Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17 in 81/19), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), 5. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 72/08), 16. člena Statuta Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 5. dopisni seji, ki je potekala od 16. 10. 2020 do 21. 10. 2020 sprejel
o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Log - Dragomer
(1) S tem odlokom se ureja način izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: javna služba), ki obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo ter obseg opravljanja obvezne občinske gospodarske javne službe,
– vrste in obseg objektov in naprav za izvajanje javne službe,
– pogoji za zagotavljanje javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– financiranje javne službe,
– osnove za oblikovanje cen in obračun storitev,
– gradnjo novih kanalizacijskih sistemov in prenos omrežij v upravljanje,
– izvajanje strokovnega nadzora nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javne kanalizacije,
– nadzorovanje izvajalcev del pri gradnji druge gospodarske javne infrastrukture znotraj vplivnega območja javne kanalizacije, ter
– nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe.
(2) Ta odlok določa tudi oskrbovalne standarde in druge ukrepe zmanjševanja emisij odpadne vode, vodenje upravnih postopkov in vodenje evidenc izvajalca gospodarske javne službe.
(3) Vrste nalog in ukrepe, ki se izvajajo v okviru opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe in standarde komunalne opremljenosti, ki morajo biti izpolnjeni za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, določa Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 s spremembami; v nadaljevanju: Uredba).
(4) S tem odlokom se za izvajalca gospodarske javne službe, ki je predmet tega odloka, določi Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o.
(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Aglomeracija je območje poselitve, kjer je poseljenost ali opravljanje gospodarske ali druge dejavnosti zgoščeno tako, da je možno zbiranje komunalne odpadne vode v kanalizaciji in njeno odvajanje po kanalizaciji v komunalno čistilno napravo ali na končno mesto izpusta.
2. Blato je preostalo obdelano ali neobdelano blato iz komunalnih čistilnih naprav in preostalo blato iz obstoječih pretočnih greznic.
3. Industrijska odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi:
– odpadna voda, ki nastaja pri opravljanju kmetijske dejavnosti,
– mešanica industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če gre za komunalno ali padavinsko odpadno vodo, ki nastaja na območju iste naprave, in se pomešane odpadne vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode,
– odpadna voda, ki se zbira in odteka s površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh, ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja teh površin,
– hladilna odpadna voda in
– biološko razgradljiva industrijska odpadna voda iz naprave, nastale pri po predpisih dovoljene dejavnosti.
4. Interna kanalizacija so cevovodi s pripadajočo opremo, ki so namenjeni odvajanju komunalne in padavinske odpadne vode iz stavbe v javno kanalizacijo, nepretočno greznico, obstoječo greznico in malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo, manjšo od 50 populacijskih ekvivalentov (PE).
5. Izvajalec gospodarske javne službe je Javno podjetje Komunalno podjetje Vrhnika, d.o.o., (v nadaljevanju: Izvajalec) ki ima v najemu objekte in naprave za izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in jih vzdržuje.
6. Javna kanalizacija je kanalizacija, skupaj s čistilno napravo, ki zaključuje to kanalizacijo, ki je kot javna infrastruktura lokalnega pomena namenjena izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Je v lasti Občine Log - Dragomer (v nadaljevanju: Občina).
7. Kanalizacijski priključek je cevovod s pripadajočo opremo, ki je namenjen odvajanju odpadne vode ali mešanice odpadne vode iz objekta v javno kanalizacijo in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijsko omrežje do zadnjega jaška pred objektom, ki je priključen na javno kanalizacijsko omrežje. Kanalizacijski priključek pripada objektu, v katerem nastaja komunalna, padavinska ali industrijska odpadna voda ali mešanica odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijsko omrežje in je v lasti lastnika objekta.
8. Komunalna čistilna naprava je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode ali za čiščenje mešanice komunalne odpadne vode z industrijsko ali padavinsko odpadno vodo ali obema, ki zmanjšuje ali odpravlja njeno onesnaženost.
9. Komunalna odpadna voda je odpadna voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki:
– nastaja v objektih v javni rabi ali pri drugih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu,
– nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi in sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od onesnaževal letna količina ne presega s predpisi določenih mejnih vrednosti letnih količin onesnaževal,
– nastaja kot industrijska odpadna voda, za katero se ne uporabljajo predpisi, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju tovrstne industrijske odpadne vode urejajo drugače kot uredba, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo ali
– nastaja kot industrijska odpadna voda v napravi, za katero se ne uporabljajo predpisi, ki posamezna vprašanja emisije snovi in toplote pri odvajanju industrijske odpadne vode iz tovrstne naprave urejajo drugače kot uredba, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
10. Ločen kanalizacijski sistem je sistem, ko se komunalna odpadna voda odvaja posebej v kanalu za komunalno odpadno vodo ločeno od padavinske odpadne vode.
11. Mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava z zmogljivostjo, manjšo od 2.000 PE (v nadaljevanju: MKČN).
12. Mešan kanalizacijski sistem je sistem, ki odvaja komunalno in padavinsko odpadno vodo oziroma komunalno, industrijsko in padavinsko vodo skupaj v enem kanalu.
13. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik, brez prekatov, namenjen zbiranju komunalne odpadne vode.
14. Obstoječa nepretočna greznica je nepretočna greznica, za katero velja, da je:
– bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve Uredbe,
– bilo pred dnem uveljavitve Uredbe za objekt, ki je priključen na obstoječo nepretočno greznico, pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je vključevalo minimalno komunalno oskrbo objekta z zbiranjem komunalne odpadne vode v nepretočni greznici,
– bilo pred dnem uveljavitve Uredbe pridobljeno soglasje za priključitev pristojnega soglasodajalca v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in pravnomočno vodno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo vode, če za njeno gradnjo ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
15. Obstoječa pretočna greznica je pretočna greznica, ki je bila zgrajena pred uveljavitvijo Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12 s spremembami) v skladu s predpisi, ki so veljali v času gradnje, in obratuje na dan uveljavitve te uredbe.
16. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode je izvedbeni akt, ki ga pripravi država in v njem med drugim določi aglomeracije, zahteve in roke opremljanja aglomeracij (v nadaljevanju: Operativni program).
17. Padavinska odpadna voda je odpadna voda, ki kot posledica meteornih padavin onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo, razen odpadne vode, ki se zbira in odteka s površin objektov ali naprav za predhodno skladiščenje, predelavo, skladiščenje ali odstranjevanje odpadkov, razen njihovih streh, ali s funkcionalnih prometnih površin ob teh objektih in napravah, če na teh površinah poteka manipulacija z odpadki in bi lahko prišlo do onesnaženja površin.
18. Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, izražena z biokemijsko potrebo po kisiku (v nadaljevanju: BPK5). 1 PE je enak 60 g BPK5 na dan.
19. Posebne storitve gospodarske javne službe po tem odloku so storitve, ki jih Izvajalec opravlja in pri tem uporablja javno infrastrukturo, pri čemer te storitve niso obvezne storitve javne službe.
20. Razpršeno odvajanje padavinske odpadne vode je odvajanje padavinske odpadne vode z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov s prelivanjem čez njihove mejne robove ali preko posamičnih iztokov ali preko jarkov za zbiranje in odvajanje padavinske odpadne vode s teh površin.
21. Tipska MKČN je MKČN do 50 PE, ki je gradbeni proizvod v skladu s standardom SIST EN 12566-3 ali drugim enakovrednim in mednarodno priznanim standardom, in je zanjo izdana izjava o lastnostih v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode (v nadaljevanju: izjava o lastnostih).
22. Uporabnik javne službe je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik oziroma najemnik oziroma posestnik stavbe, dela stavbe, gradbeno inženirskega objekta ali utrjenega zemljišča in upravljavci javnih površin, za katerega se zagotavlja izvajanje gospodarske javne službe.
23. Upravljavec javne kanalizacije je pravna oseba, ki jo v skladu s predpisi, ki urejajo javno službo, občina določi ali izbere za izvajalca javne službe odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode.
24. Varovalni pas kanalizacije je območje, določeno levo in desno od osi, znotraj katerega so posegi omejeni.
(2) Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot izrazi, ki jih določa Uredba.
II. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA TER OBSEG OPRAVLJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Občina zagotavlja gospodarsko javno službo na celotnem območju Občine, v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec ima v najemu objekte in naprave za izvajanje gospodarske javne službe, ki so v lasti Občine.
(3) Za javno infrastrukturo iz prejšnjega odstavka Izvajalec Občini plačuje najemnino, skladno z najemno pogodbo. Najemnina je prihodek občinskega proračuna.
(4) Občina vodi analitično evidenco za sredstva javne infrastrukture, v skladu z veljavnimi predpisi, Izvajalec pa ji nudi strokovno in administrativno podporo.
(5) Izvajalec zagotavlja dosledno ločeno računovodsko evidentiranje posameznih dejavnosti, skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi in drugimi veljavnimi predpisi.
(6) Izvajalec pripravi in sprejme Interni pravilnik o tehnični izvedbi ter uporabi javnega kanalizacijskega sistema (v nadaljevanju: Interni pravilnik), v katerem so podrobneje opredeljene vsebine v zvezi s tehnično izvedbo in uporabo objektov in naprav za izvajanje javne službe.
(7) Izvajalec uporablja javno infrastrukturo iz tega odloka tudi za izvajanje posebnih storitev, razen v primeru, da občina sprejme drugačen sklep.
(program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Izvajalec mora opravljati javno službo na celotnem območju Občine v skladu s Programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Program odvajanja in čiščenja).
(2) Program odvajanja in čiščenja skladno z Uredbo izdela Izvajalec ter ga potrdi pristojni organ Občine. Izvajalec Program odvajanja in čiščenja objavi na svoji spletni strani in uporabnikom javne službe na svojem sedežu omogoči vpogled v tiskani izvod.
(prostorsko zagotavljanje čiščenja odpadne vode)
(1) Čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine se zagotavlja:
1. V aglomeracijah s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 2.000 PE:
– v komunalni čistilni napravi Občine Log - Dragomer za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena;
– v individualni ureditvi za posamezen objekt, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje:
– v komunalni čistilni napravi, ki ni tipska MKČN in je manjša od 50 PE, skladno z Uredbo,
– v tipski MKČN, skladno z Uredbo,
– v nepretočni greznici, skladno z Uredbo.
2. V aglomeracijah s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 500 PE in manjšo od 2.000 PE:
– v komunalni čistilni napravi za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena;
– v individualni ureditvi za posamezen objekt, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje:
– v komunalni čistilni napravi, ki ni tipska in je manjša od 50 PE, skladno z Uredbo,
– v tipski MKČN, skladno z Uredbo,
– v nepretočni greznici, skladno z Uredbo.
3. V aglomeracijah s skupno obremenitvijo, enako ali večjo od 50 PE in manjšo od 500 PE:
– v komunalni čistilni napravi ali MKČN za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja preko javnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena;
– v individualni ureditvi za posamezen objekt, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje:
– v komunalni čistilni napravi, ki ni tipska in je manjša od 50 PE, skladno z Uredbo,
– v tipski MKČN, skladno z Uredbo,
– v nepretočni greznici, skladno z Uredbo;
– v kolikor se skladno z veljavno Uredbo ne gradi javni kanalizacijski sistem, se odvajanje in čiščenje ureja individualno na stroške lastnika:
– v komunalni čistilni napravi, ki ni tipska in je manjša od 50 PE, skladno z Uredbo,
– v tipski MKČN, skladno z Uredbo,
– v nepretočni greznici, skladno z Uredbo.
4. V aglomeracijah s skupno obremenitvijo, manjšo od 50 PE, v individualni ureditvi:
– v komunalni čistilni napravi, ki ni tipska in je manjša od 50 PE, skladno z Uredbo,
– v tipski MKČN, skladno z Uredbo,
– v nepretočnih greznicah, skladno z Uredbo;
– v obstoječih pretočnih in nepretočnih greznicah, v kolikor so dovoljene z Uredbo.
(3) Aglomeracije so prikazane na karti veljavnega Operativnega programa. Dostop do vsebin operativnega programa zagotavlja Agencija Republike Slovenije za okolje na spletni strani Atlasa okolja.
(prevzem in ravnanje z blatom)
(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz obstoječih pretočnih in obstoječih nepretočnih greznic (v nadaljevanju: obstoječih greznic), nepretočnih greznic in MKČN, se zagotavlja v komunalnih čistilnih napravah, ki so opremljene za prevzem in obdelavo blata.
(2) Prevzem in ravnanje z blatom iz komunalne čistilne naprave v Občini se lahko prenese na drugega usposobljenega prevzemnika blata.
(1) V okviru javne službe mora Izvajalec v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
1. upravljanje, vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije;
2. odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
3. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo oziroma v komunalno čistilno napravo, če gre za mešano kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije, oziroma v lovilniku olj ali čistilni napravi padavinske odpadne vode, če gre za javno kanalizacijo za odvajanje izključno padavinske odpadne vode in je čiščenje padavinske odpadne vode predpisano:
– z javnih površin skladno z Uredbo,
– s streh, če za to padavinsko odpadno vodo ni mogoče zagotoviti ravnanja v skladu s predpisi,
– z zasebnih utrjenih površin, ki niso večje od 100 m2 in pripadajo objektu, iz katerega se odvaja komunalna odpadna voda ali padavinska odpadna voda s streh;
4. odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in ne ustreza vodi iz 3. točke tega odstavka;
5. odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo v skladu s predpisi;
6. druge storitve, določene s predpisi.
(2) Odvajanje in čiščenje vode iz 4. in 5. točke prvega ostavka tega člena se ne šteje za javno službo, tudi če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi.
(3) Storitve iz 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena Izvajalec izvaja v okviru posebnih storitev gospodarske javne službe.
(4) V okviru javne službe mora Izvajalec upravljati MKČN in nepretočne greznice v skladu z Uredbo.
(5) V okviru javne službe mora Izvajalec za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine na komunalno čistilno napravo;
– prevzem blata iz greznic in iz MKČN do 50 PE;
– evidenco o izvoru, vrsti in količini prevzetega blata oziroma odplak ter druge evidence v skladu z veljavno zakonodajo;
– pregled in poročilo o pregledu za MKČN do 50 PE, v skladu z veljavnimi predpisi.
III. VRSTE IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(opredelitev naprav in objektov javne kanalizacije)
(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
1. Za komunalne odpadne vode:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne vode, objekti in naprave vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije,
– MKČN velikosti najmanj 50 PE,
– komunalne čistilne naprave,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
2. Za padavinske odpadne vode:
– meteorna omrežja z revizijskimi jaški za odvod padavinske odpadne vode,
– zadrževalni, razbremenilni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine in z njimi upravlja Izvajalec.
(3) V javno kanalizacijo se sme odvajati samo komunalno in padavinsko odpadno vodo v skladu z veljavno zakonodajo. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati:
– drenažne vode,
– podtalnice,
– vode odprtih vodotokov,
– meteorne vode, kjer jo je mogoče speljati v ponikanje ali v vodotok,
– vsebine greznic in MKČN,
– ostankov čiščenja kanalizacijskih vodov,
– kemikalij, olj in jedkih snovi ter
– organskih odpadkov.
(4) Izvajalec ima ves čas pravico dostopa do objektov in naprav javne kanalizacije z namenom zagotavljanja rednega vzdrževanja in kontrole, ne glede na lastništvo zemljišča, na katerem so objekti in naprave javne kanalizacije.
(5) Izvajalec je dolžan po opravljenem rednem ali izrednem (intervencijskem) delu vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje v roku štirinajstih dni po izvedenih delih.
(opredelitev naprav in objektov uporabnika)
(1) Naprave in objekti uporabnika so:
1. Za komunalno odpadno vodo:
– kanalizacijski priključek,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadne vode, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami,
– nepretočna greznica,
– MKČN do 50 PE,
– obstoječa greznica.
2. Za padavinsko odpadno vodo:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami,
– interna inštalacija za ponovno uporabo padavinske vode, ki odteka s strehe objekta, npr. za splakovanje stranišč, zalivanje,
– usedalnik za zajem in mehansko obdelavo padavinske odpadne vode pred izpustom v javno kanalizacijo,
– usedalnik in lovilec olj ali rastlinska čistilna naprava za zajem in mehansko obdelavo padavinske odpadne vode, če se ta odvaja posredno ali neposredno v vode,
– objekti za razpršeno odvodnjavanje padavinske vode.
(2) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(3) Naprave in objekti vakuumske oziroma podtlačne kanalizacije morajo biti zgrajeni in vzdrževani v skladu z navodili Izvajalca.
(4) Naprave in objekte iz tega člena upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške, razen vakuumskih oziroma podtlačnih jaškov, v kolikor za slednje ni v posameznem primeru drugače dogovorjeno.
IV. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE JAVNE SLUŽBE
(upravni postopki in javna pooblastila)
(1) Izvajalec izdaja:
– smernice in mnenja skladno z zakonom, ki ureja urejanje prostora,
– druga strokovna mnenja in potrdila iz delovnega področja Izvajalca skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Izvajalec v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izdaja projektne in druge pogoje ter mnenja, skladno z zakonom, ki ureja gradnje, in Pravilnikom o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov.
(3) Izvajalec v postopkih za priključitev obstoječih objektov oziroma objektov, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, na javno kanalizacijo, ukinitev ali spremembo kanalizacijskega priključka izdaja soglasja:
– k priključitvi,
– k ukinitvi kanalizacijskega priključka,
– k spremembi kanalizacijskega priključka,
– k začasni priključitvi,
– k spremembi načina odvajanja.
(4) K zahtevku za pridobitev smernic, izdajo projektnih pogojev ter izdajo mnenja mora investitor oziroma od njega pooblaščeni projektant predložiti dokumentacijo v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(5) Dokumentacija, ki jo mora vlagatelj predložiti Izvajalcu za izdajo dokumentov iz tretjega odstavka:
– za soglasje za priključitev obstoječega objekta:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje legalnost gradnje,
– dokazilo o lastništvu objekta,
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka in
– potrdilo o plačilu komunalnega prispevka oziroma v primeru obročnega plačila komunalnega prispevka, potrdilo Občine, da dovoli priključitev pred dokončnim poplačilom;
– za soglasje k ukinitvi kanalizacijskega priključka:
– situacijo z vrisanim objektom, javno kanalizacijo in kanalizacijskim priključkom s prikazom mesta ukinitve in
– izjavo, da je objekt izpraznjen in da na lokaciji objekta ne bodo nastajale komunalne odpadne vode;
– za soglasje k spremembi kanalizacijskega priključka:
– projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka in
– načrt zunanje ureditve in načrt arhitekture;
– za soglasje za začasno priključitev:
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in načina odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– dokazilo o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali drugo ustrezno dokazilo, ki izkazuje dovoljenost gradnje, in
– dovoljenje za izvedbo prireditve v primeru prireditve;
– za soglasje za spremembo načina odvajanja:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500 in
– načrt obstoječe interne kanalizacije z opisom in prikazom predvidenih sprememb načina odvajanja.
(6) Izvajalec o zahtevku za izdajo soglasja iz tretjega odstavka tega člena odloči v 15 dneh od prejema popolne vloge.
1. Storitve na območju poselitve ali njegovem delu, ki je opremljen z javno kanalizacijo
(obveznosti, vezane na priključitev objektov na javno kanalizacijo)
(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo za vse objekte obvezna in dovoljena le na podlagi soglasja k priključitvi, ki ga izda Izvajalec.
(2) Izvajalec lastnika objekta v instrukcijskem roku tridesetih dni po prejemu uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo obvesti, da je priključitev njegovega obstoječega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posreduje navodila za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora, pod nadzorom Izvajalca, opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od pridobitve uporabnega dovoljenja za javno kanalizacijo.
(3) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna in padavinska odpadna voda v greznico ali MKČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali MKČN odklopi in se s cevovodom interne kanalizacije direktno poveže na javno kanalizacijo. Uporabnik mora Izvajalcu dopustiti nadzor nad izvedenimi deli.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko na teh območjih komunalna odpadna voda izjemoma odvaja v MKČN do 50 PE, nepretočno greznico ali tipsko MKČN v skladu z Uredbo.
(5) Izvajalec lahko skladno s predpisi in v soglasju k priključitvi na kanalizacijo določi uporabniku storitve javne kanalizacije obveznost, da opravlja periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode v skladu s kriteriji, določenimi v Internem pravilniku. Navedene obveznosti uporabnik izvaja na lastne stroške. Ravno tako uporabnik na lastne stroške nabavi in vzdržuje za to potrebne naprave. Uporabnik redno dostavlja Izvajalcu poročila o opravljenih meritvah v skladu z veljavnimi predpisi.
(6) Uporabnik, ki odvaja v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, obremenjeno z več kot 50 PE oziroma 4.000 m3 na leto, mora v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti vsa ustrezna dovoljenja ter izvesti merilno mesto v skladu s predpisi in pogoji Izvajalca. Merilno mesto mora biti ob vsakem času brez posebnega obvestila dostopno Izvajalcu.
(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma, skladno s soglasjem Izvajalca, dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je po navodilih Izvajalca dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki takšnega priključka.
(3) Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(4) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki Izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata Izvajalec in uporabnik.
(5) V primeru ločenega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske vode se mora izvajati dosledno priključevanje komunalne odpadne vode na sanitarni kanal in padavinske vode na meteorni kanal.
(6) V primeru priključitve preko hišnega črpališča mora biti le-to zasnovano tako, da ne povzroča prekomernega zastajanja odpadne vode.
(7) V primeru, da priključek v celoti ne poteka po zemljišču, ki je v lasti lastnika objekta, je potrebno izkazati pravico graditi in pravico uporabljati to zemljišče oziroma izjemoma pridobiti soglasje lastnika tega zemljišča.
(8) Izgradnja in vzdrževanje objektov in naprav iz tega člena se mora izvajati po enakih določilih, kot veljajo za javno kanalizacijo. Stroški gradnje bremenijo uporabnika. Uporabnik je s temi objekti dolžan gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje komunalne in padavinske vode v javno kanalizacijo.
(postopek za priključitev objekta)
(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega zahtevka investitorja, kateremu se predloži:
– za obstoječe objekte: projekt za izvedbo (PZI) priključka, na katerega je bilo pridobljeno soglasje k priključitvi, dokazilo o lastništvu,
– za novogradnje: gradbeno dovoljenje in projekt za izvedbo (PZI) priključka,
– za vse objekte še: dokazilo o lastništvu objekta in soglasje solastnikov objekta, če ima objekt več lastnikov in služnostno pogodbo ali soglasje lastnikov zemljišč, po katerih bo priključek potekal (če niso v lasti investitorja).
(2) Investitor je dolžan podati zahtevek najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled kanalizacijskega priključka izvede Izvajalec na stroške investitorja.
(3) Priključek na javno kanalizacijo lahko izvede Izvajalec ali drug za to usposobljen izvajalec. V tem primeru nadzor nad deli pri gradnji priključka izvede Izvajalec na stroške investitorja. Izvajalec pred pričetkom del opravi ogled za izvedbo priključka. Ob pregledu priključka Izvajalec izdela izvedbeno skico ali geodetski načrt. Tehnični podatki kanalizacijskega priključka se vnesejo v bazo kanalizacijskih priključkov. Stroške izdelave izvedbene skice ali geodetskega načrta in vnosa podatkov nosi investitor priključka v skladu z veljavnim cenikom Izvajalca.
(4) K zahtevku za priključitev na javni kanalizacijski sistem investitorju ni potrebno predložiti projekta hišnega priključka v primeru, da se gradi nova ulična kanalizacija in je priključek že obravnavan v projektu nove ulične kanalizacije in je za celotno območje izdelan projekt priključkov.
(5) Priključek mora biti grajen iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Internem pravilniku.
(6) Po priključitvi objekta na javno kanalizacijo, o čemer Izvajalca obvesti investitor, se le-tega vpiše v evidenco uporabnikov javne kanalizacije in v evidenco priključenih uporabnikov na čistilno napravo.
(spremembe na priključkih)
(1) Sprememba dimenzije ali trase priključka ter izvedba dodatnega priključka se obravnavajo na enak način kot za nov kanalizacijski priključek.
(2) Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta ali spremembe mesta priključitve. Za izvedbo ukinitve se smiselno uporabita prvi in drugi odstavek 13. člena tega odloka.
(3) Vsaka sprememba priključka se evidentira v interni bazi priključkov Izvajalca na stroške uporabnika.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko pri rekonstrukcijah in obnovah javnega sistema sredstva za evidentiranje sprememb priključkov zagotovi Občina.
(način odvajanja padavinske vode z objektov in ukrepi za čiščenje padavinske vode)
(1) Padavinsko odpadno vodo, ki odteka s strehe objekta, mora lastnik objekta odvajati neposredno ali posredno (preko ponikanja) v vode, kadar je to tehnično izvedljivo. V nasprotnem primeru lahko lastnik objekta skladno s soglasjem k priključitvi to vodo odvaja v javno meteorno omrežje, če ta možnost obstoji.
(2) Lastnik objekta lahko vodo iz prvega odstavka tega člena uporabi kot dodatni vir vode za namene, pri katerih ni treba zagotoviti kakovosti za pitno vodo, na primer za splakovanje stranišč, pranje perila ali zalivanje.
(3) Način in ukrepi za odvajanje padavinske odpadne vode so določeni v predpisu, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo.
(evidenca strešnih in drugih utrjenih površin)
(1) Izvajalec vodi evidenco strešnih površin in zasebnih utrjenih površin, s katerih se odvaja padavinska odpadna voda v javno meteorno kanalizacijo. Evidenca je osnova za izračun količine padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Velikost strešnih površin in drugih utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi tlorisne površine stavbe in tlorisne utrjene površine iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(3) Za objekte, za katere se ne more določiti površin, kot določa prejšnji odstavek, se te določijo na podlagi tlorisne površine objekta iz uradnih evidenc. Podatke o tlorisnih površinah iz uradnih evidenc se pošlje v izjasnitev lastniku zadevne nepremične, pri čemer se, v kolikor se lastnik v postavljenem roku ne izjasni, šteje, da so podatki iz uradnih evidenc pravilni.
(4) Pri odstopanjih dejanskega stanja v primerjavi z uradnimi evidencami, se velikost strešnih in drugih utrjenih površin določi na podlagi tlorisne površine ter iz digitalnih ortofoto posnetkov (DOF) ali na podlagi meritev dejanskega stanja.
(5) V primeru spremembe površin iz prvega odstavka tega člena je dolžan lastnik o tem obvestiti Izvajalca v roku trideset dni od spremembe.
2. Izvajanje javne službe na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo
(način odvajanja in čiščenja odpadne vode – oskrbovalni standardi)
(1) Na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo in na katerih je po veljavnem Operativnem programu predvidena gradnja javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih MKČN ali nepretočne greznice. MKČN in nepretočne greznice, ki morajo biti zgrajene v skladu z veljavnimi predpisi, imajo na teh območjih začasen značaj. Za gradnjo le-teh je povzročitelj obremenitve dolžan pridobiti ustrezno dovoljenje.
(2) Na območjih, kjer po Operativnem programu ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni za obstoječe greznice zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode, kot to določa Uredba. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MKČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo izbrati in pooblastiti odgovornega upravljavca – vzdrževalca naprav.
(3) Na območju izven meja aglomeracij se lahko komunalna odpadna voda iz nestanovanjskih stavb odvaja v MKČN z zmogljivostjo, enako ali večjo od 50 PE, ki ni objekt javne kanalizacije in je v lasti in upravljanju lastnika ali lastnikov nestanovanjskih stavb, iz katerih se odvaja komunalna odpadna voda, njen upravljavec pa mora zagotavljati prevzem blata z uporabo storitev javne službe.
(druge zahteve za upravljavce, investitorje in lastnike MKČN, greznic)
(1) Skladno s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode, mora upravljavec MKČN do 50 PE zagotoviti prve meritve v skladu z navedenim predpisom, ki se izvedejo po prvem zagonu nove ali rekonstruirane MKČN do 50 PE in po vsaki večji spremembi v obratovanju te naprave (v nadaljevanju: prve meritve).
(2) Upravljavec MKČN do 50 PE mora v celotnem obdobju obratovanja te MKČN hraniti dokumentacijo in podatke v skladu z Uredbo.
(3) Upravljavec MKČN do 50 PE mora:
1. Izvajalcu omogočiti pregledovanje te naprave v skladu z Uredbo;
2. Izvajalcu na njegovo zahtevo najpozneje v petnajstih dneh predložiti:
– poročilo o opravljenih prvih meritvah v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode,
– izjavo o lastnostih, če gre za tipsko MKČN,
– podatke za izvedbo pregleda in pripravo poročila o pregledu v skladu z Uredbo ali
– ostalo dokumentacijo in podatke v skladu z Uredbo.
(4) Lastnik stavbe mora Izvajalca na območju, kjer v stavbi nastaja komunalna odpadna voda, v skladu z Uredbo obvestiti o načinu zagotavljanja minimalne komunalne oskrbe. Lastnik stavbe mora Izvajalca obvestiti o začetku:
– obratovanja MKČN petnajst dni po začetku njenega obratovanja,
– uporabe nepretočne greznice najpozneje trideset dni pred predvidenim začetkom njene uporabe.
(5) Lastnik greznice mora Izvajalcu omogočiti pregledovanje greznice v skladu z Uredbo. Upravljavec nepretočne greznice mora Izvajalca na njegovo zahtevo najpozneje v tridesetih dneh obvestiti o predvideni uporabi.
(prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN)
(1) Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje, čiščenje in obdelavo blata iz obstoječih greznic, nepretočnih greznic in MKČN v skladu z določili Programa odvajanja in čiščenja.
(2) Prevzem blata iz greznic in MKČN se izvaja na podlagi internega programa praznjenja oziroma na podlagi predhodnega naročila uporabnikov (najmanj enkrat na tri leta). Uporabniki morajo v ta namen Izvajalcu omogočiti dostop do greznic oziroma MKČN. Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z greznicami oziroma MKČN in količino načrpanega blata.
(3) Izvajalec prevzame in ravna z blatom iz MKČN in obstoječih greznic iz prvega in drugega usedalnika skladno s predpisi oziroma Internim pravilnikom.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je Izvajalec v primeru, da obstoječa greznica ni zgrajena v skladu z Uredbo ter v skladu z v času gradnje veljavnimi gradbenimi standardi, v okviru javne službe dolžan izprazniti vsebino iz obstoječe greznice le enkrat letno za objekt, v katerem nastaja komunalna odpadna voda. Prevzemi, ki jih Izvajalec opravi več kot enkrat letno, so izredni prevzemi, ki jih mora uporabnik naročiti pri Izvajalcu in se dodatno zaračunajo. Storitev mora uporabnik naročiti najmanj dva delovna dneva pred želenim terminom prevzema.
(5) Za objekte, ki se nahajajo na območju, kjer ni možen dostop s cestnim motornim vozilom, se zagotavlja prevzem blata na CČN Vrhnika. Lastnik takega objekta mora sam poskrbeti za prevoz do CČN Vrhnika. Za termin prevzema se mora lastnik predhodno dogovoriti z Izvajalcem. Prevozno sredstvo mora biti opremljeno tako, da je možno blato prevzeti preko septične postaje CČN Vrhnika.
(6) Izvajalec lahko odda storitev prevzema in čiščenja blata iz greznic in MKČN po pogodbi podizvajalcem.
(obveščanje o prevzemu blata)
(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata po programu iz greznice ali MKČN do 50 PE, uporabnika pisno obvestiti vsaj petnajst dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z Izvajalcem pravico do enkratne prestavitve najavljenega časa storitve. O takšni nameri mora uporabnik Izvajalca pisno obvestiti vsaj osem dni pred začetkom opravljanja storitve, Izvajalec pa mora storitev opraviti najpozneje v tridesetih dneh po poslani zahtevi.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z Izvajalcem ne prestavi ter s tem onemogoči izvedbo storitve ali če Izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov iz prejšnjega odstavka v primeru, ko zaradi daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega opravljanja storitve.
(ravnanje z blatom iz greznice ali MKČN na kmetijskem gospodarstvu)
(1) Obvezna storitev javne službe za stavbe kmetijskega gospodarstva se izvaja v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.
(2) V primeru, da blato v obstoječi greznici, MKČN oziroma vsebina v nepretočni greznici nastaja na kmetijskem gospodarstvu rejnih živali in je blato oziroma vsebina zmešana skupaj z gnojevko oziroma gnojnico ter skladiščena najmanj šest mesecev pred uporabo za gnojilo v kmetijstvu, je kmetijsko gospodarstvo izvzeto iz plačevanja storitev prevzema in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali MKČN oziroma vsebine iz nepretočnih greznic po m3 dobavljene pitne vode.
(3) Lastnik kmetijskega gospodarstva rejnih živali mora Izvajalcu ob začetku opravljanja te dejavnosti oziroma do 31. januarja tekočega leta, dostaviti Izjavo o odvajanju odpadne vode v kmetijskih in drugih dejavnostih (OBRAZEC 1). Če lastnik kmetijskega gospodarstva Izvajalcu v predpisanem času ne dostavi ustrezne vloge iz prejšnjega stavka, mu Izvajalec začne zaračunavati stroške odvajanja in čiščenja odpadne vode oziroma storitve povezane z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami ali MKČN. Vse spremembe se upoštevajo naslednji mesec od dneva prejema vloge, Izvajalec pa lastniku kmetijskega gospodarstva za nazaj ne sme povrniti stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode in storitev, povezanih z greznicami ali MKČN, merjenih po m3 dobavljene pitne vode.
(4) Lastnik stavbe kmetijskega gospodarstva Izvajalcu ob vsakokratnem pregledu MKČN, obstoječe greznice in nepretočne greznice predloži pisno izjavo, da so izpolnjeni pogoji iz predpisa iz prvega odstavka tega člena (OBRAZEC 3).
3. Ukinitev priključka in prekinitev odvajanja odpadne vode
(ukinitev priključka in prekinitev odvajanja odpadne vode)
(1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo lastnika ali po uradni dolžnosti, pri čemer stroške ukinitve krije lastnik. Ukinitev na zahtevo lastnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora lastnik dokazati s potrdilom pristojnih organov.
(2) Izvajalec na stroške lastnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja Izvajalca,
– lastnik brez soglasja Izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– lastnik onemogoča Izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– lastnik brez soglasja Izvajalca spremeni izvedbo priključka,
– lastnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– industrijski uporabnik v roku tridesetih dni po pozivu Izvajalca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
– kakovost izpusta odpadne vode v kanalizacijo ne ustreza zahtevam veljavne zakonodaje, še posebej če voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi, ki lahko same ali skupaj z drugimi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in naprav,
– industrijski uporabnik ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov zaradi določitve količine industrijske odpadne vode.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača lastnik.
(prekinitev odvajanja odpadne vode zaradi vzdrževalnih del in v primeru višje sile)
(1) Izvajalec ima pravico brez povračila stroškov prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, Izvajalec obvesti uporabnike na krajevno običajen način.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del, večjih okvar, višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, vdor in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo ali ob drugih nesrečah ima Izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec mora o nameravani prekinitvi ali omejitvi obvestiti uporabnike in postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere.
Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz interne kanalizacije in iz javne kanalizacije v primeru poplav, naliva večje izdatnosti od projektirane ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati.
V. MONITORING INDUSTRIJSKE ODPADNE VODE
(obveznost opravljanja periodičnih meritev)
(1) Izvajalec v ustreznem aktu iz 10. člena tega odloka v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode v vode in javno kanalizacijo, določi uporabniku obveznost izgradnje merilnega mesta ter opravljanje periodičnih meritev količine in kakovosti odpadne vode.
(2) Naprave, s katerimi izvaja meritve, uporabnik vzdržuje na lastne stroške.
(izvajanje meritev, način merjenja, obseg meritev ter poročanje)
(1) Prve meritve in obratovalni monitoring odpadne vode, določen v aktu iz 10. člena tega odloka, izvaja uporabnik sam pri za to pooblaščenem izvajalcu, ki je pridobil pooblastilo Agencije RS za okolje. Izvajalec lahko v skladu z veljavno zakonodajo določi način vzorčenja in merjenja količin, stopnjo onesnaženosti in pogostost meritev odpadne vode ter analizne parametre skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v aktu iz 10. člena tega odloka, če uporabnik dokaže, da so lastnosti odpadne vode na priključku na javno kanalizacijo ustrezne, vendar ne v manjšem obsegu kot predpisuje zakonodaja, ki ureja področje prvih meritev in obratovalnega monitoringa odpadne vode.
(3) O rezultatih meritev je uporabnik dolžan obveščati Izvajalca v skladu s pogoji iz akta iz 10. člena tega odloka, oziroma najmanj enkrat na leto, najkasneje do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.
(1) Lastnik mora Izvajalcu predložiti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta.
(2) Lastnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno zaprositi Izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta. Lastnik mora Izvajalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti odvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
(3) Kadar Izvajalec presodi, da lastnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko Izvajalec predvidi druge načine za določitev količin in kakovosti odpadne vode.
Vse stroške meritev po tem poglavju plača lastnik.
VI. PRAVICE IN OBVEZNOSTI IZVAJALCA, LASTNIKOV IN UPORABNIKOV
(pravice in obveznosti Izvajalca)
Zaradi izvajanja javne službe ima Izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati javno službo odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz greznic in MKČN,
– zagotavljati storitve v zvezi s padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo s površin, ki niso javne površine nad velikostjo 100 m2 ter odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo; navedene storitve Izvajalec izvaja v okviru prostih zmogljivosti javne kanalizacije in glede na tip kanalizacije, kot posebno storitev gospodarske javne službe z uporabo javne infrastrukture,
– zagotavljati obratovanje in vzdrževanje javne kanalizacije ter na prizadetih zemljiščih po opravljenih delih vzpostaviti prejšnje stanje,
– izdelati Program odvajanja in čiščenja ter ga objaviti na svoji spletni strani,
– na poziv Občine sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MKČN ter voditi ustrezne evidence o teh objektih,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in pripravljati predpisana poročila,
– redno obračunavati in zaračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MKČN,
– izvajati redno vzdrževanje ter vzdrževalna dela na objektih, ki se uporabljajo v javno korist,
– lastnikom omogočiti priključitev objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih obveščati s tem v zvezi,
– zagotavljati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti le-te,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po dogodkih iz 23. člena tega odloka oziroma izvajati priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte dejavnosti zaščite in reševanja na ravni Izvajalca,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti ter državnih organov in služb na podlagi veljavne zakonodaje,
– izdajati akte iz 10. člena tega odloka ter voditi njihovo evidenco,
– voditi kataster o objektih in napravah javne kanalizacije in priključkov na stroške lastnika infrastrukture in
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.
Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe pravico dostopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic.
(pravice in obveznosti lastnika oziroma uporabnika)
(1) Lastniki oziroma uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– ne glede na status se morajo priključiti na javno kanalizacijo in vanjo odvajati komunalno odpadno vodo na vseh območjih, kjer je ta zgrajena,
– ob izvedbi internega kanalizacijskega priključka do javnega kanala izključiti greznico ali MKČN iz sistema odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije skladno z odobreno tehnično dokumentacijo in ustreznim aktom iz 10. člena tega odloka,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave, vgrajene vanjo, ter greznice in MKČN,
– vzdrževati in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– zagotavljati predpisane meritve industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, in Izvajalcu posredovati letno poročilo do 31. marca tekočega leta,
– omogočati Izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji,
– omogočati Izvajalcu neoviran dostop do greznice in MKČN ter prevzem vsebine,
– zagotoviti odvoz komunalne odpadne vode in blata na območju, kjer odvoz s cestnim motornim vozilom tehnično ni izvedljiv, pri čemer se mora z Izvajalcem predhodno dogovoriti o načinu prevzema (datum, količina, način),
– omogočiti Izvajalcu pregled MKČN in predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MKČN,
– voditi evidenco o ravnanju s komunalno odpadno vodo in blatom na kmetijskem gospodarstvu,
– obveščati Izvajalca o vseh spremembah količin in lastnostih industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– obveščati Izvajalca o pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja komunalne odpadne vode ali padavinske vode,
– nemudoma obvestiti Izvajalca o spremembah načina odvajanja komunalne odpadne vode in padavinske vode ter o spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode ali oziroma in na obračun stroškov,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok,
– pisno obveščati Izvajalca o spremembi naziva, naslova in lastništva objekta,
– v roku plačevati stroške storitev javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode,
– preprečiti odvajanje odpadne vode, ki se ne sme odvajati v javno kanalizacijo v skladu s predpisi, še posebej pa ne sme odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje snovi v takšni koncentraciji, ki bi lahko povzročila požar ali nevarnost eksplozije, povzročila korozijo ali kako drugače poškodovala kanal, naprave, opremo in ogrožala zdravje zaposlenega osebja, povzročala ovire v kanalih ali kako drugače motila delovanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi, stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije, povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature, povzročala, da bi v kanalih nastajal vodikov sulfid, zavirala tehnološke postopke na čistilni napravi, povzročala, da nastaja neprijeten vonj, povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi,
– nemudoma obvestiti Izvajalca o morebitnem izpustu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo in
– v primeru solastništva sporazumno določiti plačnika storitev javne službe in predstavnika solastnikov v zvezi s storitvami javne službe.
(2) V primeru, da lastnik nepremičnino ali del nepremičnine preda v najem, ob tem pa želi, da najemnik plačuje storitve javne službe, je lastnik dolžan o tem pisno obvestiti izvajalca v roku osmih dni od spremembe ter predložiti najemno pogodbo.
(3) V primeru solastništva komunalnih vodov in objektov (kanalizacijskega priključka, interne kanalizacije, greznice, MKČN ali komunalne čistilne naprave) sporazumno določiti plačnika storitev javne službe in predstavnika solastnikov, ki jih bo zastopal v zvezi s storitvami javne službe in skladno z Uredbo prevzel obveznosti uporabnika javne službe.
(posegi v območju kanalizacije)
(1) Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam brez soglasja Izvajalca ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. V varovalnem pasu kanalizacije se brez akta iz 10. člena tega odloka ne sme graditi objektov ali drugih infrastrukturnih vodov, spreminjati višine nadkritja (zasipa/odkopa) kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.
(2) Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in trgov vzpostaviti prvotno stanje kanalizacijskega omrežja in naprav.
(3) Upravljavci drugih objektov in naprav (vodovodnega, elektro, telekomunikacij, toplovodnega, plinovodnega omrežje ipd.) morajo o opravljanju del na svojih objektih in napravah v varovalnem pasu kanalizacije obvestiti Izvajalca vsaj osem dni pred pričetkom del, naročiti zakoličbo obstoječih kanalizacijskih vodov in dela izvajati tako, da ostanejo kanalizacijske naprave nepoškodovane. V primeru poškodb morajo na lastne stroške naročiti popravila.
(4) Izvajalci del morajo za vsak poseg v varovalnem pasu javne kanalizacije obvestiti Izvajalca ter mu dopustiti nadzor nad tem, ali se dela izvajajo skladno s tem odlokom in Internim pravilnikom. Strošek tega nadzora krije izvajalec del.
VII. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE, OSNOVE ZA OBLIKOVANJE CEN IN OBRAČUN STORITEV
(viri financiranja javne službe)
Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– proračuna občine,
– drugih virov.
(oblikovanje cen in zaračunavanje storitev)
(1) Za oblikovanje cen storitev javne službe se uporabljajo določila vsakokrat veljavnega predpisa, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih GJS varstva okolja (odslej: Uredba MEDO), pa tudi drugi področni predpisi.
(2) Natančnejšo politiko določanja cen gospodarskih javnih služb varstva okolja Občina uredi v posebnem odloku o določanju cen gospodarskih javnih služb v občini.
(3) V okviru javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se ločeno oblikujejo in obračunavajo cene za storitve javne službe:
– odvajanja komunalne odpadne vode,
– čiščenja komunalne odpadne vode,
– storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN,
– odvajanja padavinske odpadne vode z javnih površin,
– čiščenja padavinske odpadne vode z javnih površin.
(4) Uporabniki z območja obvezne priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, pri katerih poleg odpadne vode iz gospodinjstev nastaja tudi odpadna voda v kmetijskem gospodarstvu ter se ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode iz kmetijske dejavnosti, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode za gospodinjstvo in ločeno za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(5) Za uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijska odpadna voda, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode.
(6) Storitve iz tretje alineje 29. člena tega odloka Izvajalec obračuna kot posebne storitve.
(vodenje evidenc o uporabnikih)
(1) Izvajalec pridobiva podatke za vodenje evidenc o uporabnikih najpogosteje od samih uporabnikov pa tudi od upravnikov, organov lokalne skupnosti, državnih organov in služb, ustanovljenih na podlagi zakona o lokalni samoupravi in zakona o gospodarskih javnih službah, skladno z veljavnimi predpisi.
(2) Uporabniki ali upravniki večstanovanjskih stavb morajo Izvajalca pisno obveščati o statusnih in lastninskih spremembah, ki vplivajo na razmerje med Izvajalcem in uporabnikom in o vseh spremembah naslova za dostavo računov in drugih podatkih ter zagotoviti, da tudi njihov pravni naslednik vstopi v obstoječe obligacijsko razmerje. O spremembi je potrebno Izvajalca obvestiti znotraj obračunskega obdobja, v katerem pride do te spremembe.
(3) Pisno obvestilo iz predhodnega odstavka obsega ime, priimek in nov naslov oziroma naziv dotedanjega in novega uporabnika, listino o prenosu lastninske pravice, številko in naslov odjemnega mesta, stanje merilne naprave ob primopredaji ter podpisano izjavo novega uporabnika, da vstopa v že obstoječe obligacijsko razmerje. Spremembe se upoštevajo s prvim naslednjim obračunskim obdobjem po prejemu predmetnega obvestila.
(sestavni deli cene za komunalne odpadne vode)
(1) Cena za odvajanje komunalne odpadne vode vključuje:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki krije stroške opravljanja te javne službe,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Cena za čiščenje komunalne odpadne vode vključuje:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki krije stroške opravljanja te javne službe.
(3) Cena storitev, povezanih z nepretočnimi greznicami, obstoječimi greznicami in MKČN vključuje:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki krije stroške opravljanja te javne službe,
– okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode, ki se obračuna v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.
37. člen
(1) Omrežnina se za infrastrukturo javne službe, s katero se izvajajo posamezne storitve, določi na letni ravni, pri čemer se uporabnikom obračunava praviloma mesečno, glede na zmogljivost vodovodnih priključkov, določeno s premerom vodomera (DN). Faktor omrežnine za posamezno velikost vodomera je določen z Uredbo MEDO, pri čemer se faktor 1 obračunava za vodomer s premerom DN ≤ 20.
(2) Če vodovodni priključek stavbe ni opremljen z obračunskim vodomerom, se omrežnina obračunava glede na zmogljivost tega priključka, skladno z Uredbo MEDO.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote nimajo obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračunava omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu z Uredbo MEDO.
(4) V večstanovanjskih stavbah, v katerih imajo posamezne stanovanjske oziroma poslovne enote več obračunskih vodomerov, se za vsako enoto obračuna omrežnina za priključek s faktorjem omrežnine 1, določenim v skladu z Uredbo MEDO.
(izračun cene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode)
(1) Cena storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi.
(2) Cena storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ter MKČN se uporabnikom obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode, izraženo v m3, ki se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali MKČN.
(3) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode veljajo določila veljavnega odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine.
(4) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se storitve obračunavajo skladno z Uredbo MEDO.
(5) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz lastnih virov, morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz lastnih virov oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedene odpadne vode. Če uporabnik ne zagotovi meritev, se kot količine obračunajo količine iz vodnega dovoljenja.
(1) Uporabnik, ki opravlja dejavnost in vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijski proizvodnji) ter jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračuna odvajanja in čiščenja odpadne vode oziroma storitev, povezanih z greznicami in MKČN, pod pogojem, da:
– se količina tako uporabljene vode meri s posebej vgrajenim vodomerom,
– razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje vode v vodotok in je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje ter vsa soglasja za objekte, na katere se ta zahtevek nanaša.
(2) Uporabnik iz prejšnjega odstavka tega člena ima pravico, da se mu za rabo vode za namene iz prejšnjega odstavka okoljska dajatev ne obračuna, pod pogojem, da ima za navedene namene registrirano dejavnost.
(3) Nosilci dejavnosti, ki vodo uporabljajo v skladu s prejšnjima odstavkoma tega člena, lahko ob izpolnjevanju določil iz prejšnjih odstavkov tega člena vložijo pri Izvajalcu Zahtevek za oprostitev stroškov odvajanja, stroškov čiščenja, stroškov povezanih z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode za nosilce dejavnosti (OBRAZEC 2).
(4) Izvajalec lahko, v kolikor obstajajo verodostojna pisna in slikovna dokazila, da gre za poškodbe inštalacije, pri katerih je pitna voda neonesnažena poniknila in se ni uporabila v druge namene, na podlagi pisne vloge uporabnikom zmanjša stroške storitev odvajanja komunalne odpadne vode, čiščenja komunalne odpadne vode oziroma storitev, povezanih z greznicami in MKČN ter okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadne vode.
(5) V primeru predložitve popolne in upravičene vloge iz prejšnjega odstavka se za obračun storitev in pripadajoče okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka uporabijo podatki, ki temeljijo na povprečni letni porabi pitne vode uporabnika.
(6) Uporabnik mora za namen pridobitve oprostitve iz prvega in drugega odstavka tega člena pri Izvajalcu podati Izjavo o odvajanju odpadne vode v kmetijski in drugih dejavnostih (OBRAZEC 1).
(sestava cene padavinske odpadne vode)
(1) Odvajanje padavinske odpadne vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin vključuje:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki krije stroške opravljanja te javne službe.
(2) Čiščenje padavinske odpadne vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali drugim materialom prekritih površin vključuje:
– omrežnino, ki krije stroške javne infrastrukture,
– ceno storitve, ki krije stroške opravljanja te javne službe.
(izračun cene za padavinske odpadne vode)
(1) Storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se obračunavajo v m3 glede na količino padavin, ki padejo na tlorisno površino strehe in drugih utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov, s katerih se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti v komunalni čistilni napravi.
(2) Za količino padavinske odpadne vode se šteje povprečna letna količina padavin v obdobju zadnjih petih let, ki je izmerjena pri meritvah državne mreže meteoroloških postaj, preračunana na površino, s katere se padavinska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo ali čisti v komunalni čistilni napravi.
(3) V primeru, če se padavinska odpadna voda s streh in drugih utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov ne odvaja v javno kanalizacijo, se navedene storitve ne zaračunava. Uporabnik je v tem primeru dolžan predložiti podpisano izjavo, v kateri je naveden način odvajanja padavinske odpadne vode s streh in utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin objektov.
VIII. GRADNJA KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ IN PRENOS KANALIZACIJSKIH OMREŽIJ NA OBČINE
(gradnja kanalizacijskih omrežij)
(1) Vsa kanalizacija mora biti grajena iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost in ustrezajo evropskim normativom (SIST EN) na tem področju. Podrobnejše zahteve so navedene v Internem pravilniku.
(2) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem sistemu. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(3) Drenažne vode, vodotokov in podtalnice ni dovoljeno odvajati v kanalizacijo, ki ni projektirana za odvajanje le-teh.
(vzdrževanje in izvajanje investicij)
(1) Ob izvajanju vzdrževalnih ali investicijskih del na kanalizacijskem omrežju mora investitor obvestiti Izvajalca ter omogočiti njegovo sodelovanje in nadzor.
(2) Za izvedbo vzdrževalnih del na javni kanalizaciji skrbi Izvajalec.
(3) V primeru rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije mora projekt nove kanalizacije predvideti mesto priključitve vseh obstoječih in predvidenih objektov. Mesta priključitve morajo biti vrisana v situaciji in podolžnem profilu. V projektu za izvedbo morajo biti v situaciji vrisani hišni priključki v celoti z vsemi višinskimi kotami za vsak obstoječ objekt, od mesta priključitve na javno kanalizacijo do iztoka iz objekta.
(4) V primeru vzdrževanja, rekonstrukcije in novogradnje javne kanalizacije se v sklopu izvedbe izvedejo odcepi za hišne priključke do parcelne meje, po kateri se kanalizacija gradi, oziroma roba cestnega telesa tako, da je možna kasnejša izvedba priključka brez posega v cestno telo.
(5) Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MKČN in greznic, vendar mora o tem predhodno pisno ali ustno obvestiti lastnika zemljišča.
(obveznosti izvajalcev del)
(1) Izvajalci del iz 42. in 43. člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom Izvajalca in zemljišča vrnejo v prvotno stanje. Stroške nadzora nosi izvajalec del.
(2) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo ali odpravo poškodb pri Izvajalcu in poravnati vse stroške popravila ali odprave poškodb.
(prevzem objektov in naprav javne kanalizacije)
(1) Obstoječ kanalizacijski sistem, ki ni v lasti Občine, se lahko prenese v njeno last ter tako postane del javne kanalizacije. S pogodbo med dotedanjim lastnikom ter Občino se določijo vse obveznosti pogodbenih strank.
(2) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini. V pogodbi se določijo vse obveznosti dotedanjega lastnika ter obveznosti Občine.
(3) Za prevzem novozgrajenih objektov in omrežij javne kanalizacije iz drugega odstavka tega člena mora biti smiselno glede na zahtevnost objekta, predložena naslednja dokumentacija:
– projekt za gradbeno dovoljenje (DGD),
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del(PID) z vodilno mapo, tehničnim delom in geodetskim načrtom novega stanja,
– dokazilo o zanesljivosti objekta,
– navodila za vzdrževanje in obratovanje vgrajenih elementov in naprav,
– pridobljene služnosti v korist Občine za vse objekte in naprave kanalizacije, ki so predmet prenosa,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– uporabno dovoljenje,
– končna situacija,
– evidenca osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem,
– izračuni stroškov obratovanja,
– pri MKČN uspešno opravljene prve meritve MKČN,
– zapisnik o poizkusnem zagonu posamezne naprave, ateste, certifikate, izjave o skladnosti,
– strokovno mnenje Izvajalca na podlagi opravljenega terenskega pregleda objektov, omrežij in naprav za odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,
– garancijske izjave,
– okoljevarstveno dovoljenje, v kolikor je potrebno.
(4) Občina kot lastnik in investitor zagotavlja podatke o novozgrajenih objektih in omrežjih javne kanalizacije in jih daje v upravljanje Izvajalcu.
(ureditev lastništva obstoječih lokalnih kanalizacij)
(1) Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti se preda v last Občine in upravljanje Izvajalcu na podlagi fizičnega pregleda, pregleda kanala z videokamero, pisnega strokovnega mnenja Izvajalca iz tretjega odstavka prejšnjega člena in ocene vrednosti predanega omrežja.
(2) Morebitne manjkajoče dokumente iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se lahko do pridobitve upravnega akta o legalizaciji nadomesti mnenje Izvajalca. Postopek prevzema lahko po pooblastilu Občine s pogodbo opravi Izvajalec.
(opravljanje inšpekcijskega nadzora)
(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka opravlja pristojni medobčinski inšpektorat in redarstvo (v nadaljevanju: MIRED).
(2) Organ iz prvega odstavka tega člena je prekrškovni organ po tem odloku.
(splošni inšpekcijski ukrepi)
Pristojni občinski inšpektor (v nadaljevanju: inšpektor):
1. odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi:
– z vzdrževalnimi deli na javnem kanalizacijskem omrežju v nasprotju z odlokom ali drugimi področnimi predpisi;
– s priključki na javno kanalizacijsko omrežje, ki se gradijo, rekonstruirajo, ali so zgrajeni v nasprotju s predpisi, veljavnimi v času gradnje objektov oziroma niso vzdrževani skladno s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje, oziroma izdanimi akti iz tega področja;
– z obstoječimi greznicami, MKČN in nepretočnimi greznicami, ki niso zgrajene skladno s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta;
– z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnihkoli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu kanalizacije v nasprotju s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje, oziroma izdanimi akti iz tega področja;
– z gradnjo gospodarske javne infrastrukture oziroma drugimi posegi v varovalnem pasu kanalizacije in v območju javnega kanalizacijskega omrežja v nasprotju s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje, oziroma izdanimi akti iz tega področja;
– z ukrepi, s katerimi se posega v kanalizacijsko omrežje (odstranitev plomb, okvara na priključku itd.);
2. odredi, da se do pridobitve ustreznega akta Izvajalca iz 10. člena tega odloka ali do izpolnitve pogojev iz tega akta ustavi:
– gradnja oziroma rekonstrukcija priključkov na kanalizacijsko omrežje;
– gradnja gospodarske javne infrastrukture oziroma drugi posegi v območju javnega kanalizacijskega omrežja;
– gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov, postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav ter izvajanje kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javnega kanalizacijskega omrežja;
3. odredi, da se do odprave ugotovljenih nepravilnosti ustavi vsa dela vezana na posege v javno kanalizacijsko omrežje, če se ne odpravijo ugotovljene nepravilnosti v roku, ki ga je določil;
4. prepove priključitev na javno kanalizacijsko omrežje:
– če je priključek zgrajen v nasprotju s predpisi, ki urejajo priključitev na kanalizacijsko omrežje, oziroma izdanimi akti iz tega področja;
– če je priključek zgrajen v nasprotju s pogoji iz mnenja oziroma soglasja Izvajalca o možnostih priključitve in ugotovljene nepravilnosti niso odpravljene v roku, ki ga je inšpektor določil;
– če priključek ni vzdrževan v skladu s pogoji izdanega mnenja oziroma soglasja Izvajalca oziroma v skladu s pogoji iz tega odloka, in ugotovljene nepravilnosti niso odpravljene v roku, ki ga je inšpektor določil;
5. odredi odstranitev predmetov, opreme ali materiala:
– s katerimi se posega v območje javnega kanalizacijskega omrežja brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega akta iz 10. člena tega odloka ali
– katere se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega akta;
6. odredi vzpostavitev prejšnjega stanja ali drugačno sanacijo priključka ali javnega kanalizacijskega omrežja, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, po drugi osebi, na stroške povzročitelja.
7. odredi drug ukrep v zvezi z ravnanji v nasprotju s tem odlokom.
(začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode)
(1) Inšpektor sme v primerih iz tega odloka, ko bi bilo ogroženo odvajanje odpadne vode in bi lahko nastale škodljive posledice za kanalizacijsko omrežje, izvesti začasni ukrep omejitve odvajanja odpadne vode, ter druge ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda na kanalizacijskem omrežju.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka je začasen in traja, dokler so razlogi zanj.
(3) O ukrepih iz prvega odstavka tega člena mora inšpektor obvestiti Občino, Izvajalca in policijo.
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje Izvajalec, če:
– prekine odvod odpadne vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (23. člen),
– ne izda akta, kot to določa 10. člen,
– ne dopusti priključitve, kot to določa 13. člen,
– ne izpolnjuje obveznosti iz 19., 20., 29. in 59. člena.
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena tudi odgovorna oseba Izvajalca.
(1) Z globo 1.400,00 € se za prekršek kaznuje uporabnik – pravna oseba, če:
– se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (11., 12., 13. člen),
– ne odklopi greznice ali MKČN iz sistema (11. člen),
– ne sporoči spremembe priključka (14. člen),
– odvaja padavinske vode v nasprotju s 15. členom tega odloka,
– dovoli prazniti greznice ali MKČN pravni ali fizični osebi, ki ni pooblaščeni izvajalec,
– v roku ne obvesti Izvajalca o spremembi površin iz prvega odstavka 16. člena,
– Izvajalcu ne omogoči dostopa do greznice ali MKČN (19. člen),
– ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prvega in drugega odstavka 31. člena,
– v nasprotju z 32. členom posega v območje kanalizacije,
– ne obvešča Izvajalca o spremembah iz 35. člena,
– odvaja drenažno vodo, vodotoke ali podtalnico v nasprotju z 42. členom.
(2) Z globo 400,00 € se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali uporabnik – fizična oseba.
(globe za pravne osebe – industrijske odpadne vode)
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki pri odvajanju industrijske odpadne vode:
– ne obvesti Izvajalca o izpustu nevarnih in škodljivih snovi v javno kanalizacijo (26. člen) oziroma drugače ravna v nasprotju s 26. členom tega odloka,
– ne sporoči spremembe priključka (14. člen),
– ne izpolnjuje svojih obveznosti iz prvega in drugega odstavka 31. člena,
– v nasprotju s 33. členom posega v območje kanalizacije,
– ne obvešča oziroma ne obvešča pravočasno Izvajalca o spremembah iz 35. člena.
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(globe – pravne osebe, ki niso uporabniki)
(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje pravna oseba, ki:
– v nasprotju z 32. členom posega v območje kanalizacije,
– nepooblaščeno izvaja praznjenje greznic ali MKČN uporabniku.
(2) Z globo 400,00 € se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali fizična oseba.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(ukinitev obstoječih greznic)
(1) V vseh aglomeracijah je do zgraditve javne kanalizacije predvideno odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode v MKČN.
(2) Lastnik objekta, iz katerega se je do zgraditve čistilne naprave komunalna odpadna voda odvajala v kanalizacijo preko greznice, mora greznico v roku šestih mesecev po začetku obratovanja čistilne naprave, izključiti iz sistema odvajanja komunalne odpadne vode, če ni prejel s strani Izvajalca drugačnih navodil.
(uporaba določb v zvezi s prilagoditvami obstoječih objektov)
(1) Določbe četrtega odstavka 20. člena se uporabljajo le za obdobje, ki ga Uredba določa za prilagoditev obstoječih objektov na območjih, ki niso opremljena z javno kanalizacijo in opremljanje z javno kanalizacijo ni predpisano, in do poteka katerega bodo morali uporabniki zagotoviti odvajanje in čiščenje odpadne vode iz objekta skladno z Uredbo.
(2) Na območjih, kjer je predpisano opremljanje z javno kanalizacijo, se določbe 19. in 20. člena tega odloka uporabljajo le do izgradnje javnega kanalizacijskega omrežja.
Uporabniki, ki niso vpisani v evidenco uporabnikov, se morajo prijaviti Izvajalcu v roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka.
(kataster streh in utrjenih površin)
Do vzpostavitve katastra streh in utrjenih površin se določbe s tem v zvezi ne uporabljajo, storitev iz tega naslova pa ne zaračunava.
(upravni in inšpekcijski postopki, postopki o prekrških ter postopki za izdajo soglasij)
(1) Upravni in inšpekcijski postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih.
(2) Postopki o prekrških, ki so bili storjeni pred začetkom uporabe tega odloka, se dokončajo po dosedanjih predpisih, razen v primerih, ko je za kršitelja ta odlok milejši.
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati:
– Odlok o odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih vod na območju Občine Vrhnika (Naš časopis, 313/05 in 342/07).
– Interni pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi javnega kanalizacijskega sistema v občini Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer, ki pa se do uveljavitve ustreznega tehničnega pravilnika na podlagi tega odloka uporablja še naprej, kolikor ni v nasprotju s tem odlokom.
(rok za sprejem Internega pravilnika)
Interni pravilnik se sprejme v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. Interni pravilnik objavi Izvajalec na svoji spletni strani.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-11/2009
Dragomer, dne 21. oktobra 2020
