Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 35/13 – skl. US, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi z 273. členom Zakona urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 66/18 – UPB2 – UPB1 s spremembami) je Občinski svet Občine Žirovnica na 10. redni seji dne 4. novembra 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obvoznica Vrba (ŽA 1/E)
(podlaga za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obvoznica Vrba (ŽA 1/E), ki je utemeljen v Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 34/11, 76/12), se določa umestitev načrtovane ureditve v prostor, pogoje za oblikovanje objektov, pogoje za reševanje gospodarske javne infrastrukture, rešitve v zvezi z varovanjem okolja in naravne ter kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, parcelacije in etapnost izvedbe prostorske ureditve ter tolerance in nadzor nad izvajanjem tega odloka.
(2) Občinski svet Občine Žirovnica sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Obvoznica Vrba (ŽA 1/E) (v nadaljevanju OPPN), ki ga je pod številko 01/18 izdelalo podjetje Atelje Prizma d.o.o.
OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela:
a) tekstualni del:
– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu
b) grafični del:
– List 1: Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela OPN s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
– List 2: Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
– List 3: Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
– List 4: Zazidalna oziroma ureditvena situacija
– List 5: Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
– List 6: Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
– List 7: Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– List 8: Načrt parcelacije.
OPPN Obvoznica Vrba ureja povezovalno cesto med državno cesto z oznako 1131 na Breznici na severni strani in državno cesto z oznako 0207 na južni strani, ki poteka med vasjo Vrba in avtocesto. Del trase na severni strani poteka po obstoječi občinski cesti z oznako 150041. Pred vasjo Vrba se novo predvidena cesta odcepi proti zahodu in poteka po zahodni strani vasi Vrba. Na ježi nova cesta seka občinsko cesto z oznako 650182.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE S PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
(načrtovane prostorske ureditve)
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, povezane z izgradnjo obvoznice Vrba.
(2) Predvideni posegi so:
– izgradnja krožišča na državni cesti z oznako 1131 (Breznica) – K1,
– izgradnja priključka na državno cesto z oznako 1131 (Breznica) – K1,
– izgradnja križišča na območju prečkanja občinske ceste z oznako 650251 (Cesarska cesta) – K2,
– izgradnja novega križišča, kot odcep za vas Vrba, ki v nadaljevanju poteka po obstoječi občinski cesti z oznako 150041 – K3,
– izgradnja novih odcepov na nekategorizirano občinsko pot (severno in južno) – K4,
– izgradnja izvennivojskega prehoda na križanju z občinsko cesto z oznako 650182 (za potrebe nemotenega obratovanja občinske ceste se za ta namen izvede izven nivojsko križanje – podvoz) – K5,
– izgradnja novega krožišča ob priključku obvoznice Vrba na državno cesto z oznako 0207 – K6,
– ureditev priključkov obstoječih cest z navezavo na nova ali rekonstruirana križišča,
– prestavitev, novogradnja in rekonstrukcija gospodarske javne infrastrukture,
– izvedba peš poti in kolesarske poti med K1 in K3.
III. OBMOČJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(obseg območja, ki se ureja z OPPN)
(1) Območje občinskega prostorskega načrta obsega parcele oziroma dele parcel, na katerih se izvedejo trajni objekti, deviacije, spremljajoči objekti, parcele oziroma dele parcel, na katerih so načrtovani objekti, potrebni za izvedbo posega, po izvedbi pa se na njih vzpostavi prejšnje stanje (kot npr. območje prestavitve, novogradnje, rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, ki jih zahteva predviden poseg).
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so prikazane v grafičnem delu občinskega podrobnega prostorskega načrta.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
Trasa načrtovane ceste bo med seboj povezala državni cesti z oznakama 1131 in 0207 s potekom od SV proti JZ. V začetnem delu načrtovana cesta poteka po obstoječi občinski cesti. Približno na polovici se odcepi proti zahodu in obide vas Vrba po zahodni strani. Na zahodni strani vasi Vrba se priključi na obstoječo državno cesto z oznako 0207, približno 120 m od nadvoza železniške proge Ljubljana–Jesenice v smeri proti Lescam.
Na trasi obvozne ceste so načrtovane naslednje ureditve križanj z obstoječimi cestami:
– križišče »K1« – krožno križišče »Breznica«
– križišče »K2« – nesemaforizirano križišče »Cesarska cesta«
– križišče »K3« – nesemaforizirano križišče »Vrba«
– križišče »K4« – nesemaforizirano križišče »poljska pot«
– križišče »K5« – izvennivojsko križanje obvoznice z občinsko cesto
– križišče »K6« – krožno križišče »R2-452/0207«.
(1) Obvozna cesta je zasnovana kot dvopasovna občinska cesta z nivojskimi in izvennivojskimi križišči in projektno hitrostjo 60 km/h.
(2) Karakteristični prečni profil (v nadaljnjem besedilu KPP) dvopasovne ceste je določen glede na vrsto ceste, prometno obremenitev in predvideno računsko hitrost 60 km/h.
(3) Na severnem delu (do križišča »K3«) je KPP obvoznice Vrba sledeč:
– vozni pas | 2 x 2,75 m |
– robni pas | 2 x 0,25 m |
– bankina | 2 x 1,00 m |
– zelenica | 1 x 2,00 m |
– mešana kolesarska in pešpot | 1 x 3,00 m |
– berma levo | 1 x 0,50 m |
(4) Na južnem delu (od križišča »K3« do križišča »K6«) je KPP obvoznice Vrba sledeč: |
– vozni pas | 2 x 2,75 m |
– robni pas | 2 x 0,25 m |
– bankina | 2 x 1,00 m |
(5) V krivinah in križiščih je treba upoštevati razširitve za srečanje avtobusa in osebnega avtomobila.
(6) Osnovnemu profilu ceste se glede na potrebe specifične ureditve pešcev in kolesarjev, odvodnjavanja, komunalne infrastrukture, protihrupne ukrepe in ostalo v skladu s predpisi, ki urejajo projektiranje cest, dodaja posamezne elemente prečnega prereza.
(7) V sklopu ureditve obvoznice se uredi tudi ceste v območju priključkov na novo zgrajeno cesto.
(površine za pešce in kolesarje)
V skladu z izdelanim idejnim projektom »Obvoznica Vrba – (lokalna cesta LC 150041)«, številka P-270/12, ki ga je izdelalo podjetje CE Design d.o.o., je predvidena ureditev mešanih površin za pešce in kolesarje na območju od Breznice do novega priključka za vas Vrbo v skupni širini 3,00 m. V nadaljevanju se kolesarji in pešci preusmerijo na obstoječo cesto skozi naselje Vrba.
(1) Z oblikovanjem krajine se zagotovi skladno umestitev trase v prostor. Vzdolž trase so potrebne naslednje ureditve:
– preoblikovanje reliefa (useki, nasipi, izravnave),
– zasaditve vegetacije na brežinah nasipov in vkopov.
(2) Reliefno oblikovanje nasipov in vkopov se izvede v skladu z geološkimi značilnostmi in obstoječo morfologijo terena. Oblikovanje mora zagotoviti skladnost z značilnostmi širšega prostora.
(3) Med gradnjo se vegetacijo odstrani samo tam, kjer je nujno potrebno. Pred začetkom del se ustrezno zaščiti posamezna drevesa na način, da se prepreči nepotrebne poškodbe.
(4) Na delih, kjer trasa poteka po kmetijskih površinah, se prostor zatravi. V primeru zasaditve dreves, se uporabi avtohtone drevesne in grmovne vrste.
(5) Zasaditve ne smejo ovirati preglednosti na novo zgrajeni obvozni cesti in njenih priključkih.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupna določila o gospodarski javni infrastrukturi)
(1) Zaradi načrtovanih ureditev, se po potrebi prestavijo, zamenjajo oziroma zaščitijo objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture.
(2) Trase, križanja z obstoječo infrastrukturo, kakor tudi morebitne zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture zaradi gradnje obvozne ceste z navezavami na obstoječe omrežje, morajo biti ustrezno obdelana v projektni dokumentaciji in potrjena s strani upravljavca posameznega voda.
(3) V območju varovalnih pasov komunalne infrastrukture je investitor dolžan zagotavljati varnostne in zaščitne ukrepe ob izkopih. Pred začetkom del je treba naročiti zakoličbo komunalnih vodov pri posameznem upravljavcu infrastrukture.
(4) Pred pričetkom del je treba naročiti zakoličbo komunalnih vodov. Morebitne poškodbe lahko odpravlja le upravljavec posameznega voda.
(1) Vsi pokrovi revizijskih jaškov morajo ostati v nivoju terena, zaradi vzdrževanja kanalizacije.
(2) Odvod padavinskih vod s cest je treba urediti v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Padavinske vode s cest ni dovoljeno odvajati v obstoječo fekalno kanalizacijo, temveč jih je treba zajeti in speljati preko peskolovov v ponikovalnice.
(4) Padavinske vode, ki odtekajo z utrjenih površin in vsebujejo usedljive snovi, je treba zajeti in mehansko obdelati ter speljati v ponikovalnice.
(1) Vzporedno s traso gradnje (na zahodni strani) poteka javni vodovod PVC (polivinilkloridna cev) DN 100, leto izgradnje 1979 in AC (azbestnocementna cev) DN 80, leto izgradnje 1979.
(2) Javni vodovod sicer neposredno v celotni dolžini ne ovira gradnje, vendar bi ga bilo smiselno zaradi vgrajenih materialov zamenjati.
(3) Na območjih, kjer trasa obvoznice prečka obstoječo traso javnega vodovoda, ga je treba prestaviti na stroške investitorja.
(4) Pri projektiranju je treba upoštevati veljavno zakonodajo s področja javnega vodovoda. Navedeno velja tudi za obdelavo prečkanj z obstoječim vodovodom.
(5) V fazi gradnje je treba z ustreznimi ukrepi zagotoviti nemoteno oskrbo s pitno vodo in izvajanje javne službe za oskrbo s pitno vodo.
(6) V projektni dokumentaciji morajo biti obdelane ustrezne omejitve, ki bodo zagotavljale, da trasa vodovoda pri gradnji ne bo poškodovana ali ogrožena.
(7) Dela s težko mehanizacijo in stroji, ki povzročajo vibracije, je treba prilagoditi tako, da oskrba s pitno vodo ne bo ogrožena in prav tako ne bo porušeno hidravlično ravnotežje. Projektirani izkopi v varovalnem pasu se morajo izvajati pod nadzorom upravljavca vodovodnega omrežja.
(8) Nivo nasutja nad vodovodom mora ostati minimalno 1,2 m.
(1) Trasa načrtovane obvoznice prečka obstoječi prenosni plinovod R29, RP Britof – MRP Jesenice (premer 200 mm, tlak 50 bar, stacionaža cca 39037 Občina Žirovnica).
(2) Na območju gradnje poteka obstoječe plinovodno omrežje PE 90-32, p=2 bar.
(3) Pri projektiranju je treba skladno z veljavno zakonodajo upoštevati prenosni sistem zemeljskega plina z omejitvami v varovalnem pasu 2x 65 m in pridobiti projektne pogoje in mnenje pristojnega upravljavca.
(4) Za del plinovoda pod novimi prometnimi površinami oziroma cestnim telesom, je treba izdelati statični izračun prenosa obremenitev v smeri proti plinovodu glede na prometno obremenitev in obremenitev v fazi izvedbe. Predhodno se izdela geološko poročilo, na podlagi katerega se ustrezno dimenzionira zaščita obstoječega prenosnega plinovoda.
(5) Za prenosni sistem zemeljskega plina in poseganje v varovalni pas prenosnega plinovoda je treba upoštevati veljavno zakonodajo. Upoštevati je treba predpisane odmike ali zagotoviti druge tehnične ukrepe v primeru križanj z ostalimi komunalnimi vodi.
(6) Izdelati je treba ustrezno projektno dokumentacijo načrtovanih posegov v varovalnem oziroma varnostnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina kot del projektne dokumentacije, kjer se uskladijo in obdelajo vsa križanja in drugi posegi v tem pasu, plinovod pa ustrezno zaščiti pred vplivi. Dokumentacija mora vsebovati med drugim situacijo z vrisanim prenosnim sistemom zemeljskega plina, komunalno in cestno infrastrukturo, objekti ter drugimi posegi zunanje ureditve. Izdelati je treba geološko poročilo o morebitnih vplivih predvidenih objektov in ostalih posegov na prenosni plinovod, predvideti zaščito plinovoda, najbližje odmike pa kotirati. Pri križanju s prenosnim plinovodom se izdela vzdolžni profil ali prerez križanja plinovoda s kotiranimi medsebojnimi prostimi odmiki in tehničnim opisom. Vse rešitve morajo biti obdelane ob upoštevanju veljavne zakonodaje in predpisov za plinovode.
(7) Za del prenosnega plinovoda pod novimi povoznimi površinami je treba izdelati statični izračun prenosa obremenitve v smeri proti plinovodu glede na prometne obremenitve in obremenitve v fazi izvedbe glede na geološko sestavo terena v sodelovanju z geološkim strokovnjakom. Če izračun pokaže obremenitve plinovoda, se obdela ustrezno dimenzionirana zaščita prenosnega plinovoda, pri čemer nižanje terena nad prenosnim plinovodom in s tem zmanjševanje globine vkopa plinovoda ni dovoljeno.
(8) Pred projektiranjem se z lokatorjem ali sondažnim izkopom preveri položaj in globino plinovoda ter ostalih delov prenosnega sistema (elemnti katodne zaščite, signalni kabli, električni napajalni kabli …). Zakoličenje za potrebe projektiranja izvede pooblaščenec upravljalca plinovoda.
(9) Na zadevnem območju je treba omogočiti gradnjo načrtovanega prenosnega plinovoda M10.
(10) Najmanjši prosti odmik pri križanju komunalnih vodov s plinovodom znaša 0,5 m. Pri lociranju jaškov komunalne infrastrukture in pri približevanju oziroma vzporednem poteku se upošteva najmanj 5 m odmika od plinovoda. V slučaju poteka pod plinovodom se v projektu obdela zaščita plinovoda (posedanje materiala, zaščita izolacije plinovoda pred poškodbo, opiranje sten izkopa). Pri prečkanju kanalizacije nad plinovodom se med revizijskima jaškoma predvidi plinotesna izvedba kanalizacije (npr. obbetoniranje plastične cevi s tesnili) in perforirani pokrovi obeh jaškov. Pri vzdrževanju kanalizacije se mora upoštevati požarno varnostne predpise in ukrepe. Pri križanju s plinovodom se komunalne vode, kot so javna razsvetljava, elektro in telekomunikacijski kabli, položi v zaščitno cev dolžine najmanj 3 m na vsako stran plinovoda. V primeru prečkanja plinovoda, ki je katodno zaščiten, z instalacijo v kovinski izvedbi (npr. električni kabli s kovinskim opletom itd.), se predvidi zaščitni ukrep (npr. merilno mesto za merjenje napetostne interference in izvedba meritev po končanih delih) oziroma se navede, zakaj le ta ni potreben. Morebitni ozemljitveni sistem mora biti oddaljen najmanj 3 m od plinovoda. Predvidijo se posebni pogoji dela pri izvajanju del v 2 x 5 m pasu plinovoda (zakoličenje in zaščita plinovoda, ročno izvajanje zemeljskih del, statično utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom brez vibracij, nadzor upravljalca plinovoda itd.).
(11) Podatki o obstoječih plinovodih so dostopni v Zbirnem katastru javne gospodarske infrastrukture, ki ga vodi Geodetska uprava RS in pri upravljalcu plinovoda. Podatki o načrtovanih plinovodih so dostopni pri upravljalcu plinovoda.
(12) Pri hortikulturni obdelavi (drevored ali drevju podobna zasaditev), postavitvi ograje in njenih stebričkov, drogov, logotipov in podobno, se upošteva najmanj 2,5 m odmika od plinovoda.
(13) Poseganje v varovalni pas oziroma varnostni pas prenosnega plinovoda brez soglasja oziroma mnenja upravljalca ni dovoljeno.
(14) Najmanj 10 dni pred začetkom del mora investitor operaterju predložiti pisno prijavo, projekt za izvedbo, naročiti nadzor in sporočiti podatke o izvajalcu in odgovornem vodju del. Investitor oziroma izvajalec mora dostaviti upravljalcu plinovoda v potrditev situacijski prikaz transportnih poti na gradbišče zaradi preprečitve poškodovanja plinovoda.
(15) Pred pričetkom aktivnosti se s strani upravljalca plinovoda zakoliči plinovod s pomočjo lokatorja, zakoličena trasa pa mora ostati vidno označena v času trajanja del.
(16) Vsa dela v 2 x 5 m pasu plinovoda se morajo izvajati pod nadzorom pooblaščenca upravljalca plinovoda ter ob upoštevanju njegovih navodil. V tem pasu plinovoda tudi niso dovoljene deponije gradbenega materiala ali drugega materiala, niti postavljanje začasnih gradbenih objektov. Zemeljska dela na križanjih s komunalnimi vodi se morajo izvajati ročno, utrjevanje nasipnega materiala nad plinovodom pa je dovoljeno le statično. Transport preko plinovoda (razen transporta s kmetijsko mehanizacijo) na slabo nosilnem terenu in izven javnih poti se lahko vrši le po predhodno zavarovanih prehodih v dogovoru s pooblaščencem upravljalca.
(17) Zaščito plinovoda in vsa ostala dela v njegovem varovalnem oziroma varnostnem pasu se izvede po predloženem in s strani upravljalca potrjenem projektu. Morebitno problematiko, ki bi se pojavila pri izvajanju posegov, mora reševati projektant. Za komunalne vode ali druge posege v varnostni pas plinovoda, ki niso obdelani v predloženi dokumentaciji, se mora na osnovi projektno obdelanih rešitev pridobiti soglasje oziroma mnenje upravljalca plinovoda.
(18) Zasipanje morebiti odkopanega plinovoda se sme vršiti potem, ko je s strani pooblaščenca upravljalca pisno potrjeno, da je izolacija nepoškodovana oziroma da je morebitna poškodba sanirana, če se z meritvijo ugotovi, da je bila pri delih poškodovana. Zasipni material ne sme vsebovati agresivnih sestavin.
(19) Po končanih delih se upravljalcu plinovoda dostavi načrt in opis izvedenega stanja s prošnjo za izdajo pisne izjave oziroma soglasja na izvedeno stanje, ki potrjuje, da so bili med gradnjo izpolnjeni njegovi pogoji in zahteve njegovega nadzora ter da so bila dela izvedena v skladu z veljavnimi tehničnimi pogoji, predpisi in standardi.
(20) Vsi stroški s predmetno investicijo bremenijo investitorja. Investitorja bremenijo tudi stroški, ki bi nastali upravljalcu in uporabnikom zaradi gradnje, obratovanja ali kasnejšega vzdrževanja načrtovanih posegov. Investitor si je dolžan na podlagi veljavne zakonodaje pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji, v kateri morajo biti upoštevani pogoji upravljalca.
(elektro energetsko omrežje)
(1) Na območju poteka elektroenergetsko omrežje, ki se navezuje tudi na sosednja območja ter služi napajanju porabnikov z električno energijo na širšem območju občin Radovljica, Žirovnica, Bled in Jesenice. Območje prečkajo tudi 20 kV distribucijski daljnovodi, preko katerega se napaja transformatorska postaja TP 031 Vrba.
(2) Na območju posega se nahajajo tudi sledeča omrežja:
– DV 2 x 110 kV Okroglo–Moste, v razpetini med SM 169 in SM 170,
– DV 110 kV Moste–Radovljica, v razpetini med SM 8 in SM 9,
– DV 2 x 110 kV Okroglo–Jeklarna, v razpetini med SM 273 in SM 274.
(3) Za elektro energetska omrežja je treba upoštevati širino varovalnega pasu, ki znaša od osi elektroenergetskega voda ali od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje:
– za napetostni nivo 35 kV in 110 kV: 15 m levo in desno od osi elektroenergetskega voda,
– za napetostni nivo 220 kV in 400 kV: 40 m levo in desno od osi elektroenergetskega voda.
(4) Pred pričetkom del se mora izvajalec seznaniti z natančno lokacijo vseh vodov in naročiti njihovo zakoličbo. V primeru, da se bodo gradbeni posegi izvajali v območju tras obstoječih vodov, je treba predvideti njihovo prestavitev oziroma predvideti zaščito v skladu z veljavno zakonodajo.
(5) Skladno z načrti razvoja elektrodistribucijskega omrežja in strategijo upravljavca omrežja, je predvidena nadomestitev 20 kV daljnovodov D13, D14 in D15 z 20 kV kabelskim omrežjem. V ta namen je predvidena izgradnja elektro kableske kanalizacije v koridorju obravnavanega območja od križišča K1 do K3 proti TP 031 Vrba.
(6) Za vsa križanja in vzporedni potek predvidenega objekta je treba izdelati elaborat križanj in približevanj z obstoječimi daljnovodi. Iz elaborata križanj mora biti razvidno:
– navedba naziva DV,
– navedba številk stebrov DV v križni razpetini,
– najmanjša horizontalna in vertikalna razdalja med nadzemnim vodom pri največjem povesu (pri največji računski temperaturi vodnikov brez obtežbe žleda (80°C) ali pri temperaturi vodnikov –5°C in obtežbi žleda) do mesta križanja z nameravano gradnjo predmetnega objekta,
– preveriti je treba ali je treba izpolniti zahteve zakonodaje in pripadajočih standardov glede mehansko ojačene izolacije,
– geodetski načrt dejanskega in načrtovanega stanja,
– varnostni ukrepi pri izvedbi del v bližini daljnovoda.
(7) Pri načrtovanju je treba upoštevati tudi zakonodajo iz varstva pri delu in predvideti, da se ob gradnji deli teles, ročice gradbenih strojev ali drugi predmeti ne približajo faznim vodnikom daljnovoda na manj kot 3 m pri 110 kV napetosti, na manj kot 4 m pri 220 kV napetosti in na manj kot 5 m pri 400 kV napetosti. Pred pričetkom gradnje v neposredni bližini visoko napetostnih daljnovodov ali stebrov je treba obvestiti upravljavca.
(8) V primeru poškodbe ozemljitvenega sistema daljnovoda, je investitor dolžan sanirati poškodbo. Za vsa dela, kjer bodo dela križala ozemljila, je investitor oziroma izvajalec del dolžan opraviti kontrolne meritve ozemljitvene upornosti in izdelati poročilo ter ga dostaviti upravljavcu. V primeru nezadovoljivih rezultatov je treba izvršiti popravilo ozemljitve strojnega mesta na stroške investitorja ali izvajalca del.
(9) Zagotoviti je treba zaščito objekta v primeru nastanka kratkega stika na daljnovodu ali v primeru indukcije udara strele oziroma atmosferskih praznitev, zato je treba vse kovinske dele ustrezno ozemljiti. Ozemljitveni sistem daljnovoda in ozemljitveni sistem predvidenih objektov morata biti ločena.
(10) Prepovedano je deponiranje materiala v varovalnem pasu daljnovoda.
(11) Vzdrževalnemu osebju in mehanizaciji mora biti vedno omogočen dostop do daljnovoda in do vseh stojnih mest na obravnavanem območju.
(12) Vse stroške projektiranja, predelave daljnovodov, odpravo poškodb na omrežju nosi investitor, kakor tudi morebitne odgovornosti za stroške, ki bi nastali kot posledica obratovanja in vplivov elektroenergetskih naprav na zdravje in življenje delavcev med gradnjo in vzdrževanjem predmetnega objekta.
(prometno omrežje – cestni promet)
(1) Območje urejanja je deloma v varstvenem pasu regionalne ceste Žirovnica–Begunje. Varovalni pas je širine 15 m od roba cestnega sveta na vsako stran. Posegi v varovalni pas prometnic ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, ne smejo prizadeti interesov varovanja ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja videza. V varovalnem pasu se sme načrtovati take objekte z dejavnostmi, ki ne bodo negativno vplivale na cesto. V varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati tabel, napisov in drugih objektov ali naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje. Dovoljeno je postavljati le table in napise v skladu z določili 67. in 68. člena ZJC, njegovimi spremembami in dopolnitvami ter podzakonskimi akti ter v skladu s predpisi o prometni signalizaciji. Tudi vse prostorske ureditve morajo biti načrtovane v skladu z ZJC. Odvodnjavanje ceste se zaradi novih vsebin v območjih in nove zazidave ne sme poslabšati.
(2) Vzdolž severnega dela ureditvene ceste poteka mešana kolesarska in pešpot (med križiščema »K1« in »K3«). Mešana kolesarska in pešpot je predvidena na vzhodni strani trase ter se na severni strani navezuje na območje OPPN Breznica – center, na južni pa se naveže na obstoječo občinsko cesto proti Vrbi.
(3) Pri načrtovanju posegov na območju in v varovalnem pasu državnih cest, je treba upoštevati smernice za načrtovanje, tako da:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in graditve cest ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste.
(4) Dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi opredelitev in utemeljitev vseh posegov na območju državne ceste in v vplivnem območju državne ceste ter varovalnega pasu.
(5) V načrtu ceste mora biti izkazano upoštevanje strokovnih izhodišč v revidiranem idejnem načrtu, potrjenem s strani upravljavca. Projektne rešitve izgradnje krožišča na državni cesti R2-452/0207 Žirovnica–Lesce, v km 2+161, predvidene po idejnem projektu, št. P-270/19, CE DESIGN, d.o.o., Kranj, je treba obdelati in utemeljiti v projektni dokumentaciji za izvedbo. Projektna dokumentacija za izvedbo izgradnje krožnega križišča na državni cesti mora biti recenzirana. Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje na projektno dokumentacijo za izvedbo.
(6) Pri načrtovanju je treba med drugim upoštevati tudi stališče Sektorja za investicije v ceste, ki vodi načrtovanje bodoče ureditve državnega cestnega omrežja na tangiranem območju in stališče Službe za evropske zadeve in regulativo DRSI, ki vodi načrtovanje bodoče ureditve državnega kolesarskega omrežja na tangiranem območju:
– Na regionalni cest R3-638/1131 Žirovnica–Begunje v km 2.000 je odprt investicijski projekt 06/0082 URED Žirovnica Begunje. Izdelana je PGD in PZI projektna dokumentacija ureditve regionalne ceste R3-638/1131 Žirovnica–Begunje, od km 1+450 do km 2+176, GPI d.o.o. Novo mesto, št. projekta P-2017/14, november 2017.
– Pripravljalec projektne dokumentacije za gradnjo obvoznice Vrba mora upoštevati in uskladiti mesto priključevanja obvoznice na državno cesto s projektom nove kolesarske povezave, ki ga izdeluje po pogodbi DRSI (št. 2431-17-000337) Andrejc d.o.o., Topolšica 199b, 3325 Šoštanj. Projekt PZI je izdelan skladno s projektno nalogo Občine Žirovnica, št. 34418-0001/2001, z dne 25. 10. 2016.
Vse rešitve morajo biti usklajene z načrtovano ureditvijo državne ceste in kolesarske povezave – rešitve je treba pri načrtovanju uskladiti tudi s Sektorjem za investicije v ceste in Službo za evropske zadeve in regulativo DRSI in projektanti ureditve državne ceste in kolesarske povezave.
(7) Cestni priključki oziroma križišča z državno cesto morajo biti ustrezno urejena. Po potrebi je potrebno preveriti ustreznost obstoječih priključkov in predvideti njihovo ureditev. Morebitno preureditev cestnih priključkov oziroma ureditev novih križišč na državni cesti je treba predvideti na podlagi prometne analize s prometnimi podatki in predvidevanji prometnih tokov ter prometnih obremenitev, ki bodo nastale kot posledica rekonstrukcije ali spremembe namembnosti obstoječih objektov ali kot posledica izgradnje novih objektov, sosesk ali kompleksov. Širina in radiji cestnega priključka ter elementi državne ceste morajo biti prilagojeni potrebam merodajnih vozil oziroma prometa. Cestni priključek mora biti prilagojen niveleti vozišča ceste, na katero se priključuje. Območje križišča (cestnega priključka) in njegova neposredna okolica ob cesti mora biti urejena tako, da je zagotovljena zadostna preglednost na območju cestnega priključka in na državni cesti. Območje cestnega priključka oziroma križišča z državno cesto je potrebno opremiti s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo. Ustrezna ureditev cestnih priključkov oziroma križišč z državnimi cestami je pogoj za začetek del (gradnja na obravnavanem območju) in za izdajo uporabnega dovoljenja za objekte na obravnavanem območju.
(8) Zagotoviti je treba ustrezno ureditev tangiranega območja državnih cest s cestnimi priključki oziroma križišči, morebitno potrebnimi površinami za pešce in kolesarje (npr. pločniki, prehodi za pešce), morebitnimi potrebnimi avtobusnimi postajališči, cestno razsvetljavo, drugimi komunalnimi vodi, morebitnimi premostitvenimi objekti, ureditvijo odvodnjavanja (območja državne ceste in površin ob njej, cestnih priključkov …; meteorna in druga odpadna voda iz obravnavanega območja ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa), ureditvijo voziščne konstrukcije idr. Ustrezne rešitve se obrazloži v dokumentaciji za pridobitev projektnih pogojev ali dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja.
(9) Upoštevati je treba obstoječ in predviden promet na območju priključnih cest. Pri načrtovanju prometne ureditve je treba smiselno upoštevati obstoječo ureditev in možnost bodoče ureditve državnih cest in križišč tudi izven območja obravnavanega prostorskega akta. Ustrezne rešitve glede ureditve tangiranih državnih cest in cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto (vključno z ustrezno ureditvijo območja vzdolž državne ceste v varovalnem pasu) je treba strokovno utemeljiti in predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste. V dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba upoštevati tudi območje za postavitev prometne signalizacije in opreme ter potrebnega območja za ureditev cestnih priključkov oziroma križišč. Vsi načrtovani posegi in rešitve v zvezi s tem morajo biti usklajeni s smernicami za načrtovanje, strokovnimi podlagami in upravljavcem državne ceste. Vse predvidene ureditve morajo ustrezati veljavni zakonodaji s področja urejanja cest.
(10) Zagotoviti je treba ustrezne rešitve, ki bodo zagotavljale delovanje tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto v predpisani planski dobi (20 let po zaključku gradnje) in rešitve utemeljiti v projektni dokumentaciji.
(11) Pri načrtovanju rešitev ureditve tangiranih cestnih priključkov oziroma križišč z državno cesto je treba v območje obdelave zajeti širše vplivno območje in po potrebi urediti tudi druge cestne priključke in dostope do zemljišč, ki bi jih predvidena ureditev tangirala. Utemeljiti je treba predvidene rešitve vzdolž državne ceste, ki bodo preprečevala nekontroliran oziroma neurejen dostop in parkiranje vozil na tangiranem območju neposredno ob državni cesti in da ne bo negativnih vplivov na območje državne ceste (preglednost, odvodnjavanje, stabilnost cestnega telesa …). Obdelati in utemeljiti je treba tudi morebiten potek komunalnih vodov v območju državne ceste in varovalnega pasu (zaradi posegov ne sme biti ovirana postavitev signalizacije in preglednost). Pri načrtovanju novih komunalnih priključkov je treba upoštevati obstoječe komunalne vode na območju in jih po potrebi prestaviti na stroške investitorja. Gradnja vseh naprav v območju ceste naj se izvaja sočasno. V sklopu izdelave dokumentacije za mnenja in pridobitev gradbenega dovoljenja se projektirana rešitev uskladi z upravljavcem državne ceste.
(12) Posebno pozornost je treba posvetiti odmikom posameznih ureditev od državne ceste, pri čemer je treba upoštevati tudi možnost bodoče rekonstrukcije državne ceste oziroma križišč z državno cesto. Rešitve morajo biti usklajene z morebitnimi projektiranimi rešitvami na državnih cestah.
(13) V primeru neizogibnih odstopanj od predpisov, si mora investitor v skladu z veljavno zakonodajo pridobiti soglasje ministra, da se lahko projektira z elementi, ki odstopajo od predpisov.
(14) Cestni objekti in cestna oprema morajo biti arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in arhitektonsko podobo prostora. Rešitve morajo omogočati uporabo tudi funkcionalno oviranim osebam.
(15) Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste na tangirano območje OPPN; morebitne ukrepe za varovanje pred vplivi državne ceste in promet je treba zagotoviti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja za cesto.
(16) Pri načrtovanju ceste je treba upoštevati veljavne predpise in tehnične specifikacije za javne ceste in jih v načrtu utemeljiti. Obdelati in utemeljiti je treba tudi vse posege v območju državnih cest ter varovalnega pasu oziroma druge posege, ki bi lahko vplivali na območje državnih cest in promet na njej.
(17) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(18) Posegi ne smejo negativno vplivati na območje državnih cest in promet na njih. V primeru rekonstrukcije državne ceste ali v primeru, da bi to zahtevale prometno varnostne razmere, je investitor dolžan posege na tangiranem območju uskladiti s projektom rekonstrukcije ceste in zahtevami upravljavca državne ceste. Zaradi posegov ne sme biti ogrožena stabilnost telesa državne cestnega telesa, kakor tudi ne preglednost, odvodnjavanje itd.
(19) Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju varovalnega pasu državne ceste izven območja naselij ni dovoljeno. Postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje znotraj naselja, v predpisanem prostoru za postavitev prometne signalizacije in opreme (2,0 m od zunanjega roba pločnika oziroma 5,0 m od roba vozišča) ni dovoljeno. Objekti za obveščanje in oglaševanje se ne smejo postavljati v preglednem polju, pregledni bermi in preglednostnem prostoru tangiranega območja državne ceste in cestnih priključkov. Prav tako ni ustrezno postavljanje objektov za obveščanje in oglaševanje v območju vestnih priključkov oziroma križišč. Varovalni pas državne ceste znaša 15 m in se meri od zunanjega roba cestnega sveta. Morebitno reklamno, obvestilno in podobno signalizacijo, ki ni postavljena v skladu s predpisi in soglasjem upravljavca državne ceste, ni dopustna. Hkrati morajo biti objekti za oglaševanje in obveščanje skladni s predpisi lokalne skupnosti iz tega področja.
(20) V primeru ureditve priključevanja na državno cesto je treba utemeljiti ustrezne rešitve glede ureditve cestne razsvetljave ter jo po potrebi prilagoditi. Vzdolž državne ceste je treba predvideti minimalno potrebno razsvetljavo, ki je potrebna v skladu z zakonodajo. Načrt cestne razsvetljave mora biti skladen z veljavno zakonodajo in priporočili Slovenskega društva za razsvetljavo.
(21) Za načrtovanje vseh posegov v območju OPPN je treba pridobiti projektne pogoje in mnenje upravljavca državne ceste.
(22) Upravljavec državnih cest ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom za načrtovano območje, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste. Izvedba vseh ukrepov je obveznost investitorja, ki zagotavlja komunalno opremo območja. Pri posegih v varovalnem pasu državne ceste, DRSC ne prevzema nikakršne finančne ali druge odgovornosti, kot posledico hrupa, vibracij in ostalih vplivov prometa, ki se pojavljajo na cesti.
(23) Upoštevanje vseh zahtev se izkaže v načrtu ceste, ki predstavlja del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in je osnova za izdajo mnenja k projektnim rešitvam pristojnega mnenjedajalca.
(prometno omrežje – parkirne površine)
(1) Na severnem delu območja so že obstoječe parkirne površine, ki se jih ustrezno uredi in odvodnjava.
(2) Ureditev parkirnih površin je lahko tudi drugačna, če se v načrtu zunanje ureditve izkaže kot ustreznejša rešitev, pod pogojem, da ne vpliva na spremembo prometnega režima ter zagotavlja varen promet v skladu z določili Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 133/06).
(3) Parkirne površine se lahko načrtujejo na nivoju terena in morajo biti ozelenjene z drevesno vegetacijo.
(prometno omrežje – letalski promet)
(1) Območje predvidenih prostorskih ureditev se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč, glede na predvideno in obstoječo mrežo letališč v Republiki Sloveniji, ki predstavlja obvezno izhodišče za pripravo in oblikovanje planskih in izvedbenih aktov države in lokalnih skupnosti.
(2) Preko območja načrtovanih prostorskih ureditev potekajo zračne poti, zato je potrebno upoštevanje omejitev, ki izhajajo iz predmetne zakonodaje, predvsem določila, ki se štejejo za ovire za zračni promet zunaj cone letališča:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča, objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, ki so višji od 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m.
(3) Preko območja načrtovane ureditve potekajo tudi zračne poti, pod katerimi za ovire štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog in podobno.
(4) Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je treba predhodno pridobiti ustrezno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k lokaciji oziroma gradnji takega objekta, objekt pa je treba označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(prometno omrežje – železnica)
(1) Območje se nahaja na desni strani železniške proge št. 20 Ljubljana–Jesenice–državna meja, pri čemer je meja območja urejanja od osi proge oddaljena približno 8 m.
(2) Pri vseh posegih v varovalni pas železniške proge je treba upoštevati veljavno zakonodajo.
(1) Vse vrste odpadnih voda morajo biti ustrezno obdelane v projektni dokumentaciji ter speljane in očiščene na način, kot to predvideva veljavna zakonodaja.
(2) Padavinske vode obravnavanega območja je treba prioritetno ponikati, pri tem morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin.
(3) Utrjene in parkirne površine je potrebno ustrezno urediti, tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje in vode.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Ob načrtovanju posegov v prostor je potrebno pridobiti kulturnovarstvene projektne pogoje (v fazi izdelave idejne zasnove) in kulturovarstveno soglasje (v fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja) zaradi preveritve vpliva predvidene gradnje na kulturno dediščino.
(2) Na območju urejanja ter v območju presoje vplivov na okolje se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:
EŠD Ime tip | Režim / podrežim | Varovana vrednota |
23128 Studenčice – kulturna krajina | Dediščina / kulturna krajina | – krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in grajene ali oblikovane sestavine) – značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (Ivice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa) |
9411 Vrba na Gorenjskem – vas | Vplivno območje (vplivno območje naselbinske dediščine) | – prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost vasi Vrba na Gorenjskem |
24029 Breznica – kapelica južno od Breznice | Kulturni spomenik lokalnega pomena (Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žirovnica, Uradni list RS, št. 61/06 – 2623 | – krajinske vrednote – avtentičnost lokacije – fizična pojavnost s tlorisno in višinsko zasnovo – komunikacijska navezava na javni prostor – razporeditev dejavnosti v pripadajočem zunanjem prostoru |
(3) V bližini območja OPPN leži ena enota dediščine, na katere varovane lastnosti bi načrtovane ureditve v OPPN lahko vplivale:
EŠD Ime tip | Režim / podrežim | Varovana vrednota |
839 Vrba na Gorenjskem – Cerkev Sv. Marka | Kulturni spomenik državnega pomena (Odlok o razglasitvi spomenikov vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena, Uradni list RS, št. 3/11 – 91) | – zgodovinska in simbolna vloga – krajinska vloga kot prostorska dominanta in označevalec vasi – veduta na cerkev |
(4) V vplivnih območjih dediščine velja pravni režim varstva, ki določa, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju dediščine. Ohranjati je potrebno dominantnost dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno.
(5) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. ZVKDS, OE Kranj je potrebno pred pričetkom kakršnihkoli zemeljskih del obvestiti 10 dni pred pričetkom del.
(6) Ob parkirišču na severnem delu OPPN se predvidi krajinska ureditev z avtohtono visokodebelno vegetacijo (oreh, breza ...). Umeščanje vegetacije naj povzema značilnosti obstoječih krajinskih sestavin kulturne krajine Studenčice (posamična drevesa in skupine dreves).
(7) V sklopu dokumentacije za gradbeno dovoljenje ali dokumentacije za izvedbo naj se podrobneje obdela območje okrog EŠD 24029 (Kapelica južno od Breznice) – ureditev okrog kapelice, zvezna navezava na odprto krajino naj se prikaže tudi s prerezi čez območje kapelice. Mešana površina za pešce in kolesarje naj bo ustrezno oddaljena od kapelice.
(8) Niveleta obvozne ceste se od križišča K3 proti JZ prične maksimalno poglabljati (v okviru območja in ob upoštevanju navezav na obstoječe poti). Brežine naj bodo zatravljene in zasajene z avtohtonimi grmovnicami in drevesnimi vrstami.
(9) Prometna signalizacija na celotni trasi naj bo diskretna, uporabi naj se ukrepe, ki imajo najmanjši vpliv na vizualno dojemanje prostora. Usmerjanje prometa naj se predvidi v skladu s prometno tehničnimi zahtevami, prvenstveno z nizko postavljenimi kažipoti in ne s predkrižiščnimi tablami.
(10) Osvetlitev prometnice naj se načrtuje samo na mestih, kjer so potrebne za varno odvijanje prometa. Načrtuje naj se nizke svetilke, načrt cestne razsvetljave naj bo obdelan v posebnem načrtu v sklopu priprave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja oziroma dokumentacije za izvedbo gradnje.
(11) Na območju naj se protihrupne ograje načrtujejo v čim manjši meri. Morebitno protihrupno zaščito naj se načrtuje z drugimi tehničnimi ukrepi.
(12) V sklopu priprave dokumentacije za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja in dokumentacije za izvedbo gradnje se izdela tudi načrt s področja krajinske arhitekture.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
(1) Severni del območja predvidene obvoznice poteka v območju varovanega območja netopirja Natura 2000.
(2) Na južnem delu območja predvidene obvoznice, bo na prehodu preko ježe potrebno odstraniti več dreves. V sklopu projektne dokumentacije je treba prikazati tudi novo zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
(3) V sklopu gradnje obvoznice naj se ne izsekava drevesne vegetacije. V primeru, da je poseg obstoječe vegetacije nujen, jo je treba nadomestiti z novo enakovrstno vegetacijo.
(4) Osvetljevanje prometnice naj se izvede samo na delih, kjer je zaradi varnosti prometa to nujno potrebno.
Območje obravnave sodi v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju v III. stopnjo varstva pred hrupom.
24. člen
(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na sosednja zemljišča ter v podtalnico.
(2) Z zunanjo ureditvijo se uredijo travnate površine in zasaditve, kar velja za celotno območje. Potrebno je pazljivo ravnanje z zemljo in humusom, tako da se z vseh površin, ki jih zavzema poseg, humus deponira in kasneje uporabi za izvedbo vkopov in nasipov. Enako je treba predvideti tudi deponije za material s tras infrastrukture, ki jih je treba po zaključku del prekriti s humusom in zatraviti.
(1) Za zmanjšanje negativnih vplivov na zrak na najmanjšo možno mero, je treba upoštevati veljavne predpise s področja varstva okolja, ki se nanašajo na mejne, opozorilne in kritične emisijske vrednosti.
(2) Gradnja naj se organizira tako, da se prepreči dodatno onesnaženje zraka. Na onesnaženje zraka vpliva izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo.
(3) V času gradnje je treba poskrbeti za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišča,
– ustrezno čiščenje vozil pred izvozom iz gradbišča,
– sprotno rekultiviranje dokončanega območja gradnje.
(1) Odvajanje padavinskih voda z območja obravnave je potrebno izvesti skladno z veljavno zakonodajo na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin oziroma je potrebno zagotoviti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom. Padavinske vode je potrebno prioritetno ponikati.
(2) Padavinske vode iz utrjenih površin bodo preko meteorne kanalizacije odvajane v ponikovalnice.
(1) Na območju OPPN je:
– območje Natura – posebno ohranitveno območje (POO), ident. št. SI3000107 Breznica in
– ekološko pomembno območje Breznica, ident. št. 28300.
(2) Pri posegih na obravnavanem območju je treba zagotavljati varstvene cilje območja Nature:
– ohranitev ali doseganje ugodnega stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov, za katere je Natura območje določeno;
– ohranjanje celovitosti Natura območij v smislu ohranjanja njihovih ekoloških struktur, funkcij in varstvenega potenciala;
– ohranjanje povezanosti Natura območij.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(1) Požarna varnost sosednjih objektov se zaradi gradnje obvozne ceste ne sme poslabšati.
(2) Požarna varnost sosednjih objektov je zagotovljena z dovozi za interventna vozila po obstoječem in predvidenem novem cestnem omrežju. Varen umik je možen na zunanje površine, dovozne in parkirne površine.
(3) V primeru, da na območju obstaja javno hidrantno omrežje, se mora to ohraniti oziroma se ga ustrezno prilagodi. V kolikor hidrantno omrežje ni zgrajeno, se ga načrtuje skladno z veljavno zakonodajo.
(varnost pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Ureditve se načrtujejo na območjih, ki niso erozijsko ogrožene.
(2) Upoštevati je potrebno naravne omejitve in temu prilagoditi predvidene rešitve. Vse ureditve se izvede tako, da se prepreči erozija na območju gradnje.
(3) V dokumentaciji za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja je treba opredeliti možnost razlitja nevarnih snovi in temu primerno načrtovati objekte.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE
Ureditve, določene v OPPN, se lahko izvajajo v eni ali več fazah. Za posamezno fazo se lahko šteje katerikoli del območja OPPN, ki predstavlja zaključeno celoto.
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to ureditvijo, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč najdejo tehnične rešitve, ki so racionalnejše in primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) V primeru odstopanja od predvidenih rešitev je potrebno pridobiti soglasje Občinske službe k predvidenim posegom. Za morebitna odstopanja od predvidenih rešitev v varovalnem pasu državne ceste oziroma v vplivnem območju državne ceste pa je treba pridobiti tudi soglasje upravljavca državne ceste (na podlagi ustrezne projektne dokumentacije) – rešitve je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(3) Pri prometni ureditvi so možna odstopanja na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(4) Pri komunalnem in energetskem urejanju prostora so možna odstopanja tras posameznih vodov na podlagi ustrezne projektno-tehnične dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri, ekonomsko primernejša investicijska vlaganja in če prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN pod pogojem, da so spremembe ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci.
(5) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture s traso načrtovane obvozne ceste, in niso določena s tem odlokom.
(6) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in naprav natančno določi. Dopustna so tudi odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskem delu OPPN, ki so posledica natančnejše obdelave podatkov.
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN LASTNIKOV NEPREMIČNIN PRI IZGRADNJI KOMUNALNE OPREME NA OBMOČJU OPPN
(gradnja komunalne opreme)
Gradnjo obvozne ceste s pripadajočo infrastrukturo zagotavlja občina.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
Pri izvedbi posameznih sklopov objektov imajo za zagotavljanje kakovosti bivalnega okolja med gradnjo in po njej investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– promet med gradnjo morajo organizirati tako, da prometna varnost zaradi gradnje ni poslabšana in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju;
– zagotoviti morajo nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav. Infrastrukturne vode je treba takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani;
– v času gradnje ne smejo biti prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za III. stopnjo varovanja pred hrupom;
– zagotoviti morajo sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;
– investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela.
Predlog parcelacije je izdelan v GK koordinatnem sistemu. Grafični prikaz je na listu 2.2 “Načrt gradbenih parcel z elementi za zakoličenje”. Mejne točke parcel so razvidne iz navedenega načrta.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(urejanje po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) Do realizacije OPPN ostanejo vsa zemljišča v sedanji rabi.
(2) OPPN velja do razglasitve prenehanja veljavnosti akta.
(uporaba veljavne zakonodaje)
V odloku navedeni pravilniki, zakoni, odloki in uredbe morajo v času priprave projektne dokumentacije upoštevati takrat veljavne pravilnike, zakone, odloke in uredbe. Upoštevati je potrebno tako dopolnitve omenjenih predpisov, kot tudi nove predpise iz posameznega navedenega področja.
Občinski podrobnejši prostorski načrt je na vpogled pri pristojnih službah Občine Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Kranj in pristojni občinski inšpektorat in redarstvo.
Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0001/2017
Breznica, dne 4. novembra 2020
