoda zalednih, drenažnih ter odpadnih padavinskih vod in potek meteorne kanalizacije, vključno z odvajanjem vode z manipulativnih in parkirnih površin.
(4) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode ter Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(5) Vse odpadne vode morajo biti priključene na javno kanalizacijsko omrežje, v skladu z veljavnimi predpisi in po pogojih upravljavca. Če javnega kanalizacijskega omrežja ni, je možno odpadne komunalne vode speljati v malo komunalno čistilno napravo z izpustom v ponikovalnico.
(6) Pri gradnji objektov je potrebno zagotoviti zadrževanje in ponikanje čim večjega dela padavinskih voda. Padavinske vode s streh naj se odvaja v lokalni zbiralnik deževnice, ki se lahko uporablja za zalivanje ali sanitarno vodo. V primeru gradnje ponikovalnice morajo biti le te locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(7) Padavinske vode iz obravnavanega območja (parkirišča, dostopne ceste in ostalih utrjenih površin) je treba, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Vse prometne cestne, manipulativne in intervencijske površine ter površine mirujočega prometa morajo biti utrjene. Odvajanje padavinskih odpadnih vod s teh površin mora biti urejeno preko zadrževalnikov, usedalnikov in lovilcev olj.
(8) Vsi kanali in jaški kanalizacijskega omrežja morajo biti grajeni vodotesno, kar mora biti predvideno v projektu in dokazano z atesti in preizkusi.
(9) Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor.
(10) V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto, ali v zemljo.
(11) V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Višek izkopanega materiala ni dovoljeno nekontrolirano odlagati na teren in z njim zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala.
(12) Predvideti je potrebne ureditve po zaključku gradbenih del. Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in vse ostanke začasnih deponij, vse z gradnjo prizadete površine pa krajinsko ustrezno urediti.
(13) Za segment Tal in vode je določen en okoljski cilj, in sicer dobro stanje tal, površinskih in podzemnih vod, za doseganje katerega se izvaja naslednje omilitvene ukrepe:
– odstranitev zemljine se mora izvesti le na predvidenem območju za gradnjo objektov, tako da bo prizadeta čim manjša površina tal;
– vsi izkopi se morajo izvajati v suhem vremenu, saj bo intervencijski čas za odstranitev onesnažene zemljine v primeru izliva goriva ali motornega olja iz gradbenega stroja v tem primeru bistveno krajši, bistveno pa bo zmanjšana tudi verjetnost za onesnaženje podzemne vode. V primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) se tako prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti;
– zemeljska dela se morajo opravljati pod stalnim nadzorom vodje gradbišča;
– v času izvedbe temeljenja mora biti stalno prisoten nadzornik gradbišča;
– vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani;
– vzdrževalna dela težke gradbene mehanizacije se na gradbišču ne bodo opravljala. V kolikor pa se bodo, je pomembno naslednje: vzdrževalna dela (npr. menjava olja) na gradbenih strojih lahko potekajo na gradbišču, vendar se mora poskrbeti, da ne pride do onesnaževanja okolja. Na gradbišču se mora tudi vnaprej predvideti za naftne derivate neprepustno utrjeno površino oziroma zavarovati samo vzdrževanje tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podtalnico (npr. uporaba ustreznih posod za odpadno olje in druge odpadke, pazljivost pri opravljanju del);
– goriva se v težko gradbeno mehanizacijo ne bodo točila. V kolikor se pa bodo točila, se mora poskrbeti, da ne pride do razlitja, kar pomeni, da morajo biti vozila z gorivom in oprema za pretakanje goriv v brezhibnem stanju. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča se mora izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno;
– parkiranje strojev in vozil težke gradbene mehanizacije na gradbišču je dovoljeno, vendar se mora poskrbeti, da se da pod stroje in vozila namestijo lovilne posode, ki potem preprečijo morebitno kapljanje motornega olja ali pa razlitje;
– gradbene odpadke se mora hraniti v zaprtih posodah, da se prepreči izpiranje v tla, tam pa kjer to ni mogoče (npr. izkopi), jih je treba pokriti s ponjavami, da zaradi padavin ne pride do njihovega izpiranja v tla;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov;
– investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo;
– investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu ali obdelovalcu, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano (evidenčni listi o odpadkih);
– prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov, kemikalij in snovi v tla ali v kanalizacijski sistem;
– zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje tekočih odpadkov, kemikalij in snovi z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti dostop nepooblaščenim osebam;
– za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti);
– preprečiti se mora kakršno koli razlitje, izpiranje ali izluževanja nevarnih kemikalij v tla na območju gradbišča (glej gornje ukrepe);
– izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas;
– za gradnjo in vgradnjo se morajo uporabljati le materiali, ki ne ogrožajo podtalja in podzemne vode;
– mora se poskrbeti, da se za začasne prometne in gradbene površine uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine, v kolikor je to mogoče, pri čemer morajo biti te površine opredeljene (določene) pred začetkom izvajanja del – načrt gradbišča;
– vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na gradbišču, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode;
– zagotoviti se mora vse varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi lahko nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi;
– vsi delavci morajo biti poučeni o nevarnostih in o načinu ukrepanja v tovrstnih primerih. Vse tovrstne dogodke se mora vpisati v gradbeni dnevnik;
– za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje;
– v primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oziroma čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri ARSO. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik;
– mora se zagotoviti ustrezna adsorpcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij);
– vodja gradbišča oziroma druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavca vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.);
– ker bo prostor v stavbi, v katerem se bodo skladiščili dodatki za beton, deloval kot zadrževalni sistem, ne sme imeti nobenih odprtin, odtokov ali kakšnih koli drugih odprtin, ki bi omogočale odtok razlitih kemikalij, v kolikor bi do tega prišlo, in odpadne požarne vode;
– okoli celotnega posega se namesti robnike, višine vsaj nekaj cm, da se prepreči razlivanje odpadne požarne vode čez robove;
– zagotovljeno mora biti, da se ročno ali pa avtomatsko (elektroventil) prepreči odtok odpadne požarne vode v lovilec olj, z loputo ali čim podobnim;
– redno je treba vršiti nadzor nad lovilcem olj in vzdrževanje;
– znotraj podjetja se vrši nadzor nad delovanjem lovilca olj s periodičnimi obhodi oziroma pregledi. Pri tem je treba pregledati, ali lovilec olj deluje pravilno. Lovilec olj je treba pregledati vsaj 1x na 6 mesecev. Ko se na gladini vode nabere določena debelina olja, se olje odvzame, pri čemer pa odvzem izvaja strokovno usposobljen izvajalec. Enako velja tudi za mulj;
– v primeru razlitja goriv in olja iz vozil jih je treba odstraniti s površine z absorpcijskim sredstvom. Onesnaženo absorpcijsko sredstvo predstavlja nevaren odpadek, s katerim lahko ravna le podjetje, ki je zavedeno v seznam prevzemnikom takih odpadkov;
– v primeru razlitja kemikalij se jih odstrani s površine s (podatki so iz varnostnih listov za kemikalije) s trdnimi vezivi;
– z odpadki, ki nastanejo zaradi razlitih kemikalij se ravna kot z nevarnimi odpadki. Nadaljnje ravnanje z odpadki je tako, kot je opisano zgoraj. Spiranje razlitja neposredno v okolje ni dovoljeno;
– v primeru požara:
– v kolikor se ne da izogniti gašenju s peno, morajo gasilci preprečiti, da pena steče v interno kanalizacijo;
– gasilci ne smejo peno spirati z vodo v kanalizacijo in pa v okolje;
– odpadno peno mora investitor oddati kot odpadek oziroma v kolikor je pomešana z odpadno gasilno vodo, jo morajo gasilci zajeti v stavbi, investitor pa jo mora dati očistiti na ustrezno čistilno napravo.«.
Za 22. členom se doda novi 22.a člen, ki se glasi:
»(1) Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem:
V neposredni bližini prostorske enote je evidentirana transformatorska postaja. Transformatorska postaja predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Območje SD OPPN 2 je skladno s 3. členom Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju uvrščeno v II. stopnjo varstva pred sevanjem. Gre za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč.
(2) Varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem:
Na območju SD OPPN 2 je potrebno upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Za osvetljevanje zunanjih površin se lahko koristijo samo takšne svetilke, ki omogočajo osvetljavo talnih površin in ne osvetljujejo neba ter širše okolice. Dovoljena je uporaba žarnic s čim manjšim deležem ultravijolične svetlobe. Sistem osvetljevanja mora delovati tako, da v drugem delu noči ostane prižgano minimalno število luči.«.
23. člen se spremeni, tako da se glasi:
»(1) Varstvo pred požarom:
V primeru eventualnega požara je vir gašenja hidrantno omrežje. Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je potrebno upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom, zato je treba zagotoviti:
– potrebne odmike od meje parcele in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,
– manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila in
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(2) Varstvo pred erozijo in plazovi:
Območje OPPN ni v erozijskem območju.
(3) Kot ukrep varstva pred škodljivim delovanjem visoke podtalnice, se v nadaljnjih fazah projektiranja, skladno s tem odlokom, pridobi mnenje geologa in v skladu z njim prilagodi način gradnje.
(4) Za projektiranje manj zahtevnih in zahtevnih objektov se izdela geomehansko poročilo, ki natančneje določa vrsto temeljenja ter način odvodnjavanja padavinskih voda iz območja urejanja.
(5) Vsi posegi v območju urejanja morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geomehanskim poročilom.
(6) V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(7) Obravnavana prostorska ureditev se nahaja v VIII. stopnji evropske makroseizmične lestvice (EMS) potresne intenzitete s pospeškom tal 0,175 g. Pri načrtovanju nove zazidave in z njo povezanih ureditev je treba upoštevati projektni pospešek tal 0,175 v skladu za Eurocodom 8.«.
25. člen se spremeni, tako da se glasi:
»Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov.«.
V 27. členu se na koncu doda šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Pri gradnji vseh vrst objektov na območju SD OPPN 2 nad in pod terenom mora biti najbolj izpostavljeni del objekta od meje sosednjih zemljišč – gradbenih parcel oddaljen najmanj 2,00 m. Manjši odmiki so dovoljeni ob pridobitvi soglasja lastnika sosednje gradbene parcele. V primeru, da je en lastnik več gradbenih parcel, je dovoljena graditev objekta na meji gradbene parcele.«.
V 28. členu se:
– spremeni se tretji in četrti odstavek, tako da se glasijo:
»(3) Maksimalna višina objektov je 16,0 m, izjemoma se dovoli višina objektov nad 16,0 m če to pogojuje tehnološki načrt kot so silosi ali druge tehnološke naprave.
(4) Za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 0,8 m glede na določene kote v geodetsko zazidalni situaciji, razen tehnoloških naprav betonarne kot so: vsipnik, usedalnik, reciklirna naprava, usedalnik, zadrževalnik ipd., ki so vkopane ali delno vkopane izvedbe, kjer se dovoli kota dna objektov do –5,0 m pod koto pritličja ali manipulativnih površin. Kote manipulativnih površin in objektov ne smejo biti pod določeno varno poplavno koto.«.
Za 29. členom se doda novi 29a člen, ki se glasi:
»Spremembe in dopolnitve OPPN 2 ne vplivajo na ureditev javne komunalne infrastrukture po obstoječem OPPN zato sprememba programa opremljanja za obravnavano območje ni potrebna.«.
SD OPPN 2 je na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem SD OPPN 2 izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0022/2018
Sevnica, dne 22. oktobra 2020
