Na podlagi 273. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZPUDPP, 106/10 – popr. – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP_A, 109/12 in 35/13 – skl. US) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 55/17) je Občinski svet Občine Dobrna na 14. redni seji dne 10. 11. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del enote urejanja prostora Dobrna 27 (DO 27) – zunanja bivalna enota CUDV Dobrna
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del enote urejanja prostora Dobrna 27 (DO 27) – zunanja bivalna enota CUDV Dobrna (v nadaljevanju: OPPN).
(2) Ta odlok določa:
– območje OPPN,
– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorske ureditve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– rešitve in pogoje za priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del obsega naslednje grafične načrte:
II.1. | Izsek iz grafičnega dela OPN Dobrna | m 1:1000, |
II.2. | Geodetski načrt z obstoječim parcelnim stanjem in s prikazom območja OPPN | m 1:500, |
II.3. | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | m 1:500, |
II.4.1. | Zazidalna situacija – etaža 1 (355,5 m n.v.) | m 1:500, |
II.4.2. | Zazidalna situacija – etaža 2 (358,5 m n.v.) | m 1:500, |
II.4.3. | Zazidalna situacija – etaža 3 (361,5 m n.v.) | m 1:500, |
II.5. | Zbirnik komunalnih vodov | m 1:500, |
II.6. | Prometno tehnična situacija in prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami | m 1:500. |
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz OPN Dobrna,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost.
OPPN je izdelala družba Studio Oppidum d.o.o., pod številko projekta 09-17-U v marcu 2020.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(prostorska ureditev, ki se načrtuje z OPPN)
S tem odlokom se načrtuje gradnja dveh zunanjih bivalnih enot Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna (v nadaljevanju CUDV Dobrna) ter vseh pripadajočih ureditev dovoznih, dostopnih in parkirnih površin, ureditev zunanjih bivalnih površin ter določi pogoje za varovanje okolja in ohranjanje narave in pogoji za gradnjo okoljske, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
(1) Območje OPPN obsega del enote urejanja Dobrna 27 (DO 27).
(2) Območje OPPN obsega parceli št. 1515/9 in 1515/10, k.o. Dobrna, ter del parcele 1515/8, k.o. Dobrna.
(3) Površina območja OPPN znaša 3.782 m².
(4) Meje območja OPPN potekajo po zahodni, severozahodni in severovzhodni meji parcele 1515/10 k.o. Dobrna, po jugovzhodnih mejah parcel 1515/9 in 1515/10 k.o. Dobrna ter po severovzhodnem robu načrtovane ceste lokalne ceste, ki bo od krožišča vodila proti pokopališču v Lokovini.
(5) Meja območja OPPN je določena v grafičnem načrtu št. II.2. »Geodetski načrt z obstoječim parcelnim stanjem in s prikazom območja OPPN«.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
III.a. Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN leži med vpadno cesto v Dobrno na jugu in pobočjem manjšega griča na severu, ter med manjšo skupino enodružinske pozidave na vzhodu ter nekdanjim območjem Novega gradu na zahodu.
(2) Prometno se območje napaja preko predvidene lokalne ceste, ki bo vodila proti pokopališču v Lokovini, in sicer takoj za odcepom od krožišča na regionalni cesti. Parkirišče je locirano ob uvozu in leži med obema prometnicama in obema objektoma. Parkirišče od prometnic ločuje zelenica z drevesno zasaditvijo.
(3) Med območjem OPPN in rekonstruirano regionalno cesto se prenovita in dogradita peš pot in drevored. Ta območje povezuje z Dobrno proti Lokovino.
(4) V vplivnem območju OPPN se nahajata dve enoti kulturne dediščine, in sicer Dobrna – Dvorec ter Lokovina – Park dvorca Dobrna. Dobrna – Dvorec je razglašen spomenik kulturne dediščine, Lokovina – Park dvorca Dobrna pa priporočilna vrtno-arhitekturna dediščina.
(5) Preko območja OPPN poteka javno vodovodno omrežje, prostozračni SN elektrovod, NN prostozračni elektroenergetski priključek in dva telekomunikacijska voda. Na jugozahodnem robu območja OPPN je kanalizacijski jašek.
III.b. Rešitve načrtovanih objektov in površin
(zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve)
(1) Pri umestitvi objektov v prostor se upoštevajo danosti in omejitve prostora. Objekta sta na teren postavljena vzporedno s plastnicami. S smerjo pozidave ter strukturo in oblikovanjem volumnov ustvarjata povezavo med grajenimi strukturami z različnimi prepoznavnimi značilnostmi v neposredni bližini (Novi grad, enostanovanjska gradnja, objekti šole).
(2) Objekta sta enakih dimenzij in oblik. Pritličje je delno vkopano, podolgovato in leži vzdolžno s plastnicami. Nad njim, v zgornjem nadstropju, leži centralni trakt, pravokotno nanj pa sta na zadnji strani ob straneh postavljena dva trakta. Zaradi prilagajanja strmemu terenu objekta ležita na različnih višinah. Vzhodni objekt je postavljen na nivo dostopne ceste, zahodni pa za približno eno etažo višje. Pred zahodni objekt so na nivoju dostopa na območje OPPN umeščena delno nadkrita in vkopana ter odprta parkirna mesta.
(2) Dovoz do objektov je urejen preko dovoza z lokalne ceste na jugo-zahodni strani parcele. Zunanje površine na nivoju dovoza so urejene kot parkirne, dostopne, večnamenske tlakovane in sprehajalne površine. Zunanje površine na zgornjih nivojih pa so urejene kot zunanje bivalne površine v obliki dveh bivalnih atrijev, peš dostopov na višje nivoje terena ter urejenih zelenih brežin. Vse nivoje med seboj povezuje široko zunanje stopnišče med objektoma. Pred višje ležečim zahodnim objektom je dostopna ploščad, pod njo pa so delno vkopani odprti parkirni prostori.
(lega in velikost načrtovanih objektov na zemljišču)
(1) Maksimalni tlorisni gabarit objektov je omejen z gradbenimi linijami (GL) in gradbenimi mejami (GM). Določene so gradbena meja kleti (GL/k), gradbena meja pritličja (GM/p) ter gradbena linija nadstropja (GL/n) in gradbena meja nadstropja (GM/n). Gradbena linija (GL) je črta, na katero mora biti z eno stranico postavljen objekt, ki se gradi ob tej črti. Stranica objekta lahko odstopa od gradbene linije za ±0,50 m. Ravnino gradbene linije lahko presegajo napušči in konzolni nadstreški nad vhodi in dostavo. Gradbena meja (GM) je črta, ki je objekti ne smejo presegati, lahko pa so od nje umaknjeni v notranjost.
(2) Tlorisni gabarit obeh objektov so v pritličju največ 28,0 m x 14 m. Tlorisni gabarit oboda nadstropja je 28 m x 23,4 m. Tlorisni gabarit kleti objekta B je omejen na največ 28,0 m x 12,4 m. Širina sprednjega volumna nadstropja je omejena na največ 11,4 m, pritličje previseva na strani ceste za najmanj 1,5 m. Širina zadnjih volumnov je omejena na 8.8 m. Zazidana površina vsakega objekta je največ 570 m².
(3) Objekt, ki leži na vzhodni strani območja OPPN, je označen kot objekt A, objekt, ki leži na zahodni strani območja OPPN pa kot objekt B.
(4) Višina objektov je omejena na pritličje ter eno nadstropje (P+1). Objekti od kote ±0,00 ne smejo biti višji kot 10,0 m. Objekt B ima lahko tudi kletno etažo.
(5) Poleg glavnih objektov je dovoljena postavitev nadstrešnice za avtomobile pred objektom B, nadstrešnic za zunanje bivanje, kolesarnice in zbiralnice za smeti.
(4) Tlorisni gabariti so določeni v grafičnih načrtih št. II.4.1. »Zazidalna situacija – etaža 1 (355,50 m n.v.)«, II.4.2. »Zazidalna situacija – etaža 2 (358,50 m n.v.)« in II.4.3. »Zazidalna situacija – etaža 3 (361,50 m n.v.)«.
(višinske kote terena in pritličij)
(1) Kota pritličja objekta A je 355,50 m n.v., kota pritličja objekta B pa 385,50 m n.v. Zaradi specifičnih zahtev terena lahko koti pritličja objektov od te kote odstopata za največ 0,5 m.
(2) Dovozne površine, parkirna mesta, večnamenska tlakovana površina ter dostopne površine se uredijo na kotah omejenih z višino neposredne okolice (ca. 355,00 m n.v.) in koto pritličja objekta A. Nivo dostopnih in zunanjih bivalnih površin na srednjem platoju se uredijo na koti pritličja objekta B. Zunanja bivalna atrija se uredita na koti nadstropja posameznega objekta in se višinsko povezujeta z okoliškim terenom.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) V območju OPPN je dopustna gradnja glavnih objektov, ki je v veljavni klasifikaciji objektov opredeljena kot:
– 11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine.
(2) V območju OPPN je kot dopolnitev glavnega objekta dovoljena tudi gradnja pripadajočih pomožnih objektov, ki spadajo med enostavne ali nezahtevne objekte:
– 12420 Garažne stavbe,
– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (kot npr. drvarnica, lopa ipd.),
– 12740 Nadstrešnice.
(3) V celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih gradbenih inženirskih objektov:
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne poti,
– 22210 Lokalni distribucijski plinovodi,
– 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo,
– 22223 Vodni stolpi in vodnjaki (samo vodohrani),
– 22231 Cevovodi za odpadno vodo,
– 22232 Čistilne naprave,
– 22241 Lokalni elektroenergetski vodi,
– 22242 Lokalna komunikacijska omrežja.
(4) V celotnem območju OPPN je dovoljena gradnja naslednjih drugih gradbenih inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov:
– 24110 Športna igrišča,
– 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,
– 31110 Nasipi,
– 31140 Utrjene brežine,
– 32110 Ekološki otoki,
– 32120 Urbana oprema,
– 32140 Spominska obeležja,
– 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja.
III.c. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Objekta morata biti skladno oblikovana. Izbor materialov in barv mora biti usklajen in mora odražati horizontalno razdeljenost objekta na delno vkopano pritličje in nadstropje, ki je razdeljeno na poudarjen sprednji trakt z dvokapno streho ter zadnja dva trakta s sobami, ki sta oblikovana nepoudarjeno in imata ravno zeleno streho.
(2) Fasade morajo biti iz kakovostnih, naravnih in trajnih materialov. Fasade pritličja so oblečene v avtohton siv oziroma sivo-rjav kamen. Fasada sprednjega, dominantnega volumna je bela oziroma svetlo siva. Fasade zadnjih volumnov so lahko lesene ali v naravni barvi. Z oblikovanjem se mora poudariti podrejenost zadnjih dveh volumnov. Fasade proti atriju na zadnji strani in balkonu so steklene z lesenimi okenskimi okvirji. Oblikovanje fasad naj upošteva kompozicijsko skladnost polnih in praznih površin. Odprtine morajo biti pravokotne, vertikalno usmerjene ter poenotene.
(3) Streha sprednje lamele je dvokapna, v naklonu 35° in krita z opečno kritino v opečno rdeči barvi. Strehi zadnjih dveh lamel sta ravni in ozelenjeni.
(4) Klimatske in druge tehnične naprave na fasadah in strehah morajo biti oblikovno zastrte.
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1) Parkirišče je oblečeno v asfalt oziroma tlakovano. Z južne strani se senči z visokoraslim drevjem.
(2) Ob parkiriščih se uredi večnamenska površina, namenjena športnim in družabnim igram ter tudi dostavi in intervencijskim površinam. Lahko se uredi z urbano opremo – klopmi, koši za smeti, lučmi ipd. Proti cesti se lahko ogradi z zaščitno ograjo.
(3) Prostor med in pred objektoma je tlakovan in oblikovan kot javni prostor. Tlakovanje mora biti izvedeno v sivo-rjavi barvi. Lahko se uredi z urbano opremo – klopmi, koši za smeti, lučmi ipd.
(4) Med regionalno cesto in gradbeno parcelo objektov se ob sprehajalni poti proti središču Dobrne uredi drevored. Drevored je opremljen s klopmi in urbano opremo.
(5) Atrija se uredita kot zunanje bivalne površine, namenjene počitku in druženju uporabnikov objektov. Delno so tlakovani in delno zatravljeni. Zasajeni so z drevjem in grmovnicami primernega merila.
(6) Vidni oporni zidovi niso dopustni. Zelene brežine in neposredna okolica objektov se krajinsko uredi. Za zasaditev je treba uporabiti avtohtone drevesne in grmovne listopadne vrste (kot npr. manjše lipe, avtohtono sadno drevje ipd.).
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Prometna ureditev obsega zunanje parkirišče z dostopom in manipulativnimi površinami za dostavo in interventnimi površinami.
(2) Vse vozne površine in intervencijske površine morajo biti asfaltirane in utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 ton osnega pritiska z radiji in širinami, ki omogočajo neovirano vožnjo intervencijskim, komunalnim in dostavnim vozilom.
(3) Vse prometne površine morajo biti omejene z robnikom in imeti odvodnjavanje urejeno tako, da se prepreči prelivanje neprečiščene padavinske vode.
(4) Območje OPPN se na obstoječe prometno omrežje priključuje preko priključka na dovozno cesto k pokopališču Lokovina. Priključek je širok najmanj 5 m in dolg najmanj 10 m ter mora omogočati neovirano manipulacijo in vključevanje v promet osebnim, intervencijskim, komunalnim in dostavnim vozilom (zavijalni radiji). Uvoz na območje se lahko vzdolž ceste k pokopališču Lokovina prestavi, pri čemer je treba upoštevati vse zahteve glede prometne varnosti pri odmiku uvoza od krožnega križišča z regionalno cesto.
(5) Za vsak objekt je treba zagotoviti najmanj 6 parkirnih mest. Zagotoviti je treba tudi parkirna mesta za kolesa in druga enosledna vozila. V skladu s predpisi za projektiranje objektov brez grajenih ovir je treba zagotoviti ustrezno število parkirnih mest, namenjenih funkcionalno oviranim osebam (1 parkirno mesto / objekt).
(6) Dovoz, manipulacijske površine in parkirna mesta so lahko asfaltirana ali tlakovana. Pri določitvi širine vozišča ter dimenzij parkirnih površin morajo biti upoštevani tehnični normativi, ki zagotavljajo prometno varnost ter normativi in smernice, ki veljajo za interventne poti.
(7) Prometna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. II.6. »Prometno tehnična situacija in prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
(8) Utrjene površine za pešce, glavni dostopi do stavb, primarne peš in kolesarske površine, parkirni prostori in ostale površine morajo biti urejeni tako, da so zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba stavb za funkcionalno ovirane ljudi. Na mestih prehodov za pešce morajo biti v ta namen urejeni nivojski prehodi.
(splošni pogoji za komunalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1) Načrtovani objekti morajo biti priključeni na predpisano obvezno gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi in pogoji posameznih upravljavcev komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov.
(2) Primarni in sekundarni vodi morajo praviloma potekati po skupnih površinah oziroma po površinah v javni rabi, tako da je omogočeno njihovo vzdrževanje. V primeru, ko potek po javnih površinah ni možen oziroma obstoječi vodi potekajo po zemljišču nameravane gradnje, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje objektov in naprav gospodarske infrastrukture na njegovem zemljišču; upravljavec posameznega voda pa od lastnika pridobiti služnost.
(3) Trase komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur glede na veljavne smernice in normative.
(4) Gradnja komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, naprav in objektov mora potekati usklajeno.
(5) Upoštevati je treba predpisane odmike od obstoječih komunalnih in energetskih naprav ter veljavne smernice in normative.
(6) Obstoječo komunalno in energetsko infrastrukturo je dopustno obnavljati, dograjevati in povečati zmogljivost v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi.
(7) Pred izvedbo posegov se izvede zakoličba tras komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov ter preveri ustreznost odmikov od predvidenih objektov in ostalih predvidenih komunalnih vodov ter po potrebi ustrezne korekcije projektov priključkov in prestavitev.
(8) Zemeljska dela v bližini komunalnih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, naprav in objektov morajo potekati ročno.
(9) Komunalna ureditev je določena v grafičnem načrtu št. II.5. »Prikaz ureditev poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro«.
(1) Območje OPPN bo oskrbovano z vodo iz javnega vodovodnega omrežja Občine Dobrna.
(2) Po jugovzhodnem in južnem robu območja poteka javni vodovod PVC DN/OD 90 mm. Objektov ni dovoljeno graditi v oddaljenosti manj kot 3 m od obstoječega javnega vodovoda.
(3) Javni vodovod je dovoljeno prestaviti v javno površino – v pločnik ali zeleni pas med pločnikom in cesto, kjer bo možno nemoteno vzdrževanje. Za prestavitev je treba izdelati projekt prestavitve javnega vodovoda ter od upravljavca vodovoda pridobiti soglasje k projektnim rešitvam. Pri izdelavi je treba upoštevati smernice za projektiranje vodovoda.
(4) Za zagotovitev vodooskrbe s pitno, sanitarno in požarno vodo se zgradi skupni ali dva ločena vodovodna priključka na obstoječi javni vodovod PVC DN/OD 90 mm. Pri priključitvi premera Ø < 2ʺ se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek zunaj objekta. Pri priključkih premera Ø ≥ 2ʺ se vodomer vgradi v tipski toplotno izoliran vodomerni jašek ali armiranobetonski jašek v zelenici zunaj objekta. Armirano betonski jašek mora biti globine najmanj 180 cm in širine najmanj 150 cm, opremljen z lestvijo in pokrovom z zaklepom, ki mora biti opremljen z mehanizmom za enostavno odpiranje in zapiranje pokrova.
(5) Lastna oskrba s pitno vodo ni dovoljena. Uporaba deževnice je dopustna le v ločenem internem vodovodnem sistemu za zalivanje zelenih površin, splakovanje sanitarij ipd.
(6) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebuje veljavni Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrna. Hidrantno omrežje mora biti projektirano v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91) oziroma trenutno veljavnem pravilniku ali tehničnem normativu.
(7) Za izvedbo vodovodnega priključka mora investitor pridobiti mnenje upravljavca javnega vodovoda. Priključitev objekta na javno vodovodno omrežje izvede upravljavec vodovoda.
(1) Komunalna odpadna kanalizacija se priključuje na obstoječe omrežje javne kanalizacije aglomeracija 20513, ki je del javnega kanalizacijskega sistema ČN Dobrna 10203. Odpadne komunalne vode se spelje v javni kanal preko revizijskega jaška št. 16, ki leži na parceli št. 1515/8 k.o. Dobrna. Priključek se izvede na koti najmanj 353,25 m n.v.
(2) Interna kanalizacija mora biti izvedena brez priključkov in brez prekinitev, ki bi lahko povzročale povratno zaplavitev objekta. Odpadne vode iz prostorov, ki so pod nivojem, ki omogoča ureditev kanalizacije do revizijskega jaška z naravnim padcem, morajo biti speljane v javno kanalizacijo preko črpališča.
(3) Padavinska voda se zadržuje v podzemnem zadrževalniku na zemljišču. Padavinska voda s streh se odvaja preko peskolovov, padavinska voda s parkirnih in povoznih površin se v zadrževalnik odvaja preko cestnih požiralnikov ali kanalet in se očisti preko lovilcev olj. Prečiščena odpadna voda se ponika. Dopustno je zbiranje deževnice v zbiralniku za splakovanje stranišč, pranje, zalivanje zelenih površin ipd. Višek prečiščene padavinske vode se odvaja v javno kanalizacijo. Najmanjši volumen zadrževalnika se določi tako, da se, ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok iz območja pred gradnjo ni večji kot po izgradnji območja.
(4) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebuje veljavni Odlok o oskrbi s pitno vodo ter odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Dobrna, veljavna Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, veljavna Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo ter ostali veljavni predpisi in tehnične smernice, ki urejajo oskrbo s pitno vodo ter odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
(5) Za izvedbo kanalizacijskega priključka mora investitor pridobiti mnenje upravljavca javne kanalizacije.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Območje OPPN se na javno elektroenergetsko omrežje priključuje preko obstoječe transformatorske postaje TP Dobrna Grad.
(2) Preko območja OPPN potekajo obstoječi NN nadzemni in podzemni elektroenergetski vodi, ki se napajajo iz TP Dobrna Grad, in sicer izvod IO7: Osnovna šola KB1, izvod IO8 Osnovna šola KB2 in izvod IO4: Gorica, Žemva, katere je treba pred začetkom del prestaviti in preurediti v večcevni kanalizaciji skladno s projektom in pogoji upravljavca elektro omrežja. V večcevni kanalizaciji je treba predvideti tudi rezervne cevi za potrebe Elektro Celje d.d. skladno s pogoji in navodili upravljavca elektro omrežja. Po izgradnji predvidenih NN elektroenergetskih vodov, se demontirata obstoječi NN nadzemni vod, ki poteka čez območje OPPN ter oba obstoječa drogova znotraj območja OPPN.
(3) Po zahodnem robu območja poteka obstoječi DV 20 kV D44/33 Šentjanž z varovalnim pasom najmanj 10 m. Znotraj območja je betonski drog SN nadzemnega elektroenergetskega voda – oporišče 45. Varovalni pas SN elektroenergetskih vodov je 10 m od osi voda. Skrajni rob vseh stavb, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi stavbami kot je npr. zbiralnica odpadkov, mora biti od skrajnega vodnika SN elektroenergetskega voda odmaknjen najmanj 6,5 m. Tlakovane povozne in pohodne površine morajo biti od obstoječega droga SN elektroenergetskega voda odmaknjene najmanj 2 m. V 10 m varovalnem pasu SN elektroenergetskega voda niso dopustne zasaditve dreves ali grmičevja.
(4) Pred gradnjo druge etape je treba prestaviti in preurediti tudi DV 20 kV D44/33 Šentjanž, med tč. opor. št. 44 ter tč. opor. št. 46 in TP Grad Dobrna. Predviden je SN KB 20 kV DV 20 kV DVLM D44/33 Šentjaž – TP Dobrna Šola, se v opor. št. 45 odklopi in uvleče v predvideno kabelsko kanalizacijo do predvidenega EKJ7, kjer se bo spojil s predvidenim SN KB 20 kV TP Dobrna Grad – Dobrna Šola. Prestavitev in preureditev SN elektroenergetskega voda se izvede skladno s projektom in pogoji upravljavca elektro omrežja.
(5) Vsa križanja v varovalnem pasu nadzemnega DV elektroenergetskega voda je treba izvesti skladno z veljavno zakonodajo. Obstoječemu nadzemnemu DV elektroenergetskemu vodu je treba na mestu križanja povečati stopnjo električne in mehanske izolacije.
(6) V križni razpetini med betonskima drogoma – oporiščema 45 in 46, je treba v pravi etapi zagotoviti ustrezno varnostno višino.
(7) Pred ureditvijo elektroenergetskih vodov in priključitvijo objektov je treba na območju preurediti nizkonapetostne zbiralnice za priključitev dodatnega nizkonapetostnega kablovoda ter zamenjati obstoječi transformator v TP Dobrna Grad moči kVA 160 za transformator z močjo 250 kVA.
(8) Pri načrtovanju in gradnji objektov je treba upoštevati vse veljavne tipizacije distribucijskih podjetij in veljavne tehnične predpise in standarde.
(9) Pri gradnji v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je treba upoštevati veljavni pravilnik, ki določa omejitev gradnje, uporabo objektov in opravljanje dejavnosti v območju varovalnih pasov elektroenergetskih omrežij ter veljavno uredbo, ki določa pogoje glede elektromagnetnega sevanja v naravnem in življenjskem okolju.
(10) Za izvedbo elektroenergetskega priključka mora investitor pridobiti mnenje upravljavca javnega elektroenergetskega omrežja.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje OPPN se priključuje na telekomunikacijsko omrežje (TK omrežje), ki poteka po jugovzhodni in južni strani območja.
(2) Bakrene in optične medkrajevne TK vode (TK omrežje), ki potekajo preko območja in ležijo v neposredno bližini oziroma na mestu predvidene gradnje, je pred posegi potrebno ustrezno zaščititi, položiti rezervne cevi ali prestaviti.
(3) Za zaščito in prestavitev TK omrežja ter priključitev na TK omrežje je treba izdelati projekt TK omrežja, ki mora biti usklajen z ostalimi komunalnimi in elektroenergetskimi vodi. V njem morajo biti prikazana tudi vsa križanja in približevanja z ostalimi vodi in objekti ter prikazani detajli zaščite vodov. Na projektno rešitev je treba pridobiti soglasje upravljavca TK omrežja ter jo izvesti po navodilih in pod nadzorom predstavnika upravljavca TK omrežja.
(4) Pogoje za priključitev objektov na TK omrežje (vrsta prenosnega medija, mesto navezave ipd.) določi upravljavec TK omrežja v projektnih pogojih glede na potrebe in možnosti priključitve objekta.
(1) Regionalna cesta, ki poteka po meji območja, je opremljena z javno razsvetljavo.
(2) Znotraj območja OPPN ni predvidena javna razsvetljava.
Znotraj območja OPPN ni površin, namenjenih javnemu dobru.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se nahaja v vplivnem območju kulturne dediščine Dobrna – Dvorec in vrtnoarhitekturne dediščine Lokovina – Park dvorca Dobrna.
(2) Nova pozidava mora biti v prostor umeščena tako, da se ohrani prepoznavna prostorska podoba dvorca Dobrna s parkom v prostoru in varovani elementi parka, kot je kostanjev drevored. Kostanjev drevored se po potrebi dogradi tako, da je med cesto in pozidavo znotraj območja OPPN zasajen v celoti.
(3) V vplivnem območju OPPN je drevored ob dovozni cesti k dvorcu Dobrna, ki se varuje kot kulturna dediščina. Drevored leži v območju načrtovanega križnega križišča in priključkov nanj. Izvesti je treba vse ukrepe, da se zavaruje neposredno rastišče dreves (premer krošnje obsega 15 m) pred poškodovanjem ali uničenjem med gradnjo ali po njej.
(4) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo ohrani in zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine. Ta po potrebi opravi predhodne arheološke raziskave v skladu z načrtom zavoda.
(5) K nameravani gradnji je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja treba pridobiti kulturno varstvene pogoje in kulturno varstveno mnenje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(1) Območje OPPN se ne varuje kot naravna vrednota.
(2) Območje OPPN spada v ekološko pomembno območje Osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri.
(3) Pri projektiranju objektov, cest in drugih ureditev ter času gradnje le-teh je treba upoštevati vse okoljevarstvene ukrepe za zmanjševanje negativnih vplivov na okolje.
(1) Območje OPPN ne leži v posebnem območju varovanja vodnih virov in se ne nahaja neposredno ob vodnem telesu vodotoka.
(2) Upoštevati je treba splošne ukrepe za varstvo vodnih virov. Rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z veljavnim pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode ter veljavno uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Kanalizacijski sistemi morajo biti izvedeni vodotesno. Padavinske vode s povoznih površin morajo biti od ostalih površin ločene z robnikom in se morajo, preko ustrezno dimenzioniranega in redno vzdrževanega cestnega požiralnika in lovilca olj, odvajati v podzemno zbiralnico, kjer ponika. Višek prečiščenih odpadnih vod se odvaja v mešano kanalizacijsko omrežje.
(3) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja stanja voda in da se ne onemogoči varstva pred škodljivim delovanjem voda.
(4) K nameravani gradnji je v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje in mnenje pristojnega organa.
(1) Objekti ne smejo prekomerno onesnaževati zraka. Upoštevati je treba vse veljavne predpise glede varovanja zraka.
(2) V stavbah se mora čim večji del moči za gretje, prezračevanje, hlajenje in toplo pitno vodo, zagotavljati z obnovljivimi viri energije. Upoštevati je treba zakonodajo, ki določa učinkovito rabo energije v stavbah.
Območje je varovano s III. stopnjo varstva pred hrupom. Dejavnosti v območju ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne ravni hrupa, ki so z veljavno uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju za to stopnjo omejene s 50 dBA ponoči in 60 dBA podnevi.
Zagotoviti je treba naravno osvetlitev delovnih prostorov v skladu z veljavnimi predpisi.
(odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je treba zbirati ločeno na izvoru povzročitelja ter jih odlagati v za to namenjene zabojnike. Vse odpadke je treba oddajati skladno z veljavnim odlokom, ki določa ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
(2) Enotno zbirno in odjemno mesto za odpadke je predvideno ob uvozu na območje OPPN. Urejeno je na utrjeni površini dimenzij najmanj 2,7 m x 3,7 m, na ločeno od voznih površin in v oddaljenosti najmanj 5 m od obstoječega SN elektroenergetskega voda. Oblikovano mora biti zakrito in nevpadljivo ter izvedeno v naravnih materialih. Odgovarjati mora funkcionalnim, higiensko-tehničnim in požarno varstvenim zahtevam. Urejeno mora biti za zbiranje ločenih frakcij odpadkov. Tla morajo biti primerno utrjena, odporna na udarce in obrabo ter takšna, da preprečijo zdrs zabojnika. Širina dostopa mora biti za 0,5 m širša od širine najširšega nameščenega zabojnika, če so vgrajena vrata pa morajo biti ta 0,3 m širša. Dostop do zbirno-odjemnega mesta je lahko v klančini z vzdolžnim naklonom do največ 4 %.
(3) Če se zbirno mesto uredi zaprto v objektu, mora imeti električno osvetljavo, biti ustrezno prezračevano, imeti ustrezno utrjena tla z ustreznim naklonom in odvodnjavanjem. V prostoru ne sme biti priključkov na plin ali plinskih števcev.
(3) Do odjemnega mesta je treba zagotoviti pot za vozilo za odvoz odpadkov v minimalni širini 3 m.
(3) V času pripravljalnih del in gradnje objektov je treba gradbene in komunalne odpadke zbirati ločeno na samem izvoru povzročitelja ter jih odlagati v temu namenjene zabojnike. Zbirno mesto mora biti urejeno v skladu s prepisi, dobro prometno dostopno in zunaj prometnih površin.
(varstvo pred svetlobnim onesnaževanjem)
Pri načrtovanju razsvetljave dostopne ceste, parkirišča in osvetljevanja objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje negativnih učinkov svetlobnega onesnaževanja na živalske vrste ter zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaževanja okolja. Razsvetljava mora biti zasnovana tako, da svetila ne oddajajo svetlobe nad vodoravnico ter da v času, ki je predviden za počitek, ostane prižganih minimalno število luči.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo zaradi plazov in erozije)
(1) Območje OPPN je opredeljeno kot potencialno ogroženo zaradi nevarnosti plazov ali erozije.
(2) Pri gradnji je treba upoštevati vse ukrepe za preprečitev negativnih vplivov na ožje in širše območje gradnje. Gradbeno jamo je treba izvesti v naklonu 2:3. Vsa zemeljska dela je treba izvesti v suhem obdobju in v najkrajšem možnem času. V primeru močnega in daljšega deževja pa je treba izvesti vse ukrepe za odtok vod in močenje preperine in hribine (npr. pokritje s folijo), izvesti ustrezno čiščenje in sušenje gradbene jame pred posegi.
(3) Vse zemeljska dela, ki se bodo izvajala pri gradnji objekta, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom in po navodilih geomehanika.
(4) Vse novo izdelane brežine je treba po gradnji zatraviti in zasaditi z grmovnicami, da se prepreči morebitno drsenja terena.
(5) Vsa podtalna voda za objekti mora biti ustrezno drenirana.
(6) Vse meteorne in drenažne vode je treba po pobočju in iz objektov kontrolirano zbirati in odvajati v podzemno zbiralnico pod tlakovanimi površinami na nivoju dostopne ceste, kjer ponikajo, višek pa se odvaja v javno mešano kanalizacijsko omrežje.
Način gradnje je treba prilagoditi projektnemu pospešku tal, ki skladno s podatki Agencije RS za okolje znaša 0,125 g. Za nadaljnje projektiranje se uporablja aktualen podatek iz karte projektnega pospeška tal in Evrokod 8.
(1) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba v okviru študije požarne varnosti, poleg pogojev za varen umik ljudi in premoženja, ustrezne protipožarne ločitve in odpornosti gradbenih materialov na ogenj, določiti potrebne vire požarne vode in v skladu s tem načrtovati ustrezno interno hidrantno omrežje, ki se priključi na vodomerni jašek.
(2) Dovoz intervencijskih vozil bo urejen po dovozni cesti parkirišča. Dimenzioniran mora biti na osni pritisk 10 ton. Naklon, širina in radij morajo ustrezati standardu SIST DIN 14090 oziroma veljavnimi standardi in normativi.
(3) Površine za postavitev so predvidene na tlakovani površini med objektoma. V skladu s študijo požarne varnosti se lahko predvidijo dodatne površine za postavitev.
(4) Za zagotovitev ustrezne hidrantne zaščite je treba zunanjo hidrantno mrežo razširiti. Predviden je nov podzemni hidrant, ki je prikazan na karti II.6. »Prometno tehnična situacija in prikaz ureditev potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«.
Glede na opozorilno karto ARSO se območje OPPN ne nahaja v območju poplav.
VIII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Izvedba prostorskih ureditev bo razdeljena na 2 neodvisni etapi:
– PE1 / objekt A z vsemi potrebnimi dostopi, dovozi, parkirnimi mesti, vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo, ustreznim hidrantnim omrežjem,
– PE2 / objekt B z vsemi potrebnimi dostopi, dovozi, parkirnimi mesti, vso potrebno komunalno in energetsko infrastrukturo, ustreznim hidrantnim omrežjem.
(2) Hkrati z izvedbo posamezne etape je treba zgraditi tudi vse kar je potrebno za funkcioniranje posamezne etape.
(3) Pred gradnjo objekta B (etapa 2) je treba izvesti pokablitev SN elektroenergetskih vodov, skladno s določili četrtega odstavka 19. člena tega odloka.
(4) Ne glede na prostorsko razdeljenost območja po fazah, je potrebno območje OPPN skozi postopek procesa izgradnje urejati celostno. Z vsako zaključeno fazo gradnje je potrebno urediti celotno območje tako, da v območju OPPN ni degradiranih in neurejenih površin.
IX. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
35. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustna odstopanja od tlorisnih višinskih gabaritov so navedena v 8. členu tega odloka, pri čemer se objekti parcelnim mejam ne smejo približati na manj kot 4 m in morajo biti upoštevani pogoji glede odmikov od SN elektroenergetskega voda. Dopustna odstopanja od višinske regulacije terena so navedena v 9. členu tega odloka.
(2) Dopustne so spremembe lokacije uvoza, tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov, ki so primernejše s tehničnega ali okoljevarstvenega vidika ali omogočajo boljše prometno funkcioniranje in dostopnost celotnega območja OPPN. Drugačne rešitve ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
36. člen
(usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve je dopustno:
– vzdrževalna dela objekta in rekonstrukcije,
– nadomestne gradnje v enakem gabaritu, pod pogoji, ki jih glede oblikovanja določata 11. in 12. člen tega odloka,
– spremembe namembnosti v okviru dejavnosti kot jih določa 10. člen tega odloka,
– odstranitve objektov in naprav,
– gradnja in postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov in naprav, ki so določeni 10. členu tega odloka, vključno s komunalnimi in elektroenergetskimi vodi in napravami in prometnimi površinami.
(1) Ta odlok je stalno na vpogled javnosti na:
– sedežu Občine Dobrna,
– Upravni enoti Celje.
(2) Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN je na vpogled na Občini Dobrna.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0009/2017-39(1)
Dobrna, dne 10. novembra 2020
