Na podlagi 25. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izdaja
o organizaciji in izvajanju verske duhovne oskrbe v domovih za starejše
Ta pravilnik določa pogoje za uresničevanje pravice do ustrezne verske duhovne oskrbe v domovih za starejše (v nadaljnjem besedilu: DSO), ki v okviru javne mreže izvajajo storitev institucionalnega varstva, ki obsega vse oblike pomoči, s katerimi se stanovalcem v DSO (v nadaljnjem besedilu: starejši) nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, varstvo, organizirana prehrana in zdravstveno varstvo.
(1) Starejši imajo v času, ko se nahajajo v DSO, pravico do verske duhovne oskrbe v skladu s predpisi, ki urejajo versko duhovno oskrbo.
(2) O pravici iz prejšnjega odstavka se starejše na primeren način obvesti ob sprejemu oziroma prihodu v DSO.
Versko duhovno oskrbo izvajajo verski uslužbenci registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: verski uslužbenci).
(1) DSO zagotovi prostorske in tehnične pogoje za versko duhovno oskrbo.
(2) Starejši imajo pravico do prostega dostopa do prostora v DSO, namenjenega za versko duhovno oskrbo (v nadaljnjem besedilu: sakralni prostor). Starejšemu, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja ne more samostojno dostopati do sakralnega prostora, se omogoči pomoč pri dostopu do sakralnega prostora oziroma se zagotovi verska duhovna oskrba v njegovi sobi ali drugem primernem prostoru.
(3) V nujnih primerih (na primer zaradi pričakovane bližnje smrti) se starejšemu omogoči verska duhovna oskrba v njegovi sobi ali drugem primernem prostoru tudi, ko se zaradi varovanja zdravja ljudi zahteva poseben način dela oziroma omejitev gibanja v DSO.
(4) DSO omogoči starejšim prejemanje knjig z versko vsebino in napotkov.
(1) Način izvajanja verske duhovne oskrbe, ki se lahko izvajajo v DSO, so:
1. organiziranje in omogočanje verskih dejavnosti in obredov,
2. obiskovanje in duhovno spremljanje,
3. nudenje pogovorov in verske duhovne pomoči,
4. zagotavljanje obredov, tudi ob verskih praznikih,
5. nudenje verskih obredov ob umrlih,
6. nudenje verske in duhovne oskrbe v nujnih primerih,
7. drugi načini izvajanja verske duhovne oskrbe.
(2) Verski uslužbenci izvajajo versko duhovno oskrbo iz prejšnjega odstavka tako, da ne motijo ali ovirajo rednega dela DSO, zaposleni in ostali sodelavci DSO pa spoštujejo pravico upravičenca do verske duhovne oskrbe, tako da verskim uslužbencem zagotavljajo nemoteno opravljanje službe ob primernem času.
(1) Nesporazumi, ki nastanejo v zvezi z uresničevanjem pravice do verske duhovne oskrbe, se rešujejo na podlagi sporazuma med posamezno registrirano cerkvijo ali drugo versko skupnostjo in Vlado Republike Slovenije.
(2) Če med Republiko Slovenijo in posamezno registrirano cerkvijo ali drugo versko skupnostjo tak sporazum ni sklenjen ali pa ne ureja tega vprašanja, Republika Slovenija in posamezna registrirana cerkev ali druga verska skupnost morebitna razhajanja, ki bi lahko nastala v zvezi z uresničevanjem pravice do verske duhovne oskrbe v DSO, rešujeta sporazumno.
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0072-9/2020
Ljubljana, dne 5. novembra 2020
EVA 2020-2611-0039
za delo, družino, socialne zadeve
