Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 in 30/18), 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13, 74/15) ter 4. člena Odloka o priznanjih Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/15) je Občinski svet Občine Tržič na 15. redni seji dne 22. 10. 2020 sprejel

Naziv častne občanke Občine Tržič se podeli ga. Zvonki PRETNAR, roj. 9. 8. 1945.

Zvonki PRETNAR se naziv častne občanke podeli za njen dolgoletni in dolgoročni prispevek k živosti, razvoju in napredku tržiškega prostora. Pretnarjeva v lokalni skupnosti s svojim delovanjem pušča trajni pečat na številnih družbenih področjih. Našteta so nekatera izmed njih:

– ohranjanje, raziskovanje in popularizacija kulturne dediščine,

– razvoj bralne kulture,

– založništvo in uredništvo,

– izobraževanje za mlade in odrasle,

– ohranjanje, raziskovanje in popularizacija naravne dediščine,

– povezovanje Tržiča s pobratenim mestom Ste Marie aux Mines,

– vodenje Društva upokojencev Tržič,

– članstvo v Občinskem svetu Občine Tržič.

V dijaških in študentskih letih je sodelovala s KS Tržič – mesto, opravljala je tajniško delo in postala predsednica poravnalnega sveta. Po študiju se je zaposlila v šolski svetovalni službi za vse tri tržiške osnovne šole. Kot mentorica ZSMS je z učenci urejala šolski časopis Stezice, ki neprekinjeno izhaja že več kot 50 let. Bila je članica različnih odborov pri Občini Tržič.

Zatem se je zaposlila na Visoki šoli za organizacijo dela v Kranju in kasneje na Inštitutu za regionalno ekonomiko in socialni razvoj v Ljubljani in strokovno objavljala.

Leta 1988 je prevzela ravnateljevanje Zavoda za kulturo in izobraževanje Tržič (ZKI) in ga vodila do oktobra leta 1999. Zavod je bil nosilec profesionalne kulture v Tržiču in je bil sestavljen iz treh enot, muzeja, knjižnice in ljudske univerze. Kot vodja vseh treh enot je skrbela za pripravljanje kvalitetnih in sodobnih programskih vsebin, za zagotavljanje ustreznih kadrov, njihov razvoj in izobraževanje, urejala je finančne in prostorske razmere, uspešno je uvedla sodobne informacijske tehnologije v zavod.

Aktivna je bila v Zvezi knjižnic Slovenije, Andragoškem društvu, ZLUS-u in Aktivu direktoric gorenjskih muzejev. ZKI je povezala s Slovensko krščansko zvezo iz Celovca, Mohorjevo družbo, Andragoškim centrom in ostalimi knjižnicami in muzeji v Sloveniji. Vezi, ki jih je stkala na področju kulture, so se odražale v skupnih projektih, ki so ponesli ime Tržiča po Sloveniji in izven njenih meja.

Na področju muzejske dejavnosti je s sodelavci organizirala urejanje zbirk in predstavitev dediščine na mnogih občasnih in stalnih razstavah, razvijala je pedagoško in andragoško delo v muzeju. Oživljala je dediščino Kurnikove hiše z bogatim programom razstav in delavnic. Prizadevala si je za prepoznavnost tržiške čevljarske zbirke, kot najbogatejše čevljarske zbirke v Sloveniji in se ob tem povezala s čevljarsko stroko in industrijo, ki je financirala enega izmed kustosov Tržiškega muzeja. V Paviljonu NOB je uvedla program razstav zelo prepoznavnih akademskih likovnih umetnikov (Valentin Oman, Gustav Januš, Feri Kiraly, Stojan Batič …).

Z Ljudsko univerzo v Tržiču je razvijala izobraževalne programe za otroke in odrasle, osnovnošolske in srednješolske programe, tečaje, študijske krožke, šolo za starše, učenje za življenjsko uspešnost, različne razvojne naloge. Bila je organizatorka in mentorica geoloških taborov za srednješolce, ki jih je financiral zavod za zaposlovanje.

Tržiško knjižnico je vključila v mrežo slovenskih knjižnic. Tudi v knjižnico je uvedla informacijsko tehnologijo, ki je omogočala digitalno vodenje evidenc izposoje in katalogizacijo. Obogatila je program za obiskovalce, tako za najmlajše s počitniškimi delavnicami in uricami branja kot za odrasle z literarnimi večeri, ki so bili vedno zelo dobro obiskani. Dostopnost knjižnice je povečala z odprtostjo knjižnice tudi ob sobotah. Leta 2013 je knjižnici dr. Toneta Pretnarja podarila osebno knjižno zbirko dr. Toneta Pretnarja.

Prispevek Zvonke Pretnar je velik tudi v založništvu. S področja kulturne dediščine so po njeni zaslugi izšli ponatis Kragljevih Zgodovinskih drobcev župnije Tržič (1994), publikacija o Bornovih posestih, katalog Oglarjenje, Vodnik po gorenjskih muzejih. Sodelovala je pri izdaji knjige Jožeta Koruze, ki je pisal o Janezu Damascenu Devu. Pri ZKI so izšle tudi številne priložnostne brošure, ki so služile kot voščilo ob novem letu (o Vojtehu Kurniku, Janezu Damascenu Devu, prevodi dr. Toneta Pretnarja …). Muzej je izdal kroniko ob 30-letnici Komunalnega podjetja Tržič.

Bila je soavtorica kronike Združenje šoferjev in avtomehanikov Tržič 50 let: 1951–2001, knjige Je sonce luč prižgalo na vrhove …: 100 let Planinskega društva Tržič: (1908–2008) in 50 let zdravstvenega doma Tržič. Več let je urejala občinsko glasilo Tržičan.

Zvonka Pretnar od leta 1990 ob Davorinu Preisingerju in Pavlu Florjančiču organizirala Mednarodno razstavo mineralov in fosilov in vsako leto skrbela za izdajo tematskega kataloga in za kulturni program. MINFOS ji je dal priložnost za povezovanje gospodarstva (velikih slovenskih podjetij Lek, Rudnik Velenje, Marmor Hotavlje, Krka, Sava, Rudnik Žirovski vrh idr.) z znanstvenimi inštitucijami Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Slovensko znanstveno fundacijo, Univerzo v Ljubljani, Geološkim zavodom. Sejem je znala odlično promovirati s plakati, brošurami, znamkami in drugim gradivom. Obogatila je program sejma z vodenimi ogledi v Antonov rov, Dovžanovo sotesko in tržiško mestno jedro. Dolga leta je urejala strokovno publikacijo Društvene novice pri Društvu prijateljev mineralov in fosilov Slovenije.

Zvonka Pretnar je članica Zveze šoferjev in avtomehanikov Tržič (ZŠAT). Sodelovala je pri povezovanju zveze s sindikatom šoferjev in avtomehanikov iz Alzacije, Lorene in Franche-Comté, udeležila se je več ekskurzij v Ste-Marie-aux-Mines. Pomagala je tudi urediti publikacijo ZŠAT.

V zadnjih dvanajstih letih je dejavna na področju organizacije življenja in pomoči starejšim občanom v Društvu upokojencev Tržič, en mandat kot podpredsednica in dva kot predsednica društva. Pri Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske je ustanovila Komisijo za kulturo in Komisijo za socialo. S Knjižnico dr. Toneta Pretnarja organizira projekt Besedarije, v okviru katerega izhajajo tematske brošure, ki jih društvo predstavlja v knjižnici (poezija Toneta Janše, Placarji in gasarji Janeza Mayerja, O ročnih delih, Pesniška in prozna dela tržiških upokojencev …). V sodelovanju z OŠ Bistrica nadaljuje projekt računalniškega opismenjevanja starejših. Je pobudnica in idejni vodja pogovornih večerov v Kurnikovi hiši Dediščina v hiši dediščine, v okviru katerih zbirajo pričevanja domačinov o preteklem življenju v Tržiču. Aktivna je kot predsednica sveta v Domu Petra Uzarja v Tržiču. Z Združenjem šoferjev in avtomehanikov organizira tečaje varne vožnje za starejše in sodeluje v Pešbusu, ki zagotavlja varno pot otrok v šolo. S Tržiškim muzejem, Lions klubom Bled Golf in Rotary klubom Tržič Naklo v okviru projekta Starejši za starejše organizira obdarovanje socialno ogroženih starejših. Skupaj z Občino Tržič organizira projekt Prostofer. Društvu je pridobila status humanitarne organizacije. Humanitarno deluje v Pokrajinski zvezi društev upokojencev Gorenjske, v Zvezi društev upokojencev Slovenije in v socialni zbornici.

Ob vsem napisanem je potrebno izpostaviti razgledanost, kritično intelektualno držo in družbeno angažiranost, ki gredo z roko v roki z njeno načelnostjo, in pa širino, ki se izraža v podpori konstruktivnim projektom in posameznikom na političnem, kulturnem in družbenem področju. Še posebej so te lastnosti odlikovale njeno delo občinske svetnice v Občinskem svetu Občine Tržič. Kako bi lahko vse našteto Zvonka Pretnar počela, če ne bi bila nadvse zavedna Tržičanka.

Doslej je Zvonka Pretnar za svoje delo prejela več priznanj, Kurnikovo priznanje, postala je častna članica Društva prijateljev mineralov in fosilov Slovenije in priznanje župana Občine Tržič.

Prispevek Zvonke Pretnar k razvoju tržiškega prostora je izjemno bogat, raznovrsten in trajen. Pripomogla je, da se je vedenje o dediščini in dosežkih Tržičanov širilo preko občinskih meja po Sloveniji in v tujini.

Podelitev posebne listine, ki jo podpiše župan Občine Tržič, se opravi v mesecu decembru 2020.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.