Na podlagi četrtega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11) minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja
o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
(1) Ta pravilnik določa minimalne zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev pred tveganji, ki so posledica ali so lahko posledica vpliva bioloških dejavnikov pri delu, kakor tudi ukrepe za preprečevanje takšnih tveganj v skladu z Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES z dne 18. septembra 2000 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (UL L št. 262 z dne 17. 10. 2000, str. 21), Direktivo Komisije (EU) 2019/1833 z dne 24. oktobra 2019 o spremembi prilog I, III, V in VI k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede izključno tehničnih prilagoditev (UL L št. 279 z dne 31. 10. 2019, str. 54) in Direktivo Komisije (EU) 2020/739 z dne 3. junija 2020 o spremembi Priloge III k Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2000/54/ES glede vključitve SARS-CoV-2 na seznam bioloških dejavnikov, za katere je znano, da okužijo ljudi, in spremembi Direktive Komisije (EU) 2019/1833 (UL L št. 175 z dne 4. 6. 2020, str. 11).
(2) Ta pravilnik se ne uporablja za dela, pri katerih so prisotni gensko spremenjeni organizmi, razen če določbe tega pravilnika predpisujejo višjo raven varnosti in zdravja pri delu.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. »Biološki dejavnik« je mikroorganizem, vključno z gensko spremenjenim organizmom, celična kultura in človeški endoparazit, ki lahko povzroči okužbo, alergijo ali zastrupitev.
2. »Mikroorganizem« je mikrobiološka celična ali necelična enota, s sposobnostjo razmnoževanja ali prenosa genskega materiala.
3. »Celična kultura« je in-vitro rast celic, pridobljenih iz večceličnih organizmov.
4. »Biološki dejavniki« so, glede na tveganje za okužbo, razvrščeni v štiri skupine:
– biološki dejavnik iz 1. skupine je dejavnik, za katerega je verjetnost, da povzroči bolezni pri ljudeh minimalna; tveganje, da se razširi v okolico, je zanemarljivo;
– biološki dejavnik iz 2. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči bolezni pri ljudeh in je lahko nevaren za delavce; tveganje, da se razširi v okolico, je majhno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
– biološki dejavnik iz 3. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je zmerno; v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje;
– biološki dejavnik iz 4. skupine je dejavnik, ki povzroči težje bolezni pri ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se bo razširil v okolico, je veliko; običajno ni na voljo učinkovite preventive ali zdravljenja.
5. »Pristojni organ« je organ pristojen za inšpekcijo dela.
(1) Za vsako dejavnost, pri kateri obstaja tveganje za izpostavljenost biološkim dejavnikom, je treba določiti vrsto, stopnjo in trajanje izpostavljenosti delavcev z namenom, da se oceni tveganje za zdravje ali varnost delavcev in določi ukrepe, ki jih je treba sprejeti. Če delavec opravlja dejavnost, pri kateri je izpostavljen več skupinam bioloških dejavnikov, se tveganje oceni na podlagi nevarnosti, ki jo predstavljajo vsi prisotni nevarni biološki dejavniki. Delodajalec obnavlja oceno tveganja redno in pri vsaki spremembi razmer, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom. Delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo zagotovi podatke, ki so bili uporabljeni pri oceni tveganja.
(2) Delodajalec izdela oceno tveganja iz prejšnjega odstavka na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, upoštevajoč:
1. razvrstitev bioloških dejavnikov, ki so ali so lahko nevarni za zdravje ljudi, v skladu s 17. členom tega pravilnika;
2. priporočila pristojnega organa, v katerih je navedeno, da je potrebno določen biološki dejavnik nadzorovati, da bi se zavarovalo zdravje delavcev, kadar so ali so lahko le-ti, zaradi svojega dela, izpostavljeni takemu biološkemu dejavniku;
3. bolezni, ki jih delavci lahko dobijo zaradi svojega dela;
4. bolezni, ki se ugotovijo pri delavcu, njihov pojav pa je neposredno povezan z delom tega delavca;
5. možne alergogene ali toksične vplive ter mutagene oziroma karcinogene vplive, zaradi dela delavcev z biološkimi dejavniki.
(upoštevanje posameznih členov glede na oceno tveganja)
(1) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da gre za izpostavljenost ali potencialno izpostavljenost biološkemu dejavniku iz 1. skupine, za katerega ni dokazano, da predstavlja tveganje za zdravje delavcev, se 5. do 16. člen tega pravilnika ne uporabljajo, upoštevati pa je treba točko 1 iz Priloge VI, ki je sestavni del tega pravilnika.
(2) Če ocena tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokaže, da dejavnost ne vključuje dela z biološkim dejavnikom ali njegove uporabe, vendar kljub temu obstaja tveganje za izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom, zaradi opravljanja del, kjer lahko pride do nenamerne izpostavljenosti biološkim dejavnikom, kot na primer pri izvajanju del iz Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika, se uporabljajo 5., 7., 8., 10., 11., 12., 13. in 14. člen tega pravilnika, razen če ocena tveganja iz prejšnjega člena pokaže, da je to nepotrebno.
III. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Delodajalec škodljiv biološki dejavnik nadomesti z biološkim dejavnikom, ki pod zahtevanimi pogoji uporabe ni nevaren ali je manj nevaren za zdravje delavcev, če je to tehnično možno.
(1) Delodajalec prepreči izpostavljenost delavcev biološkim dejavnikom v vseh primerih, ko rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev.
(2) Če to tehnično ni možno, delodajalec tveganje zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom zmanjša do tako nizke ravni, kot je treba za zagotavljanje varnosti in zdravja izpostavljenih delavcev z upoštevanjem rezultatov ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika in z naslednjimi ukrepi:
1. zagotavljanje čim manjšega števila in čim krajšega časa izpostavljenosti delavcev, ki so ali so lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
2. načrtovanje delovnega procesa in tehničnih kontrolnih ukrepov tako, da ne pride do sproščanja bioloških dejavnikov v prostor, kjer poteka delo, ali da je sproščanje čim manjše;
3. uporaba kolektivnih varnostnih ukrepov ali, če se izpostavljenosti ni mogoče drugače izogniti, individualnih varnostnih ukrepov;
4. uporaba higienskih ukrepov, katerih cilj je preprečevanje ali zmanjševanje nenamernega prenosa ali sproščanja biološkega dejavnika iz delovnega mesta;
5. uporaba znaka za biološko nevarnost, ki je slikovno prikazan v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika, in drugih opozorilnih znakov;
6. priprava načrta, za ravnanje ob nezgodah, pri katerih lahko pride do sproščanja biološkega dejavnika;
7. preverjanje, če so biološki dejavniki, uporabljani pri delu, prisotni zunaj primarnega, fizično omejenega prostora, kadar je to potrebno in tehnično izvedljivo;
8. zagotovitev sredstev za varno zbiranje, shranjevanje in odlaganje odpadkov, vključno z uporabo varnih in razpoznavnih vsebnikov in z ustrezno obdelavo odpadkov, če je to primerno;
9. varno ravnanje z biološkimi dejavniki in ureditev njihovega prevoza znotraj delovnega mesta;
10. cepljenje in zaščita z zdravili.
(podatki za pristojni organ)
(1) Kadar rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokažejo, da obstaja tveganje za zdravje ali varnost delavcev, delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo omogoči dostop do podatkov o:
1. rezultatih ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika;
2. dejavnostih, pri katerih delavci so ali bi lahko izpostavljeni biološkim dejavnikom;
3. številu izpostavljenih delavcev;
4. imenih in usposobljenosti oseb, odgovornih za varnost in zdravje pri delu;
5. sprejetih varnostnih in preventivnih ukrepih, vključno z delovnimi postopki in metodami;
6. načrtu za ravnanje v primeru nezgode ali nevarnega pojava, predvsem načrt za varovanje delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, do katere lahko pride zaradi izgube fizične zapore.
(2) V primeru nezgode ali nevarnega pojava, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kateregakoli biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo oziroma bolezen pri ljudeh, delodajalec takoj obvesti pristojni organ.
(3) Če delodajalec preneha z dejavnostjo, pristojnemu organu preda seznam iz 11. člena tega pravilnika.
(4) Če delodajalec preneha z dejavnostjo, se pristojnemu organu omogoči dostop do zdravstvene dokumentacije iz 14. člena tega pravilnika.
(higienski in individualni ukrepi)
(1) Delodajalec za vsa dela, pri katerih obstaja tveganje za varnost ali zdravje delavcev zaradi dela z biološkimi dejavniki, sprejeme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
1. delavci ne uživajo hrane ali pijače na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje, da bo prišlo do kontaminacije z biološkimi dejavniki;
2. so delavci preskrbljeni z ustrezno varovalno obleko ali drugimi posebnimi oblačili;
3. imajo delavci na voljo umivalnice, toaletne prostore, tekočino za spiranje oči oziroma razkužila za kožo;
4. se točno določi postopke za vzorčenje, ravnanje in obdelovanje vzorcev človeškega ali živalskega izvora (dobra laboratorijska praksa);
5. je potrebna varovalna oprema:
– pravilno shranjena na točno določenem mestu,
– pregledana in očiščena, če je mogoče pred in vsekakor po vsaki uporabi,
– popravljena, če ima kakšne pomanjkljivosti, ali zamenjana pred nadaljnjo uporabo.
(2) Delovna oblačila in varovalno opremo, vključno z varovalno obleko iz prejšnjega odstavka, ki so lahko kontaminirani z biološkimi dejavniki, je treba ob odhodu iz delovnega območja odstraniti. Delodajalec mora zagotoviti, da se taka oblačila in varovalna oprema hrani ločeno od drugih oblačil, dokler ne zagotovi dekontaminacije in čiščenja ali če je treba, uničenja takšnih oblačil in varovalne opreme.
(3) Stroški za ukrepe iz tega člena bremenijo delodajalca.
(seznanjanje in usposabljanje)
(1) Delodajalec s pisnimi navodili in obvestili zagotovi, da so delavci in njihovi predstavniki seznanjeni o:
1. morebitnem tveganju za zdravje;
2. varnostnih ukrepih, ki jih je treba izvajati, da se prepreči izpostavljenost;
3. higienskih ukrepih;
4. uporabi in nošenju delovne ali varovalne obleke in osebne varovalne opreme;
5. ravnanju v primeru nevarnih pojavov ter preprečitvi nevarnih pojavov.
(2) Delodajalec zagotovi, da so delavci usposobljeni za delo, ki ga opravljajo. Delodajalec usposabljanje:
1. izvede pred nastopom dela, ki vključuje stik z biološkimi dejavniki,
2. prilagodi tako, da so upoštevana nova ali spremenjena tveganja in
3. periodično ponavlja v skladu s predpisi o varnosti in zdravju pri delu in oceno tveganja.
(1) Delodajalec za vsa delovna mesta zagotovi pisna navodila za delo in na ustrezen način izobesi obvestila, ki so enostavna in dobro vidna, na katerih je vsaj opis postopka, ki ga je treba izvesti v primeru:
a) nezgode ali nevarnega pojava, vključno za ravnanje z biološkim dejavnikom v takih primerih;
b) ravnanja z biološkim dejavnikom iz 4. skupine.
(2) Delavec o vsaki nezgodi ali nevarnem pojavu, ob katerem je potrebno posebno ravnanje z biološkim dejavnikom, takoj obvesti odgovornega vodjo ali osebo, odgovorno za varnost in zdravje pri delu.
(3) Delodajalec o nezgodi ali nevarnem pojavu, zaradi katerega lahko pride do sproščanja kakšnega biološkega dejavnika, ki lahko povzroči težjo okužbo oziroma bolezen pri ljudeh, takoj obvesti delavce oziroma predstavnike delavcev. Delodajalec v primeru nezgode ali nevarnega pojava čim prej obvesti delavce oziroma njihove predstavnike o vzrokih in o ukrepih, ki so bili ali jih je treba sprejeti za izboljšanje stanja.
(4) Vsakemu delavcu je omogočen dostop do tistih podatkov iz seznama iz 11. člena tega pravilnika, ki se nanašajo nanj osebno.
(5) Delavcem oziroma njihovim predstavnikom je omogočen dostop do depersonaliziranih skupinskih podatkov.
(6) Delodajalec delavcem oziroma njihovim predstavnikom na njihovo zahtevo omogoči dostop do podatkov iz prvega odstavka 7. člena tega pravilnika.
(seznam izpostavljenih delavcev)
(1) Delodajalec vodi seznam delavcev, izpostavljenih biološkim dejavnikom iz 3. ali 4. skupine, v katerem je navedena tudi vrsta dela, ki ga opravljajo in biološki dejavnik, kateremu so bili izpostavljeni. Delodajalec vodi tudi evidenco o izpostavljenostih, nesrečah in izrednih dogodkih.
(2) Delodajalec hrani seznam iz prejšnjega odstavka še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.
(3) Delodajalec hrani seznam iz prvega odstavka tega člena 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti, kadar gre za izpostavljenost, katere posledica je lahko okužba:
1. z biološkim dejavnikom, za katere je znano, da lahko povzročijo dolgotrajno ali latentno okužbo;
2. ki je glede na spoznanja ni mogoče diagnosticirati, dokler se več let pozneje ne razvije bolezen;
3. ki ima posebej dolgo inkubacijsko dobo, preden se razvije bolezen;
4. ki ima za posledico bolezen, ki se kljub zdravljenju občasno ponovi po dolgem času;
5. ki lahko kot posledico bolezni povzroči težje dolgotrajne zdravstvene težave.
(4) Delodajalec omogoči dostop do seznama iz prvega odstavka tega člena izvajalcu medicine dela, pristojnemu organu in strokovnim delavcem ter vsem drugim osebam, odgovornim za varnost in zdravje pri delu.
(posvetovanje in sodelovanje z delavci)
Delodajalec o zadevah, ki jih ureja ta pravilnik, zagotovi posvetovanje in sodelovanje z delavci oziroma njihovimi predstavniki v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
(obvestilo pristojnemu organu)
(1) Delodajalec 30 dni pred začetkom prve uporabe bioloških dejavnikov iz 2., 3. ali 4. skupine o tem pisno obvesti pristojni organ. Če delodajalec sam začasno razvrsti biološki dejavnik, pisno obvesti pristojni organ tudi o prvi uporabi vsakega nadaljnjega biološkega dejavnika iz 4. skupine in nadaljnjega novega biološkega dejavnika iz 3. skupine.
(2) Od laboratorijev, ki opravljajo diagnostične storitve v zvezi z biološkimi dejavniki iz 4. skupine, se zahteva le začetno pisno obvestilo pristojnemu organu.
(3) Vsakokrat, ko pride v delovnih procesih oziroma postopkih do bistvenih sprememb, pomembnih za varnost ali zdravje pri delu, zaradi katerih je postalo pisno obvestilo zastarelo, delodajalec pristojnemu organu posreduje novo pisno obvestilo.
(4) Delodajalec v obvestilu navede naslednje podatke:
1. ime in naslov podjetja ali ustanove;
2. ime in usposobljenost osebe, odgovorne za varnost in zdravje pri delu;
3. rezultate ocene iz 3. člena tega pravilnika;
4. vrsto biološkega dejavnika;
5. predvidene varnostne in preventivne ukrepe.
(1) Delodajalec mora izvajati zdravstveni nadzor delavcev, pri katerih so rezultati ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika pokazali, da obstaja tveganje za zdravje in varnost.
(2) Zdravstveni nadzor delavcev se izvaja pred izpostavljenostjo in v rednih časovnih obdobjih po izpostavljenosti, da se omogoča neposredno izvajanje higienskih in individualnih ukrepov.
(3) V oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika se določi, za katere delavce so potrebni posebni varnostni ukrepi. Kadar je treba, se zagotovi učinkovito cepivo za tiste delavce, ki še niso odporni za biološki dejavnik, ki so mu ali so mu lahko izpostavljeni. Kadar delodajalec zagotovi cepivo, upošteva kodeks ravnanja iz Priloge VII, ki je sestavni del tega pravilnika.
(4) Če se ugotovi, da je eden od delavcev okužen ali je zbolel in se sumi, da je to posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, izvajalec medicine dela, ki izvaja naloge zdravstvenega varstva delavcev, priporoči izreden zdravstveni nadzor tudi za druge delavce, ki so bili podobno izpostavljeni. V tem primeru se ponovno oceni tveganje zaradi izpostavljenosti v skladu s 3. členom tega pravilnika. V posebnih primerih iz tretjega odstavka 11. člena tega pravilnika se zdravstvena dokumentacija hrani 40 let po koncu zadnje znane izpostavljenosti.
(5) Izvajalec medicine dela predlaga preventivne in varnostne ukrepe, ki jih je treba sprejeti za posameznega delavca.
(6) Izvajalec medicine dela delavce obvesti in jim svetuje o za njih primernem zdravstvenem nadzoru po koncu izpostavljenosti.
(7) Delavci imajo dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki jih zadeva. Delavci ali delodajalci, ki jih to zadeva, lahko zahtevajo ponoven pregled rezultatov zdravstvenega nadzora.
(8) Izvajalec medicine dela hrani zdravstveno dokumentacijo še najmanj 10 let po koncu izpostavljenosti.
(9) Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev so podana v Prilogi IV, ki je sestavni del tega pravilnika.
(10) Delodajalec o vseh primerih bolezni ali smrti, za katere je ugotovljeno, da so posledica izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu, uradno obvesti pristojni organ.
(izvajalci zdravstvene in veterinarske dejavnosti, razen diagnostičnih laboratorijev)
(1) Pri pripravi ocene tveganja iz 3. člena tega pravilnika je treba nameniti posebno pozornost:
1. ugotavljanju prisotnosti bioloških dejavnikov pri bolnih ljudeh in živalih ter v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;
2. nevarnosti, ki jo predstavljajo biološki dejavniki, za katere je znano ali se sumi, da so prisotni v bolnih ljudeh ali živalih ter v materialih in vzorcih, ki so jim bili odvzeti;
3. tveganjem, ki jih predstavlja vrsta dela.
(2) V prostorih, kjer se izvaja zdravstvena ali veterinarska dejavnost, je treba sprejeti ustrezne ukrepe za varovanje zdravja in varnost delavcev. Ti ukrepi so:
1. izrecna določitev ustreznih postopkov za dekontaminacijo in dezinfekcijo in
2. izvajanje postopkov, ki omogočajo ravnanje s kontaminiranimi odpadki in njihovo odlaganje brez tveganja.
(3) V prostorih za izolacijo, kjer so bolni ljudje ali živali, ki so okuženi ali za katere obstaja sum, da so okuženi z biološkimi dejavniki iz 3. ali 4. skupine, je treba izbrati zadrževalne ukrepe iz stolpca A Priloge V, ki je sestavni del tega pravilnika, tako da je tveganje za širitev okužbe čim manjše.
(posebni ukrepi za industrijske procese in laboratorije)
(1) Laboratoriji, vključno z diagnostičnimi laboratoriji, ter prostori za laboratorijske poskuse na živalih, ki so bile namerno okužene z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine, ali za katere obstaja sum, da so prenašalke takih dejavnikov, izvajajo naslednje ukrepe:
1. laboratoriji, ki opravljajo delo, ki vključuje ravnanje z biološkimi dejavniki iz 2., 3. ali 4. skupine za potrebe raziskav, razvoja, poučevanja ali diagnosticiranja, določijo zadrževalne ukrepe v skladu s Prilogo V tega pravilnika, da čim bolj zmanjšajo tveganje za okužbe;
2. po opravljeni oceni tveganja iz 3. člena tega pravilnika in po določitvi ustrezne zadrževalne stopnje za biološke dejavnike, določene glede na raven tveganja, se v skladu s Prilogo V tega pravilnika določi potrebne ukrepe.
3. dejavnosti, ki vključujejo ravnanje z biološkim dejavnikom, je treba opravljati:
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 2. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 2. skupine,
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 3. skupine,
– le na delovnih območjih, ki ustrezajo najmanj 4. zadrževalni stopnji za biološki dejavnik iz 4. skupine;
4. za delo v laboratorijih, kjer ravnajo z materiali, za katere obstaja negotovost o prisotnosti bioloških dejavnikov, ki lahko povzročijo bolezen pri ljudeh, njihov namen pa ni delati z biološkimi dejavniki kot takimi (da bi jih gojili ali koncentrirali), je treba sprejeti vsaj 2. zadrževalno stopnjo. Tretjo ali 4. zadrževalno stopnjo je treba uporabiti, kadar je znano ali obstaja sum, da je takšna zadrževalna stopnja potrebna, razen če praktične smernice pokažejo, da je v določenih primerih ustrezna nižja zadrževalna stopnja.
(2) Pri industrijskih procesih, ki uporabljajo biološke dejavnike iz 2., 3. ali 4. skupine, delodajalec sprejme naslednje ukrepe:
1. pri industrijskih procesih se na podlagi praktičnih ukrepov in postopkov, navedenih v Prilogi VI tega pravilnika, uporablja zadrževalne ukrepe iz 2. točke prejšnjega odstavka;
2. v skladu z oceno tveganja iz 3. člena tega pravilnika, ki je povezana z uporabo bioloških dejavnikov iz 2., 3. ali 4. skupine, lahko pristojni organ odloči o ustreznih ukrepih, ki jih je treba uporabljati pri industrijski uporabi takšnih dejavnikov.
(3) V primerih, ko pri dejavnostih, na katere se nanašata prvi in drugi odstavek tega člena, ni mogoče opraviti dokončne ocene tveganja za določen biološki dejavnik, ki bi ob predvideni uporabi lahko pomenil veliko tveganje za zdravje delavcev, se sme dejavnosti izvajati le na delovnih mestih, ki ustrezajo najmanj 3. zadrževalni stopnji.
(razvrstitev bioloških dejavnikov)
(1) Biološki dejavniki se glede na tveganje za okužbo razvrščajo v posamezne skupine na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alineje 4. točke 2. člena tega pravilnika (skupine 2, 3 in 4).
(2) Razvrstitev bioloških dejavnikov na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alineje 4. točke 2. člena tega pravilnika je podana v Prilogi III, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) Če biološki dejavnik, ki je nevaren ali bi lahko bil nevaren za zdravje ljudi, ni naveden v Prilogi III tega pravilnika, se razvrsti v posamezno skupino na podlagi definicij iz druge, tretje in četrte alineje 4. točke 2. člena tega pravilnika (skupine 2, 3 in 4).
(4) Če biološkega dejavnika, ki se ocenjuje, ni mogoče z gotovostjo razvrstiti v eno od skupin, definiranih v 4. točki 2. člena tega pravilnika, se biološki dejavnik razvrsti v najvišjo skupino tveganja.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(prenehanje veljavnosti in uporaba)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu (Uradni list RS, št. 4/02, 39/05 in 43/11 – ZVZD-1), ki se uporablja do začetka uporabe tega pravilnika.
Ne glede na prejšnji odstavek se razvrstitev biološkega dejavnika Koronavirus 2 hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS-CoV-2) iz Priloge III tega pravilnika, Prilogi V in Prilogi VI iz tega pravilnika, v delu, ki se nanaša na biološki dejavnik SARS-CoV-2, začnejo uporabljati 24. novembra 2020.
(začetek veljavnosti in uporabe)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 20. novembra 2021.
Št. 0072-16/2020
Ljubljana, dne 29. oktobra 2020
EVA 2020-2611-0054
za delo, družino, socialne zadeve
