Na podlagi sedmega odstavka 21. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/05 – uradno prečiščeno besedilo, 109/08, 38/10 – ZUKN, 8/12, 21/13, 47/13 – ZDU-1G, 65/14 in 55/17) Vlada Republike Slovenije izdaja
o izvajanju izvedbene uredbe (EU) o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo
(1) S to uredbo se za izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1207/2011 z dne 22. novembra 2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo (UL L št. 305 z dne 23. 11. 2011, str. 35), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/587 z dne 29. aprila 2020 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 1206/2011 o zahtevah glede identifikacije zrakoplova v okviru dejavnosti nadzora za enotno evropsko nebo ter Izvedbene uredbe (EU) št. 1207/2011 o določitvi zahtev glede učinkovitosti in interoperabilnosti nadzora za enotno evropsko nebo (UL L št. 138 z dne 30. 4. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 1207/2011/EU) določajo pristojna organa, obveznosti izvajalca komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb ter upravljavcev nadzornih spraševalnikov, Medresorska skupina za zaščito spektra ter prekrški.
(2) Ta uredba ne posega v upravljanje radiofrekvenčnega spektra, določenega z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije.
(1) Organ, pristojen za izvajanje Izvedbene uredbe 1207/2011/EU, je Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija).
(2) Nadzor nad izvajanjem Izvedbene uredbe 1207/2011/EU in te uredbe izvaja agencija, razen v delu, ki se nanaša na delovanje nadzornih spraševalnikov, ki so v upravljanju ministrstva, pristojnega za obrambo, ali gostujočih sil (v nadaljnjem besedilu: vojaški nadzorni spraševalniki). V zvezi z delovanjem vojaških nadzornih spraševalnikov ima ministrstvo, pristojno za obrambo, vojaški letalski nadzorni organ, pristojnosti v skladu s šestim odstavkom 5. člena te uredbe.
(1) Izraz »sprejemnik sekundarnega nadzornega radarskega odzivnika«, uporabljen v tej uredbi, pomeni enako kot izraz »prejemnik sekundarnega nadzornega radarskega odzivnika« iz Izvedbene uredbe 1207/2011/EU.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo enako kot izrazi, ki jih določa Izvedbena uredba 1207/2011/EU.
(navodila za zagotavljanje zaščite spektra)
Agencija izda navodila za zagotavljanje zaščite spektra za izvajanje 6. člena Izvedbene uredbe 1207/2011/EU in te uredbe.
(zaščita spektra – monitoring in ukrepi)
(1) Monitoring nadzornega spraševanja izvaja izvajalec komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih služb. S tem monitoringom se preprečuje, da sekundarni nadzorni radarski odzivnik na katerem koli zrakoplovu, ki leti nad Republiko Slovenijo, ni podvržen pretiranemu spraševanju, ki se prenaša prek nadzornih spraševalnikov na zemlji, ki so pri sprejemanju ali nesprejemanju odzivov dovolj močni, da presegajo najmanjši prag sprejemnika sekundarnega nadzornega radarskega odzivnika.
(2) Upravljavec uradnih evidenc v skladu z zakonom, ki ureja elektronske komunikacije, obvešča izvajalca monitoringa o izdanih odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc za nadzorne spraševalnike.
(3) Izvajalec monitoringa nadzornega spraševanja vodi seznam nadzornih spraševalnikov in njihovih upravljavcev.
(4) Če se pri izvajanju monitoringa iz prvega odstavka tega člena ugotovi, da vsota spraševanj presega parametre, kot jih določajo standardi iz zvezka IV priloge 10 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu (Uradni list FLRJ – Mednarodne pogodbe, št. 3/54, Uradni list RS, št. 24/92 – akt o notifikaciji nasledstva in Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/00), izvajalec monitoringa o tem v skladu z navodili iz 4. člena te uredbe obvesti agencijo. Če obstaja sum, da je povzročitelj pretiranega nadzornega spraševanja vojaški nadzorni spraševalnik, izvajalec monitoringa o tem obvesti tudi ministrstvo, pristojno za obrambo.
(5) V primeru zaznave izgube nadzornih podatkov, ki je posledica pretiranega nadzornega spraševanja iz prejšnjega odstavka, lahko agencija upravljavcu nadzornega spraševalnika, razen upravljavcu vojaškega nadzornega spraševalnika, naloži omejitev ali prekinitev delovanja tistega nadzornega spraševalnika, za katerega obstaja sum, da je povzročitelj pretiranega nadzornega spraševanja. V primeru, da se ugotovi, da je upravljavec nadzornega spraševalnika zunaj Republike Slovenije, agencija o tem obvesti pristojni organ te države.
(6) V primeru zaznave izgube nadzornih podatkov, ki je posledica pretiranega nadzornega spraševanja vojaškega nadzornega spraševalnika, lahko ministrstvo, pristojno za obrambo, vojaški letalski nadzorni organ, naloži omejitev ali prekinitev delovanja tistega vojaškega nadzornega spraševalnika, za katerega obstaja sum, da povzroča pretirano nadzorno spraševanje.
(Medresorska skupina za zaščito spektra)
(1) Usklajevanje interesov in predlaganje ukrepov za dosego ciljev zaščite spektra iz 6. člena Izvedbene uredbe 1207/2011/EU izvaja Medresorska skupina za zaščito spektra, ki jo vodi agencija.
(2) Medresorsko skupino za zaščito spektra sestavljajo predstavniki agencije, ministrstva, pristojnega za promet, ministrstva, pristojnega za obrambo, Kontrole zračnega prometa Slovenije, d. o. o. (v nadaljnjem besedilu: KZPS), in Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: AKOS). Člane Medresorske skupine za zaščito spektra iz agencije imenuje direktor agencije, člane z ministrstev imenujeta pristojna ministra, člane iz KZPS direktor KZPS in člane iz AKOS direktor AKOS.
(3) Medresorska skupina za zaščito spektra agenciji predlaga izdajo navodil iz 4. člena te uredbe.
(obveznosti upravljavca nadzornega spraševalnika)
(1) Upravljavec nadzornega spraševalnika, razen upravljavca vojaškega nadzornega spraševalnika, mora v skladu z navodili iz 4. člena te uredbe o načinu in spremembi njegovega delovanja obveščati izvajalca monitoringa.
(2) Upravljavec vojaškega nadzornega spraševalnika mora o načinu in spremembi delovanja vojaškega nadzornega spraševalnika, ki bi lahko povzročil pretirano nadzorno spraševanje, v skladu z navodili iz 4. člena te uredbe obveščati izvajalca monitoringa neposredno ali prek ministrstva, pristojnega za obrambo.
(3) Upravljavec nadzornega spraševalnika, razen upravljavca vojaškega nadzornega spraševalnika, vzpostavi postopke ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga lahko povzroča, ter jih pošlje agenciji.
(4) Upravljavec vojaškega nadzornega spraševalnika vzpostavi postopke ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga lahko povzroča, ter jih pošlje ministrstvu, pristojnemu za obrambo, vojaškemu letalskemu nadzornemu organu, ta pa jih pošlje v seznanitev agenciji.
(kršitve upravljavca nadzornega spraševalnika)
(1) Z globo od 3.000 do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost upravljanja nadzornega spraševalnika, če:
1. ne obvešča izvajalca monitoringa v skladu s prvim odstavkom 7. člena te uredbe;
2. ne vzpostavi postopkov ukrepanja v primeru pretiranega nadzornega spraševanja, ki ga povzroča nadzorni spraševalnik v njegovem upravljanju, v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe;
3. ne pošlje postopkov ukrepanja agenciji v skladu s tretjim odstavkom 7. člena te uredbe.
(2) Z globo od 2.000 do 6.000 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 2.000 do 5.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šest mesecev po uveljavitvi te uredbe.
Št. 00710-54/2020
Ljubljana, dne 19. novembra 2020
EVA 2020-2430-0046
Vlada Republike Slovenije
