Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. novembra 2020.
Št. 003-02-9/2020-14
Ljubljana, dne 27. novembra 2020
Borut Pahor
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUOPDVE)
(1) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19) spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20 in 152/20 – ZZUOOP),
2. Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20),
3. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP),
4. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP),
5. Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18 in 152/20 – ZZUOOP),
6. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16),
7. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
8. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20) in
9. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US).
(2) S tem zakonom se zaradi omilitve posledic drugega vala epidemije COVID-19 odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP),
2. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20),
3. Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17 in 75/19),
4. Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19),
5. Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 – popr. in 109/12),
6. Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18),
7. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13),
8. Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19),
9. Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US),
10. Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS),
11. Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo),
12. Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13),
13. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF),
14. Zakona o računovodstvu ((Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE),
15. Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US),
16. Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20),
17. Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US),
18. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18),
19. Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18),
20. Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17),
21. Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE),
22. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19),
23. Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17) in Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17),
24. Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18),
25. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19),
26. Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) in
27. Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa, organizacije skupščin in zborov članstva, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, javnega sektorja, zaščite, reševanja in pomoči ter okolja.
DRUGI DEL SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19
V Zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v 5. členu v drugem odstavku besedilo »10 % prihodkov od prodaje v letu 2019 in ne sme presegati višine zneska stroškov dela za leto 2019« nadomesti z besedilom »25 % prihodkov od prodaje v letu 2019 ali dvojni znesek stroškov dela za leto 2019«.
V četrtem odstavku se v točki e) besedilo »na dan vložitve vloge« nadomesti z besedilom »na zadnji dan v mesecu pred vložitvijo vloge«, točka f) se črta.
V 9. členu se v drugem odstavku beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
V 10. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Banka SID banki za primer unovčenja poroštva posreduje pisno ali elektronsko zahtevo za izpolnitev poroštvene obveznosti Republike Slovenije najpozneje v šestih mesecih od nastopa dogodka neplačila ali neporavnave dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije. Republika Slovenija poroštveno obveznost izpolni najpozneje v 15 delovnih dneh od prejema formalno popolne zahteve za njeno izpolnitev, iz katere je razvidno, da je na strani kreditojemalca nastopil dogodek neplačila ali da kreditojemalec ni poravnal dospele obveznosti iz kreditne pogodbe, ki je zavarovana s poroštvom Republike Slovenije.«.
2. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
V Zakonu o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) se v 15. členu 5. točka črta.
Dosedanje 6., 7., 8. in 9. točka postanejo 5., 6., 7. in 8. točka.
Za 15. členom se doda nov 15.a člen, ki se glasi:
Ne glede na določbo 46.a člena ZNB nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 39. člena ZNB, pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije opravljajo tudi:
– Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
– Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
– Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
– Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,
– Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
– Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,
– Inšpektorat za javni sektor,
– Urad Republike Slovenije za kemikalije in
– Policija.«.
V 17. členu se v prvem odstavku za besedilom »15.« doda besedilo »in 15.a«.
V drugem odstavku se besedilo »2. in 3. točke« nadomesti z besedilom »2., 3. in 4. točke«.
V 36. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Izbrani ponudnik sklene pogodbo za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev z ministrstvom, pristojnim za zdravje, oziroma, če se dodatna sredstva zagotovijo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, tudi z zavarovalnicami, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje.«.
V 38. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) V sezoni 2020/2021 se stroški prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi za zavarovane osebe obveznega zdravstvenega zavarovanja krijejo iz proračuna Republike Slovenije. Izvajalci, ki so pogodbeni partnerji ZZZS, zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do desetega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do 15. dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS naslednji dan po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja v 15 dneh od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do desetega dne v mesecu za cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS. Izvajalci, ki niso pogodbeni partnerji ZZZS, posredujejo zahtevke za povračilo stroškov cepljenja, opravljena v preteklem mesecu, do desetega dne v mesecu ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki plačilo izvrši do 25. dne v mesecu. Za zahtevke izvajalcev za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani do desetega dne v mesecu, se povračilo izvrši skupaj z naslednjim povračilom stroškov. Začetek sezone 2020/2021 predstavlja 1. september 2020, konec sezone pa je vezan na veljavnost tega ukrepa. Cena cepljenja je enotna za vse izvajalce in jo s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Drugi, tretji in četrti stavek tega odstavka se smiselno uporabljajo za plačilo stroškov cepiva.«.
V 41. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 neposredno pri pacientu opravljajo tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki jih s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Izvajalci zdravstvene dejavnosti rezultate testov v obliki, ki jo določi NIJZ, posredujejo v Centralni register podatkov o pacientih. Navedeni izvajalci lahko uporabljajo le teste, ki jih predhodno odobri strokovna skupina infektologov in mikrobiologov, ki jo imenuje minister, pristojen za zdravje.«.
V 43. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Utemeljenost nastanitve presoja izbrani osebni zdravnik, lečeči zdravnik, epidemiolog ali v primeru prehoda državne meje ali notranje meje Policija na meji.«.
V 46. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Zaledni sistem aplikacije se lahko povezuje s centralnim sistemom, ki ga zagotavlja Evropska komisija z namenom povezave zalednih sistemov držav članic Evropske unije, ki jih za enake namene zagotavljajo države članice Evropske unije.«.
V 47. členu se v prvem odstavku prva in druga alineja spremenita tako, da se glasita:
»– obveščanje uporabnikov mobilne aplikacije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom ene izmed mobilnih aplikacij Evropske unije, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2;
– obveščanje uporabnikov drugih mobilnih aplikacij držav članic Evropske unije, da so bili v upoštevnem stiku z drugim uporabnikom teh mobilnih aplikacij, ki je bil pozitiven na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: druge mobilne aplikacije).«.
V 48. členu se v prvem odstavku za besedo »aplikacije« doda besedilo »in drugih mobilnih aplikacij«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Mobilna aplikacija lahko omogoča pridobivanje rezultatov testiranja na virus SARS-CoV-2 iz zalednega sistema aplikacije. Rezultat testiranja se v zaledni sistem aplikacije sporoči na željo uporabnika aplikacije, ki je zaprosil za posebno identifikacijsko kodo.«.
49. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Uporabnik mobilne aplikacije, ki je pozitiven na virus SARS-CoV-2 in želi to sporočiti drugim uporabnikom mobilne aplikacije ali drugih mobilnih aplikacij, s katerimi je bil v stiku, v mobilno aplikacijo vnese naključno dodeljeno potrditveno kodo. Na podlagi vnesene kode mobilna aplikacija na centralni strežnik prenese naključno dodeljene dnevne ključe posameznega uporabnika za zadnjih 14 dni. Naključno dodeljena potrditvena koda za sporočanje okuženosti je enkratna, veljavna tri ure, in se ne hrani, se pa za namene njene uporabe preračuna v zgoščeno vrednost.
(2) Centralni strežnik iz prejšnjega odstavka je v skupnem upravljanju ministrstva, pristojnega za javno upravo, in NIJZ ter služi prenosu informacij o naključno dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2 in so se strinjali s tem prenosom na telefone drugih uporabnikov mobilnih aplikacij.
(3) Centralni strežnik iz prvega odstavka izmenjuje podatke o dodeljenih dnevnih ključih uporabnikov mobilne aplikacije, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, z drugimi primerljivimi prostovoljnimi aplikacijami za obveščanje o stikih z okuženimi znotraj Evropske unije. Izmenjava dnevnih ključev uporabnikov mobilnih aplikacij, ki so bili pozitivni na virus SARS-CoV-2, se izvaja med mobilnimi aplikacijami, ki delujejo v državah Evropske unije in so po nadzorovanem postopku vključene v sistem za izmenjavo dnevnih ključev, ki ga upravlja Evropska komisija.«.
V 51. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Za namen delovanja mobilne aplikacije se naključno dodeljeni dnevni ključi tvorijo v operacijskem sistemu pametne mobilne naprave in se na 15 minut spreminjajo v oddajno kodo. Ta se posreduje drugim uporabnikom mobilnih aplikacij. Skupna upravljavca aplikacije iz 53. člena tega zakona te podatke obdelujeta izključno tako, da uporabnikom ponujata mobilno aplikacijo, s podatki pa ne razpolagata.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za namen delovanja vseh mobilnih aplikacij se na evropskem centralnem strežniku hranijo naključno dodeljeni dnevni ključi, ki jih posredujejo državni centralni strežniki. Državni centralni strežniki prevzemajo vse okužene ključe iz evropskega centralnega strežnika.«.
V 52. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Naključno dodeljeni dnevni ključi se na centralnem strežniku hranijo 14 dni in na evropskem centralnem strežniku v skladu s pravili upravljavca.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Rezultati testiranja se skupaj z zgoščeno vrednostjo posebne identifikacijske kode na centralnem strežniku hranijo 14 dni.«.
V 56. členu se v prvem odstavku za besedo »zaposleni« doda besedilo »v mreži javne zdravstvene službe in mreži javne službe na področju socialnega varstva«.
V osmem odstavku se črtata vejica in besedilo »razen v času razglašene epidemije.«.
Za 56. členom se naslov 3. podpoglavja spremeni tako, da se glasi:
»3. NADOMESTILO PLAČ DELAVCEM ZARADI ODREJENE KARANTENE ALI NEMOŽNOSTI OPRAVLJANJA DELA ZARADI VIŠJE SILE ZARADI OBVEZNOSTI VARSTVA, USTAVITVE JAVNEGA PREVOZA ALI ZAPRTJA MEJ«.
Besedilo 57. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delavec, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
(2) Delavec, eden od staršev ali oseba, ki neguje in varuje otroka na podlagi veljavnega izvršilnega naslova v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja, ali skrbnik, ki svojega varovanca dejansko neguje in varuje, in ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca, šole ali socialno varstvene storitve vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji, ki ni v institucionalnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi obveznosti varstva), ali na delo ne more priti zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi ustavitve javnega prevoza) ali zaprtja mej s sosednjimi državami (v nadaljnjem besedilu: višja sila zaradi zaprtja mej), je upravičen do nadomestila plače v skladu s tem zakonom.
(3) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(4) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki zaradi karantene na domu ne more opravljati dela, lahko uveljavlja delodajalec v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, če izjavi, da ne more organizirati dela na domu za delavca, ki je bil v karanteni na domu.
(5) Delodajalec lahko uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka in zaradi nezmožnosti prihoda na delo zaradi ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej s sosednjimi državami.
(6) Ne glede na določbe šestega odstavka 137. člena ZDR-1 ima delavec v času, ko zaradi višje sile iz prejšnjega odstavka, ne opravlja dela, pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.«.
Besedilo 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je delavec napoten v karanteno na domu, prejema nadomestilo plače iz tega razloga za obdobje, za katero je bil v karanteni na domu.
(2) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, prejema nadomestilo plače za obdobje, za katero je bil otrok v karanteni na domu oziroma dokler so podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo delavčevo odsotnost.
Besedilo 59. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delavec, ki se odpravi v državo, ki je na zelenem ali oranžnem seznamu, in je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(2) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku ali sumu stika z okuženo osebo in zaradi tega ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(3) Delavec, ki je bil v karanteni na domu v skladu s tem zakonom po stiku z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in zato ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(4) Javni uslužbenec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino, zaradi česar ne more opravljati dela v skladu s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, delodajalec pa zanj ne more organizirati dela na domu, ima pravico do nadomestila plače, ki bi jo prejel, če bi delal.
(5) Delavec, ki je bil napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času karantene na domu, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
– smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,
– smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj),
– rojstva otroka,
– vabila na sodišče.
Delavec je v tem primeru upravičen do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer višje sile. Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.
(6) Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ima pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z zakonom, ki ureja delovna razmerja, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.
(7) Delavec, ki je v karanteni na domu, mora najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih za karanteno na domu.
(8) Delavec, ki je bil v karanteni na domu, mora najpozneje v treh delovnih dneh od prejema potrdila o napotitvi v karanteno na domu iz petega odstavka 10. člena tega zakona to posredovati delodajalcu.
(9) Delavec mora v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka tega razloga o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca.«.
Besedilo 60. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je delavec v karanteni na domu upravičen do odsotnosti z dela ali v času karantene na domu pridobi pravico do odsotnosti z dela na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu ali druge upravičene odsotnosti, ter do ustreznega nadomestila plače ali plačila prispevkov, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času ne izplačuje.
(2) Če je delavec ob napotitvi v karanteno na domu ali med trajanjem karantene na domu uveljavil oziroma je upravičen do dela s krajšim delovnim časom in prejema delno nadomestilo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi predpisov o zdravstvenem zavarovanju ali starševskem varstvu, se nadomestilo plače iz prejšnjega člena v tem času izplačuje v sorazmernem delu, delavec pa zadrži pravico do prejemkov oziroma plačila prispevkov iz socialnih zavarovanj po navedenih predpisih, kot da bi delal.«.
Besedilo 61. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: ZRSZ) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, ko delodajalec uveljavlja pravico do povračila izplačanih nadomestil plače za čas pred uveljavitvijo tega zakona oziroma v osmih dneh od pričetka odsotnosti delavca zaradi karantene na domu ali odsotnosti z dela delavca zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej. Vlogo v roku iz prejšnjega stavka za vse primere karantene na domu lahko vloži do 31. decembra 2020.
(2) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače zaradi karantene delavca na domu delodajalec vlogi iz prejšnjega odstavka priloži kopijo potrdila o napotitvi v karanteno na domu in izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu, v primeru karantene na domu iz petega odstavka 57. člena tega zakona pa tudi izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin.
(3) V primeru uveljavljanja povračila nadomestila plače, ko delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, delodajalec vlogi iz prvega odstavka tega člena priloži izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.
(4) ZRSZ odloči o vlogi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Na podlagi odločbe o priznanju pravice do povračila izplačanih nadomestil plač, sklene ZRSZ z delodajalcem pogodbo o povračilu izplačanih nadomestil plače, v kateri se določijo medsebojna razmerja, obveznosti in odgovornosti.
(6) Pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače mora zlasti vsebovati predmet, osnovo za izračun nadomestil plače, način izračuna povračila nadomestil plače, višino povračila nadomestil plače, vsebino zahtevkov za povračilo nadomestil plače in njihovih prilog, razloge za zavrnitev zahtevka za povračilo, rok za izplačilo, obdobje vračanja sredstev, spremljanje in poročanje, sankcije za kršitev pogodbe ter nadzor nad njenim izvajanjem.
(7) Pravice do ukrepov nadomestila plač delavcev zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavlja vsak delodajalec v Republiki Sloveniji, razen:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in je imel na dan 13. marca 2020 več kot deset zaposlenih,
– tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije Evropske unije v Republiki Sloveniji.«.
Besedilo 62. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej ne morejo opravljati dela, Republika Slovenija povrne v celoti.
(2) Povračilo nadomestila plače v primerih iz prejšnjega odstavka, razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bremeni delodajalca, se delodajalcu izplačuje mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače po tem zakonu.
(3) Delodajalcu pripada povračilo izplačanih nadomestil plače zaradi karantene na domu ali višje sile, ki je posledica obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, za dejansko mesečno ali tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.
(4) ZRSZ delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.«.
Besedilo 63. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, v skladu s prejšnjim členom, mora delodajalec delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja.
(2) Če delodajalec ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, mora prejeta sredstva v celoti vrniti.«.
Besedilo 64. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom, ne more opravljati dela, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. oktobra 2020. Na podlagi vloge, ki je vložena na podlagi ZIUPDV, je delodajalec upravičen do povračila izplačanih nadomestil plače tudi za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, če obdobje karantene delavca na domu traja po tem datumu.
(2) Pravico do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, lahko uveljavi delodajalec za izplačano nadomestilo plače od 1. septembra 2020.
(3) Pravice in obveznosti delavca, ki zaradi karantene na domu v skladu s tem zakonom ne more opravljati dela, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. oktobra 2020.
(4) Pravice in obveznosti delavca, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, določene s tem podpoglavjem, veljajo od 1. septembra 2020.
(5) Upravičenost do povračila nadomestil plače delavcev ter pravice in obveznosti delavcev, ki zaradi karantene na domu ali višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, ne morejo opravljati dela, traja najdlje do 31. decembra 2020.
(6) Vlada lahko ukrep povračila nadomestil plače zaradi karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Besedilo 65. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Sredstva za povračilo nadomestil plače se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.«.
Besedilo 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec, ki uveljavi povračilo nadomestil plače, mora ZRSZ omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem mora ZRSZ omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za potrebe izplačevanja povračil nadomestil plače in izvajanja nadzora, ima ZRSZ pravico brezplačno pridobivati podatke o delavcih, ki so v karanteni na domu ali ne morejo opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva, višje sile zaradi ustavitve javnega prevoza ali višje sile zaradi zaprtja mej, iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, upravljavca Centralnega registra prebivalstva ter Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), in sicer:
– osebno ime,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago ter
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih.
(3) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca ima ZRSZ pravico tudi neposredno od delodajalca pridobivati dokazila in listine, iz katerih je razviden način uveljavljanja pravic po tem zakonu, na katerih mora delodajalec prekriti oziroma iz katerih mora izločiti tiste dele listin, ki niso nujni za ugotovitev razloga prenehanja zaposlitve in za vročitev takšne listine.
(4) Podatki, ki jih pridobi ZRSZ na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se deset let po pridobitvi, razen v anonimizirani obliki za raziskovalne namene.
(5) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
(6) Po blokiranju po prejšnjem odstavku se podatki iz četrtega odstavka tega člena hranijo 30 let.«.
V 68. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Do ukrepa so upravičeni tisti delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki so bili registrirani najpozneje na dan 1. september 2020 in ki se jim bodo povprečni mesečni dohodki v letu 2020 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 31. avgusta 2020. Če pogoji iz tega odstavka ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, upravičenec vrne prejeta sredstva na podlagi ukrepa. Če vlogo vloži delodajalec, registriran po 1. septembru 2020, ZRSZ vlogo s sklepom zavrže. Zoper sklep ni pritožbe.«.
Besedilo 69. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Delodajalec iz prejšnjega člena lahko napoti posameznega delavca na začasno čakanje na delo najdlje do 31. januarja 2021.«.
Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije znaša 80 odstotkov nadomestila plače in je omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, določenega v zakonu, ki ureja trg dela. V 80 odstotkov nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti izplačanega nadomestila plače.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko znaša višina delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, 100 odstotkov za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podpro gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL V 2018 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1. (v nadaljnjem besedilu tega člena: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči), ni presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, pri čemer se v maksimalno določen znesek všteva tudi pomoč, ki jo bo prejel do konca upravičenosti po tem zakonu. Vsi navedeni zneski morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače, izplačane za mesec november 2020 do izteka upravičenosti, je omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji. V 100 odstotkov povračila nadomestila plače, ki ga krije Republika Slovenija, je vključeno nadomestilo plače in prispevki za vsa socialna zavarovanja (bruto I).
(4) Delodajalec vlogi za uveljavitev povračila izplačanega nadomestila plače iz prejšnjega odstavka predloži izjavo, da iz naslova državnih pomoči po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 eurov na posamezno podjetje, za katero kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec se pri uveljavitvi pravice odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 odstotkov ali 80 odstotkov, in sicer pri oddaji vloge preko ZRSZ.
(5) Delodajalec upravičenost delnega povračila izplačanega nadomestila za plače iz 71. člena tega zakona s strani Republike Slovenije dokazuje z dokazilom iz tretjega odstavka 74. člena tega zakona in izjavo iz prejšnjega odstavka.
(6) Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 odstotkov, lahko uveljavlja povračilo izplačanega nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.
(7) Ne glede na določbo prvega odstavka 78. člena tega zakona se ukrep iz tretjega odstavka tega člena izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.«.
V 74. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače po tem zakonu z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri ZRSZ v osmih dneh od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. Vlogo je v roku iz prejšnjega stavka mogoče vložiti najpozneje do 15. januarja 2021.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) ZRSZ odloči o vlogi v 15 dneh od vložitve vloge s sklepom. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.«.
V 76. členu se na koncu šestega odstavka doda besedilo, ki se glasi: »Delodajalec ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo doma za delavca v času teka odpovednega roka.«.
V 81. členu se v prvem in drugem odstavku beseda »financiranje« nadomesti z besedo »sofinanciranje«.
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
(zunanja nastanitev uporabnikov, ki imajo potrjeno okužbo s COVID-19, kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet in kritje najema dodatnih prostorov)
(1) Izvajalec socialnovarstvene storitve iz prvega odstavka 82. člena tega zakona lahko uporabnika, ki ima potrjeno okužbo s COVID-19 in ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, ter mu ne more zagotoviti namestitve v rdeči coni v svojih prostorih, po predhodnem soglasju ministra, pristojnega za socialne zadeve, začasno namesti v zunanji namestitveni prostor. Izjemoma lahko v dogovoru z epidemiologom v zunanji namestitveni prostor namesti tudi uporabnike, pri katerih ne obstaja sum na COVID-19 oziroma nimajo potrjene okužbe s COVID-19. Izjema je dopustna le, če je število uporabnikov s sumom na COVID-19 in uporabnikov s potrjeno okužbo na COVID-19 tako veliko, da je pri izvajalcu mogoče organizirati zgolj sivo in rdečo cono.
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi namestitve uporabnikov v zunanji namestitveni prostor. Izvajalcu se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrne tudi razlika stroškov, ki so nastali med priznanimi stroški zdravstvene nege, ki jih izvajalcu zagotavlja ZZZS ter dejansko nastalimi stroški zdravstvene nege, ki so nastali zaradi premestitve v dodatni prostor.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko tudi minister, pristojen za socialne zadeve, začasno zagotovi dodatne prostore za izvajanje institucionalnega varstva zaradi potrebe vzpostavitve rdeče cone, za obdobje do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 50. in 51. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene oskrbe I v standardni dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(5) Iz proračuna Republike Slovenije se za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021 izvajalcem socialno varstvene storitve institucionalnega varstva iz 52. in 54. člena ZSV krije izpad prihodkov v višini cene za dvoposteljno sobo s souporabo sanitarij, ki je najnižja med vsemi oblikovanimi cenami za kategorije oskrbe institucionalnega varstva odraslih s posebnimi potrebami, za vse nezasedene kapacitete, ki so prazne zaradi zagotavljanja ukrepa omejevanja okužbe s COVID-19.
(6) Zahtevki za izplačilo sredstev iz drugega, četrtega in petega odstavka tega člena se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.«.
V 101. členu se za besedilom člena, ki se označi kot prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se izvajalcem zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za področje vzgoje, izobraževanja in znanosti.«.
V 114. členu se peti in šesti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(5) Finančna pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(6) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je od 24. oktobra 2020 do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Vlada predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančne pomoči iz tega člena.«.
V 119. členu se v prvem odstavku na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »od 1. oktobra do 31. decembra 2020 pa za vozila, s katerimi niso opravljali prevozov.«.
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedilom »in v maju 2020 deset dni« doda besedilo », v oktobru 2020 15 dni, v novembru 2020 15 dni in v decembru 2020 15 dni«.
V petem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »izplačil nadomestil stroškov in«.
V 120. členu se v prvem odstavku na koncu črta pika in doda besedilo »in od 1. oktobra do 31. decembra, ker zaradi nedelovanja šolskih in visokošolskih ustanov ter omejitev izvajanja prevozov zaradi COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža delovanje gospodarske javne službe prevoza potnikov v mestnem prometu.«.
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedilom »in v maju 2020 10 dni« doda besedilo », v oktobru 2020 20 dni, v novembru 2020 25 dni in v decembru 2020 20 dni«.
V 121. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Nadomestilo za izvajalce občasnega prevoza in izvajalce posebnega linijskega prevoza iz 119. člena tega zakona se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).«.
V 123. členu se v tretjem odstavku besedilo »do 31. decembra 2020 z možnostjo podaljšanja za največ tri mesece« nadomesti z besedilom »do 30. junija 2021 z možnostjo podaljšanja za največ šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije«.
V 126. členu se v prvem odstavku v tretji alineji pika nadomesti z vejico in doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače (šesti odstavek 76. člena).«.
3. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v 51. členu za besedilom člena, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Določbe tega člena se uporabljajo do 31. decembra 2021.«.
4. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
V Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP) se v 77. členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Dolžnik iz prejšnjega odstavka naslovi na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne ali druge pogodbe najpozneje v 12 mesecih po preklicu epidemije.«.
V 81. členu se v drugem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Kreditojemalec naslovi na javni sklad vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 30. junija 2021.«.
5. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18 in 152/20 – ZZUOOP) se v 14.b členu tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Podatki iz prejšnjega odstavka se obdelujejo zato, da se izvajalcem v Republiki Sloveniji in v tujini omogoči dostop do podatkov in izmenjava podatkov za izvajanje zdravstvene oskrbe in mrliško pregledne službe ter z namenom ažuriranja podatkov zdravstvene dokumentacije. Kontaktne podatke pacienta iz CRPP lahko izvajalci in NIJZ uporabijo za obveščanje pacienta o spremembah podatkov v CRPP in drugih zbirkah eZdravja, posredovanje ključev za elektronsko identifikacijo pacienta, izvedbo stikov s pacientom pred načrtovano zdravstveno storitvijo, posredovanje informacij in navodil v povezavi z načrtovano zdravstveno storitvijo, vabilo pacienta na izvedbo zdravstvene storitve, izvajanje zdravstvene storitve na daljavo ter spremljanje izkušenj pacienta in izidov zdravstvene obravnave po izvedbi zdravstvene storitve, pri čemer je treba upoštevati predpise s področja varstva osebnih podatkov glede tehničnih ukrepov za zagotavljanje varnosti podatkov pri komunikaciji.«.
V četrtem odstavku se v 1. točki:
– podtočka k) spremeni tako, da se glasi:
»k) kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov, podatek o uporabi namenskih aplikacij) in datum zadnje potrditve pravilnosti podatkov;«;
– za podtočko s) doda nova podtočka š), ki se glasi:
»š) način želene vzpostavitve stika;«.
V 14.c členu se v tretjem odstavku za tretjim stavkom doda nov četrti stavek, ki se glasi: »Pacient lahko s pisno izjavo omeji uporabo svojih kontaktnih podatkov.«.
Besedilo 14.č člena se spremeni tako, da se glasi:
»NIJZ za CRPP pridobiva naslednje pacientove identifikacijske in statusne podatke iz 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona od naslednjih zavezancev:
1. od upravljavca CRP:
a) podatke o pacientu:
– osebno ime;
– državljanstvo;
– naslov stalnega in začasnega prebivališča;
– EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če posameznik nima določene EMŠO;
– davčno številko;
– zakonski stan;
– izobrazbo;
b) podatke o osebah iz podtočke n) in tretje alinee podtočke p) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona:
– osebno ime;
– EMŠO oziroma datum rojstva, če družinski član nima določene EMŠO;
– davčno številko;
– naslov stalnega in začasnega prebivališča;
– razmerje do pacienta;
2. od upravljavca matičnega registra podatke o smrti pacienta: dan, mesec, leto, ura in kraj smrti;
3. od ZZZS:
a) ZZZS številko zavarovane osebe in oseb pod podtočko n) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;
b) EMŠO;
c) podatke o izbranih osebnih zdravnikih;
č) podatke o obveznem zdravstvenem zavarovanju;
4. od zavarovalnic, ki izvajajo prostovoljno zdravstveno zavarovanje: podatke o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju,
5. od Ministrstva za javno upravo iz podatkov Centralnega avtentikacijskega sistema:
a) EMŠO;
b) telefonsko številko in elektronski naslov iz podtočke k) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona.
NIJZ za CRPP pridobiva od upravljavca Registra prostorskih enot kot zavezanca šifrante občin, naselij, ulic, hišnih številk, številk stanovanj in poštnih številk.
Izvajalci za CRPP od pacienta pridobivajo podatke:
– o delu in delovnem mestu iz podtočke j) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;
– o kontaktnih podatkih iz točke k) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;
– iz podtočke l) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona za izvajalce izven mreže javne zdravstvene službe;
– o kontaktnih podatkih iz podtočke n) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona;
– iz podtočk p), r) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona.
CRPP se povezuje z zbirko podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija iz Priloge 1, drugimi zbirkami podatkov eZdravja in za podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena z zbirkami podatkov zavezancev za njihovo posredovanje. NIJZ z zavezanci iz prvega in drugega odstavka tega člena s pogodbami dogovori postopek in način izmenjave podatkov.
Izvajalci so glede podatkov iz podtočk d), e), f), j), k), l), m), n), p) in r) 1. točke ter 2. in 3. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona odgovorni za obdelavo, in sicer vsak izvajalec v delu, ki se nanaša na zagotavljanje določene zdravstvene oskrbe. Podatek se posreduje v CRPP takoj, ko nastane ali se prejme pri izvajanju zdravstvene oskrbe ali mrliško pregledne službe, vendar najpozneje do konca delavnika. Podatek se posreduje v CRPP na način, da je razviden čas njegovega nastanka in njegove veljavnosti. Podatek posreduje v CRPP izvajalec, ki ga ob izvajanju zdravstvene oskrbe ali mrliško pregledne službe prvi zabeleži. Izvajalci ažurirajo podatke iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona v svoji dokumentaciji iz CRPP pred vzpostavitvijo stika s pacientom in preverijo pravilnost kontaktnih podatkov ob vsakem stiku s pacientom, če ta omogoča nedvoumno identifikacijo pacienta. Spremembo kontaktnih podatkov ali načina vzpostavitve stika izvajalci posredujejo v CRPP do konca delavnika.
Pooblastila zdravstvenih delavcev in drugih pooblaščenih oseb za obdelavo podatkov v CRPP se določijo za posamezen podatek ali po posameznih sklopih podatkov oziroma pacientove zdravstvene dokumentacije iz prvega odstavka 1.a člena tega zakona tako, da je obseg pooblastila odvisen od kvalifikacije, poklica in delovnega področja zdravstvenega delavca ter delovnega mesta oziroma dela pri izvajalcu.
Izvajalec je odgovoren za podelitev in uporabo pooblastil v skladu s prejšnjim odstavkom.
Pacient lahko podatke iz podtočk k) in š) 1. točke četrtega odstavka 14.b člena tega zakona posreduje prek portala za paciente, aplikacije za paciente, po pošti z overjeno izjavo, po elektronski pošti z elektronsko podpisano izjavo ali osebno na NIJZ.«.
V Prilogi 1 se v zaporedni številki »NIJZ 16« besedilo spremeni tako, da se glasi:
»
NIJZ 16. | Evidenca gibanja zdravstvenih delavcev in mreža zdravstvenih zavodov | Podatki o delavcu (zdravstvenem delavcu, zdravstvenem sodelavcu in pooblaščeni osebi izvajalca zdravstvene dejavnosti): EMŠO, osebno ime, datum in kraj rojstva, rojstni priimek, državljanstvo, številka zdravstvenega delavca, sodelavca oziroma pooblaščene osebe izvajalca zdravstvene dejavnosti, datum dodelitve številke, spol, naslov stalnega prebivališča, vrsta in področje izobrazbe, ZZZS številka delavca, vitalni status, datum smrti, poklicna skupina, poklic po standardni kvalifikaciji poklicev (SKP). Dodatni podatki o zdravstvenem delavcu in sodelavcu: številka stanovske zbornice, datum zaključka izobraževanja, mesto in država izobraževanja, datum strokovnega izpita, datum priznanja izobrazbe, vrsta podiplomskega znanja, datum začetka in datum prekinitve usposabljanja za podiplomsko znanje (specializacija), datum izpita za podiplomsko znanje. Podatki o koncesiji: številka objave javnega razpisa za podelitev koncesije, koncendent, številka izvajalca, naziv ali osebno ime koncesionarja, številka zdravstvenega delavca in osebno ime zdravstvenega delavca, ki je odgovorni nosilec programa zdravstvene dejavnosti, naslov in območje opravljanja koncesijske dejavnosti, številka in datum koncesijske odločbe, obdobje, za katerega je podeljena koncesija, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti koncesije, področje dejavnosti, za katerega je podeljena koncesija v skladu s šifrantom Vrst zdravstvene dejavnosti (VZD), vrsta in obseg opravljanja zdravstvenih storitev oziroma programov zdravstvene dejavnosti, številka in datum sklenitve koncesijske pogodbe, število timov, datum in vzrok odvzema koncesije, obseg programa po pogodbi z ZZZS, številka in datum soglasja h koncesijskemu aktu, datum začetka oziroma prenehanja veljavnosti pogodbe z ZZZS. Podatki o licenci zdravstvenega delavca: številka licence, datum izdaje licence, datum prenehanja licence, področje, za katerega je bila izdana licenca. | Namenjena je načrtovanju, spremljanju in upravljanju mreže javne zdravstvene službe, načrtovanju in spremljanju gibanja zdravstvenega kadra, izvajanju sistemov zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja ter spremljanju in nadzoru nad izvajalci zdravstvene dejavnosti ter spremljanju in nadzoru nad opravljanjem koncesijske dejavnosti. Kontaktni podatki se lahko uporabljajo za pošiljanje obvestil s področja dela NIJZ, MZ in ZZZS. | NIJZ analizira podatke, pripravlja in objavlja ali posreduje obdobna poročila najmanj enkrat na mesec. | Ministrstvo za zdravje in zbornice z javnim pooblastilom dajejo stalno in brez plačila stroškov podatke, ki nastajajo v okviru urejanja področja zdravstvene dejavnosti in priznavanja usposobljenosti kadrov. JZZ, zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe, pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in vse tiste javne in zasebne pravne ali fizične osebe, ki zaposlujejo zdravstvene delavce na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovi izobrazbi. Podatke o visokošolskih študentih in diplomantih posreduje brez plačila stroškov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, iz eVŠ – Evidenca študentov in diplomantov, za vse fakultete s področja medicine, farmacije in zdravstvenih ved. Podatke o dijakih, študentih in osebah, ki so zaključile srednje in višje izobraževanje, posreduje brez plačila stroškov Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport iz CEUVIZ – Centralna evidenca udeležencev vzgoje in izobraževanja za vse srednje in višje šole, ki izvajajo programe s področja farmacije in zdravstvenih ved. | NIJZ in Ministrstvo za zdravje | Zbirka se brez plačila stroškov povezuje z zbirkami zavezancev ali pa ti brez plačila stroškov v zbirko posredujejo podatke. Zbirka se brez plačila stroškov povezuje s podatki ZZZS o programu zdravstvenih storitev in o izvajalcih zdravstvene dejavnosti. ZZZS brez plačila stroškov zagotavlja infrastrukturo za to zbirko in delovanje informacijske rešitve za obdelavo podatkov v tej zbirki. Podatke o zaposlitvi zdravstvenih delavcev posreduje ZZZS brez plačila stroškov iz evidence o zavarovanih osebah obveznega zdravstvenega zavarovanja. | Trajno |
| | Podatki o vpisu zdravstvenega delavca v register za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti: številka vpisa, datum vpisa oziroma izbrisa v/iz registra. Podatki o zaposlitvi delavca: vrsta zaposlitve (npr. pogodba o zaposlitvi, podjemna pogodba ali druga pogodba civilnega prava), datum pričetka/prenehanja zaposlitve, poklic po SKP, število ur na mesec, vrsta zdravstvene dejavnosti in lokacija izvajalca, kjer je oseba zaposlena, razlog zaposlitve za določen čas Podatki o dovoljenju za opravljanje zdravstvene dejavnosti: številka, firma in sedež izvajalca zdravstvene dejavnosti, osebno ime zakonitega zastopnika izvajalca zdravstvene dejavnosti, VZD, številka zdravstvenega delavca in osebno ime zdravstvenega delavca, ki je odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, naslov lokacije opravljanja zdravstvene dejavnosti, številka/oznaka in datum izdaje dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, datum začetka opravljanja zdravstvene dejavnosti, datum prenehanja opravljanja zdravstvene dejavnosti, datum odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti, vzrok odvzema dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti. Podatki o vpisu zdravstvenega delavca v register zasebnih zdravstvenih delavcev: datum vpisa in izbrisa v oziroma iz registra zasebnih zdravstvenih delavcev, številka vpisa v register zasebnih zdravstvenih delavcev, elektronski naslov. Podatki o izvajalcu zdravstvene dejavnosti: številka izvajalca zdravstvene dejavnosti, naziv izvajalca, pravni status in tip izvajalca, datum začetka/prenehanja delovanja izvajalca zdravstvene dejavnosti, matična številka iz Poslovnega registra Slovenije, ZZZS številka izvajalca zdravstvene dejavnosti, datum vpisa/izbrisa v oziroma iz Poslovnega registra Slovenije, datum vpisa v ta register, naslov izvajalca zdravstvene dejavnosti, oznaka lokacije, nivo hierarhije in hierarhični odnos, VZD, ki jo izvajalec opravlja, nosilec VZD, datum začetka/prenehanja VZD izvajalca, | | | Vse osebne podatke iz vsebine te zbirke pridobivajo ZZZS in zbornice z javnimi pooblastili (za osebe, na katere se nanaša javno pooblastilo). JZZ, zasebni zdravstveni delavci, druge javne in zasebne pravne in fizične osebe, pri katerih se izvaja zdravstvena dejavnost, in lekarne pridobivajo naslednje osebne podatke za potrebe izvajanja zdravstvene dejavnosti: osebno ime delavca, številko zdravstvenega delavca, zdravstvenega sodelavca ali pooblaščene osebe pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, poklic, podiplomsko usposobljenost, zaposlitev. Podatke o elektronskih naslovih zdravstvenih delavcev v zbirko posredujejo stanovske zbornice in izvajalci zdravstvene dejavnosti Podatke o elektronskih naslovih zasebnih zdravstvenih delavcev posredujejo zasebni zdravstveni delavci, ZZZS in MZ. Podatke o elektronskih naslovih izvajalcev zdravstvene dejavnosti posredujejo izvajalci, ZZZS in MZ. | | | |
| | obratovalni čas, število zdravstvenih delavcev z nižjo izobrazbo, zaposlenih v posamezni VZD pri izvajalcu, število nezdravstvenih delavcev z višjo, srednjo in nižjo izobrazbo, zaposlenih v posamezni VZD pri izvajalcu, število ambulant in ordinacij, število postelj, ločeno po namenu uporabe, podatki o elektronskih naslovih in telefonskih številkah izvajalca. Podatki o pogodbah o izvajanju zdravstvene dejavnosti med izvajalci zdravstvene dejavnosti: številka izvajalca naročnika, številka izvajalca izvajanja zdravstvenih storitev, datum sklenitve pogodbe, datum prenehanja veljavnosti pogodbe, področje izvajanja dejavnosti (VZD), obseg izvajanja zdravstvene dejavnosti (v %). | | | Podatke o zaposlitvi zdravstvenih delavcev sproti zagotavlja ZZZS. | | | |
V zaporedni številki »NIJZ 48.« se besedilo spremeni tako, da se glasi:
»
NIJZ 48. | Evidenca nalezljivih bolezni | EMŠO, številka zdravstvenega zavarovanja, ime in priimek, bivališče, naslov zaposlitve oziroma kolektiva, področje dela, diagnoza (MKB), odvzeti vzorci, povzročitelj, datum in kraj dogodka, način ugotovitve bolezni, način pojavljanja, identiteta kontaktov, podatki o cepljenju, hospitalizaciji, izolaciji, izvedenih ukrepih, datumu smrti, podatki o epidemiji: kraj, datum začetka, ugotovitve, konca, vrsta epidemije, klinična slika, povzročitelj, viri okužbe, poti širjenja, število zbolelih, starost zbolelih, število hospitaliziranih, število umrlih, odvzeti vzorci, rezultat. | Spremljanje pojava nalezljivih bolezni, njihovih značilnosti in ovrednotenje izvedenih ukrepov. | | JZZ ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti, ne glede na koncesijo – sprotno na NIJZ. Evidenca nalezljivih bolezni se povezuje z drugimi zbirkami podatkov in pridobiva podatke: – Iz Centralnega registra podatkov o pacientih: EMŠO, številko zdravstvenega zavarovanja, bivališče, zaposlitev, področje dela (poklic, delodajalec, dejavnost delodajalca), datum smrti; – iz NIJZ 16: zaposlitev in področje dela (za zdravstvene delavce); – iz NIJZ 46 Zdravniškega poročila o umrli osebi: datum smrti, neposredni in osnovni vzrok smrti; – iz NIJZ 8 Evidence bolezni, ki zahtevajo zdravljenje v bolnišnici: podatke o hospitalizaciji, – iz NIJZ 49 Registra obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja: podatki o cepljenju. | NIJZ | Obrazec ali računalniški medij ali posredovanje neposredno preko povezovanja zbirk | Trajno |
V Prilogi 2 se v zbirki »1. eNapotnica in eNaročilo« druga in tretja vrstica spremenita tako, da se glasita:
»
Namen zbirke | Zdravstvena oskrba glede napotovanja in naročanja pacientov na sekundarno in terciarno raven zdravstvene dejavnosti ter glede izvedbe zdravstvene storitve, na katero je bil napoten pacient. Omogočanje naročanja pacientov v naročilne knjige. Vodenje nacionalnega čakalnega seznama v skladu z zakonom, ki ureja pacientove pravice. Izmenjava podatkov za vodenje čakalnih seznamov pri izvajalcih. Izvajanje obveznega zdravstvenega zavarovanja, vključno z ugotavljanjem in uveljavljanjem povračila škode in drugih stroškov s strani ZZZS. |
Vsebina zbirke | Pacientovi identifikacijski in statusni podatki: – osebno ime, – naslov stalnega in začasnega prebivališča, – spol, – datum rojstva, – EMŠO, – ZZZS številka zavarovane osebe, – podatki o zdravstvenem zavarovanju, – kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov), – davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov), – podatek o smrti (dan, mesec, leto, ura), – podatki o pooblaščeni osebi, ki jo določi pacient: – osebno ime, – EMŠO oziroma datum rojstva, če posameznik nima določene EMŠO, – ZZZS številka, – naslov stalnega in začasnega prebivališča, – razmerje do pacienta, – kontaktni podatki (na primer telefonska številka, elektronski naslov), – davčna številka (za namen preverjanja istovetnosti in pooblastil pri dostopu do podatkov). Podatki o napotitvi in naročilu: – podatki o zdravniku napotovalcu, napotnem zdravniku in zdravniku, ki je storitev izvedel (osebno ime, številka zdravstvenega delavca, status zdravnika, poklicna kvalifikacija z vrsto specializacije, kontaktni podatki), – podatki o izvajalcih (izvajalec napotovalec in napotni izvajalec), – podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki), – podatki o osebi, ki je izvedla vpis podatkov o napotnici (vključno s kontaktnimi podatki). Podatki o eNapotnici oziroma elektronski napotni listini: – identifikatorji napotnice, – statusi napotnice, – datumi in ure sprememb statusov, – povezava na predhodno napotnico, – tip napotnice (enkratna, za določen čas), – vrsta zdravstvene storitve, – diagnoza po MKB, – obseg pooblastila napotnemu zdravniku, – razlog obravnave, – stopnja nujnosti, – prednostni kriteriji, – kratka opredelitev problema, – aktivni zdravstveni problemi (vključno z alergijami), – opravljene diagnostične preiskave pred napotitvijo, – ključne najdbe pri kliničnem pregledu, – ključni nenormalni laboratorijski izvidi, – potek dosedanjega zdravljenja, – zdravila, – elektronski podpisi oseb iz prejšnjega odstavka in informacijskih sistemov. Podatki o naročilih v čakalnem seznamu: – termin obravnave, – enoten identifikator naročila, – zaporedna številka vpisa pri izvajalcu, – statusi naročila, – datumi in ure sprememb statusov, – podatki o predvidenem datumu izvedbe zdravstvene storitve, – podatki o dejanskem datumu izvedbe zdravstvene storitve. |
| Podatki o naročilih v naročilni knjigi: – termin obravnave, – enoten identifikator naročila, – statusi naročila, – datumi in ure sprememb statusov, – način izvedbe zdravstvene storitve (npr. obisk, storitev na daljavo), – podatki o osebi, ki je izvedla postopek naročanja na zdravstveno storitev (vključno s kontaktnimi podatki), – podatek o načinu naročanja v naročilno knjigo. |
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 75/16) se v 38. členu beseda »prvem« nadomesti z besedo »drugem«.
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) se za 306. členom dodajo novi ČETRTI A DEL, XVII.a poglavje in 306.a člen, ki se glasijo:
»ČETRTI A DEL IZREDNI DOGODEK
XVII.a poglavje VODENJE POSTOPKA OB IZREDNEM DOGODKU
(1) Ob naravnih in drugih hujših nesrečah, ob epidemijah ali podobnih izrednih dogodkih (v nadaljnjem besedilu: izredni dogodek), ki v večjem obsegu vplivajo na položaj strank po tem zakonu, omejujejo ali onemogočajo upravno odločanje posameznega organa ali vseh organov, vlada z odlokom določi začasne ukrepe, določene s tretjim odstavkom tega člena.
(2) Z odlokom iz prejšnjega odstavka se določi začasne ukrepe, organe, na katere se nanašajo, in čas veljavnosti ukrepov.
(3) Glede na okoliščine izrednega dogodka se lahko določi eden ali več začasnih ukrepov, ki so nujni, primerni in sorazmerni za zavarovanje položaja strank ter omogočanje odločanja v upravnih zadevah:
– določitev krajevne pristojnosti enega ali več organov državne uprave ali nosilcev javnega pooblastila iz državne pristojnosti, če organ ali nosilec javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen po splošnih pravilih, dlje časa ne more poslovati, ali je zakonito poslovanje oteženo. Organ ali nosilec javnega pooblastila, ki je krajevno pristojnost pridobil z odlokom, se lahko dogovori z organom ali nosilcem javnega pooblastila, ki je krajevno pristojen po splošnih pravilih, da prevzame odločanje v že začetih zadevah;
– vlaganje vlog izven poslovnega časa in v dela prostih dneh;
– vlaganje vlog po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom in način ugotavljanja istovetnosti vložnikov;
– omejitev vlaganja vlog neposredno pri organu, razen vlog, ki se po zakonu vložijo samo pri organu;
– omejitev sodelovanja javnosti pri procesnih dejanjih zaradi varovanja zdravja udeležencev;
– omejitev izvrševanja pravice do pregledovanja dokumentov zadeve v prostorih organa, kadar se stranki lahko pošlje kopija dokumentov;
– določitev vročanja z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal po 86. členu tega zakona, če se naslovniku omogoči, da se z odločbo, sklepom ali drugim dokumentom lahko seznani;
– podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti, določene s posamičnim upravnim aktom, na zahtevo stranke, če obveznosti iz upravičenega razloga ne more izpolniti pravočasno;
– podaljšanje roka za izdajo in vročitev odločbe, ki je ni mogoče izdati in vročiti v zakonitem roku za največ dva meseca;
– prekinitev teka roka za uveljavitev procesnih pravic in izpolnitev procesnih obveznosti, roka za uveljavljanje materialnih pravic ter izpolnitev materialnih obveznosti, če je zaradi izrednega dogodka onemogočeno poslovanje organa ali onemogočeno ali znatno oteženo uveljavljanje pravic in izpolnjevanje obveznosti strank, razen v nujnih zadevah.
(4) Vročitev iz sedme alineje prejšnjega odstavka velja za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme, razen če naslovnik odločbe, sklepa ali drugega dokumenta ni prejel ali ga je prejel kasneje. V primeru dvoma o tem, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel, prejem in dan prejema dokazuje organ. Organ lahko po telefonu, po elektronski poti ali na drug način preveri, ali je naslovnik odločbo, sklep ali drug dokument prejel in kdaj ga je prejel. Na odločbi, sklepu ali drugem dokumentu se označi dan odpreme, dan vročitve in začetek teka roka. Vročitev v elektronski predal se opravi, če je bila oseba seznanjena s takšnim načinom vročanja in je s tem soglašala.
(5) Šteje se, da gre za nujne zadeve iz desete alineje tretjega odstavka tega člena, če je zaradi okoliščin izrednega dogodka odločitev nujna in neodložljiva zlasti zaradi:
– varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin (npr. nujnega preživljanja fizične osebe);
– preprečevanja nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, za okolje, za javni red in mir, za javno varnost, za premoženje večje vrednosti ali za nastanek hujše gospodarske škode;
– odpravljanja posledic izrednega dogodka;
– nujnega in učinkovitega izvajanja oblasti in delovanja države v času izrednega dogodka.
(6) Ukrepi se odredijo za toliko časa, kolikor traja izredni dogodek, vendar ne za več kot tri mesece. Če izredni dogodek traja dlje kot tri mesece, se veljavnost začasnih ukrepov lahko podaljša, vendar vsakič najdlje za tri mesece. Vlada mesečno preverja okoliščine izrednega dogodka in upravičenost začasnih ukrepov.
(7) Državni organi, razen organov državne uprave, in samoupravne lokalne skupnosti lahko vladi predlagajo sprejem ali prenehanje ukrepov iz tretjega odstavka tega člena. Vlada na predlog ni vezana.
(8) Organi o uveljavitvi začasnih ukrepov obvestijo stranke na javno dostopnem mestu in na spletni strani. O podaljšanju rokov v posamičnih upravnih zadevah se odloči s sklepom.
(9) V odločbi, sklepu ali drugem dokumentu, s katerim se določi rok, se stranko opozori o prekinitvi ali teku roka v skladu z deseto alinejo tretjega odstavka tega člena. Če je bil ukrep prekinitve teka roka sprejet po izdaji odločbe, sklepa ali drugega dokumenta, se stranko nemudoma obvesti, če tek roka zaradi nujnosti zadeve ni prekinjen.«.
8. Zakon o nalezljivih boleznih
V Zakonu o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP in 142/20) se v 57. členu za drugim odstavkom doda novi tretji odstavek, ki se glasi:
»Če je v primeru prekrška iz 14. točke prvega odstavka tega člena, za katerega se kaznuje posameznik, ki organizira zbiranje ljudi v nasprotju s predpisom, s katerim je določen ukrep prepovedi oziroma omejevanja zbiranja ljudi na javnem kraju na podlagi 3. točke prvega odstavka 39. člena tega zakona, narava prekrška posebno huda zaradi povzročitve nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi v času, ko je zbiranje ljudi prepovedano zaradi nevarnosti širjenja nalezljive bolezni, se posameznik kaznuje z globo od 1.200 do 12.000 eurov.«.
9. Zakon o prekrških
V Zakonu o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US) se v 17. členu v šestem odstavku za besedilom »najhujše kršitve« doda besedilo »s področja varovanja zdravja ljudi,«, za besedilom »katerih narava je posebno huda zaradi« pa se doda besedilo »nevarnosti za zdravje večjega števila ljudi,«.
TRETJI DEL ODSTOP OD DOLOČB DOLOČENIH ZAKONOV
1. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
(1) Ne glede na prvi odstavek 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPOK) banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, če posamezne obveznosti iz kreditne pogodbe, za katero kreditojemalec zahteva odlog plačila, do druge razglasitve epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije, ki je začela veljati 19. oktobra 2020 (v nadaljnjem besedilu: druga epidemija virusa), še niso zapadle v plačilo.
(2) Banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe za obdobje do 31. januarja 2021 v skladu z določbami 2. in 3. člena ZIUOPOK, kar velja tudi za kreditne pogodbe, ki so na novo sklenjene v obdobju veljavnosti tega zakona.
(3) Kreditojemalec iz drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK naslovi na banko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe najpozneje do 31. decembra 2020.
(4) Ne glede na četrto alinejo drugega odstavka 2. člena ZIUOPOK lahko vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe na banko naslovi tudi fizična oseba, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in ni državljan Republike Slovenije.
(5) Ne glede na prvo in drugo alinejo četrtega odstavka 2. člena ZIUOPOK kreditojemalec vlogi za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe priloži izjavo, da ima na dan vložitve vloge za odlog poravnane zapadle obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev, ali da je na dan vložitve vloge za odlog v situaciji, ko ji je v skladu z določbami zakona odloženo plačilo obveznosti iz naslova obveznih prispevkov, davkov in drugih dajatev oziroma omogočeno obročno odplačilo le-teh.
(6) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko s sklepom, ki ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ta ukrep podaljša še za obdobje 12 mesecev.
Ne glede na prvi odstavek 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki iz prvega odstavka 2. člena ZIUOPOK za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev za kreditne pogodbe iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena v skladu s 65. členom ZIUZEOP.
2. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021
(1) Ne glede na 3. točko prvega odstavka 33. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20, v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2021) se v letu 2020, zaradi izjemnih okoliščin, izplača celotni znesek načrtovanih sredstev v finančnem načrtu Ministrstva za obrambo za izvedbo aktivnosti oziroma dejavnosti nevladnih organizacij na področju vojnih veteranov.
(2) Ne glede na 3. in 5. točko prvega odstavka in tretji odstavek 33. člena ZIPRS2021 sme občina v letu 2020 zaradi izjemnih okoliščin izplačati celotni znesek načrtovanih sredstev za izvedbo aktivnosti oziroma dejavnosti nevladnih organizacij. Šteje se, da so sredstva porabljena upravičeno, če bo prejemnik sredstev posredoval dokazila o upravičeni porabi sredstev do 31. decembra 2021.
(3) Izplačila iz prejšnjega odstavka so dovoljena, če nevladne organizacije dogovorjene aktivnosti oziroma dejavnosti izvedejo do konca leta 2021.
3. Zakon o urejanju trga dela
(1) Ne glede na 64. člen Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17 in 75/19; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) miruje pravica do denarnega nadomestila tudi iskalcu zaposlitve, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi nadomeščanja odsotnih delavcev zaradi izvajanja ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe COVID-19.
(2) Ta ukrep velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na omejitve glede začasnega ali občasnega dela iz prvega in drugega odstavka 27.c člena ZUTD lahko upokojeni pravosodni policist v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij opravlja delo v obsegu največ 120 ur v koledarskem mesecu, v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19.
(2) Upokojeni pravosodni policist, ki sklene pogodbo o začasnem opravljanju dela v Upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, opravlja dela in naloge pravosodnega policista s polnimi pooblastili, ki so določena v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij.
(3) Ne glede na letno omejitev dohodka v koledarskem letu iz tretjega odstavka 27.c člena ZUTD seštevek dohodkov za opravljeno začasno delo ne sme presegati 12.600 eurov v koledarskem letu.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na prvi odstavek 13. člena ZUTD se kot primerna zaposlitev šteje tudi zaposlitev, ki ni določena z zaposlitvenimi cilji v zaposlitvenem načrtu.
(2) Ne glede na tretji odstavek 13. člena ZUTD se brezposelni osebi lahko ponudi primerna zaposlitev od dneva prijave v evidenco brezposelnih oseb dalje.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev, najdlje do 31. decembra 2021.
4. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev
(1) Ne glede na 33. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18 in 47/19; v nadaljnjem besedilu: ZUPJS) se pravice iz javnih sredstev, ki se iztečejo v mesecu, ko je razglašena epidemija, s tem zakonom podaljšujejo za čas enega meseca, dokler traja epidemija.
(2) Ne glede na 42.a in 42.b člen ZUPJS center za socialno delo do 31. decembra 2021 ni dolžan ves čas trajanja letnih pravic iz javnih sredstev po uradni dolžnosti spremljati spremembe vrste periodičnega dohodka. O spremembi vrste periodičnega dohodka, ki vpliva na spremembo odločbe in jo je sporočil upravičenec do letne pravice iz javnih sredstev, center za socialno delo na novo odloči s prvim dnem naslednjega meseca po prejemu obvestila o spremembi.
5. Zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja
Ne glede na določbo sedmega odstavka 7. člena Zakona o vrednotenju in priznavanju izobraževanja (Uradni list RS, št. 87/11, 97/11 – popr. in 109/12) se do 31. maja 2021 dokumenti v postopku vrednotenja izobraževanja, vključno z izdanim mnenjem, lahko vročajo prosilcu po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa, če je identiteto prosilca mogoče ugotoviti na drug zanesljiv način.
6. Zakon o socialno varstvenih prejemkih
(1) Ne glede na 34. člen Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Uradni list RS, št. 61/10, 40/11, 14/13, 99/13, 90/15, 88/16, 31/18 in 73/18; v nadaljnjem besedilu: ZSVarPre) roki za izpolnitev obveznosti upravičencev do izredne denarne socialne pomoči, ki so se iztekli v času razglašene epidemije, začnejo znova teči s prvim dnem naslednjega meseca, v katerem je bila preklicana epidemija.
(2) Za potrebe ugotavljanja materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč in oseb, ki se upoštevajo poleg vlagatelja, v skladu z ZUPJS in ZSVarPre, se v času razglašene epidemije premoženje, razen prihranki in vrednostni papirji, ne upoštevajo.
7. Zakon o splošnem upravnem postopku
Ne glede na 63. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13) se vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev in sporočanje sprememb okoliščin v zvezi z izvrševanjem pravic in vloge po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, ki so vložene v času razglašene epidemije, lahko obravnavajo, če so vložene po elektronski poti in niso podpisane s kvalificiranim elektronskim podpisom, če ni dvoma, kdo jih je vložil.
8. Zakon o davku na dodano vrednost
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) so, od 1. novembra 2020 do 30. aprila 2021, dobave zaščitne in medicinske opreme (v nadaljnjem besedilu: blago), vključno s pridobitvami tega blaga znotraj Evropske unije, iz seznama blaga, ki ga določi Vlada in za katerega velja oprostitev uvoznih dajatev in davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), ob uvozu, v zvezi s Sklepom Komisije (EU) 2020/491 z dne 3. aprila 2020 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 103 I z dne 3. 4. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Sklepom Komisije (EU) 2020/1573 z dne 28. oktobra 2020 o spremembi Sklepa (EU) 2020/491 o oprostitvi uvoznih dajatev in oprostitvi plačila DDV za uvoz za blago, potrebno za spopadanje s posledicami izbruha COVID-19 v letu 2020 (UL L št. 359 z dne 29. 10. 2020, str. 8), oproščene plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji:
a) blago je namenjeno za:
– brezplačno razdeljevanje osebam, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, s strani organov in organizacij iz točke b) tega odstavka, ali
– brezplačno uporabo za osebe, ki jih je prizadela epidemija, so temu izbruhu izpostavljene ali se z njim spopadajo, pod pogojem, da blago ostane v lasti organov in organizacij iz točke b) tega odstavka;
b) blago je dobavljeno državnemu organu ali organizaciji, organu lokalne skupnosti, drugi osebi javnega prava ali drugi organizaciji, ki se po predpisih šteje za dobrodelno organizacijo ali je blago dobavljeno za račun teh organov in organizacij ali blago iz druge države članice Evropske unije pridobi druga oseba za račun teh organov in organizacij.
(2) Blaga, za katerega je oprostitev DDV določena v drugi alineji točke a) prejšnjega odstavka, ni dovoljeno odtujiti, dati v uporabo drugemu ali ga kako drugače uporabiti za druge namene, razen za namene spopadanja z epidemijo oziroma opravljanja zdravstvene dejavnosti, dokler DDV ni plačan. DDV v tem primeru obračuna in plača subjekt iz druge alineje točke a) prejšnjega odstavka po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi.
(3) Organi in organizacije iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki blaga z oprostitvijo plačila DDV po tem členu ne uporabljajo za namene, za katere velja oprostitev plačila DDV na podlagi točke a) prvega odstavka tega člena, so dolžni obračunati in plačati DDV po stopnji, ki za to blago velja po ZDDV-1 na dan, ko se blago tako uporabi in tudi nastane obveznost obračuna DDV po ZDDV-1.
(4) Če blago ostane v lasti organizacij, ki ne izpolnjujejo več pogojev, zaradi katerih so bile upravičene do oprostitve plačila DDV in se blago brezplačno prenese na organizacijo, ki je sama upravičena do ugodnosti oprostitve plačila DDV po tem členu, je oprostitev plačila DDV odobrena še naprej, pod pogojem, da organizacija, na katero je bilo blago preneseno, uporablja blago za namene iz točke a) prvega odstavka tega člena.
(5) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, se mora na računu sklicevati na člen tega zakona, ki določa oprostitev plačila DDV in razpolagati z izjavo kupca, da je blago namenjeno uporabi iz točke a) prvega odstavka tega člena.
(6) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora davčnemu organu predložiti poročilo o opravljenih dobavah blaga iz prvega odstavka tega člena, ki vsebuje naslednje podatke: identifikacijsko številko za namene DDV, naziv ter naslov davčnega zavezanca, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, zaporedno številko, davčno številko ali identifikacijsko številko, če je identificirana za namene DDV, osebe iz točke b) prvega odstavka tega člena, ki je upravičena do oprostitve plačila DDV, tarifno oznako kombinirane nomenklature carinske tarife blaga, ter vrednost, vrsto in količino blaga.
(7) Davčni zavezanec poročilo iz prejšnjega odstavka sestavi za koledarski mesec in ga predloži davčnemu organu v elektronski obliki prek sistema eDavki najpozneje do zadnjega delovnega dne za pretekli koledarski mesec.
(8) Davčni zavezanec, ki je pred uveljavitvijo tega zakona od dobav blaga ali pridobitev blaga znotraj Evropske unije, obračunal DDV za blago, ki je oproščeno plačila DDV v skladu s prvim odstavkom tega člena, lahko znižanje obračunanega DDV po izdanem računu iz preteklih davčnih obdobij za dobave blaga, opravljene od 1. novembra 2020 dalje, vključi v obračun DDV za davčno obdobje, v katerem je popravil tak račun.
(9) Davčni zavezanec iz prejšnjega odstavka podatke o dobavah, za katere je uveljavljal znižanje obračunanega DDV, vključi v poročilo iz šestega odstavka tega člena.
(10) Davčni zavezanec, ki uveljavlja oprostitev plačila DDV po tem členu, mora voditi evidence o transakcijah v okviru te ureditve tako, da je davčnemu organu omogočen nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem DDV.
9. Zakon o davčnem postopku
(1) Ne glede na prvi odstavek 102. člena in prvi odstavek 110. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) lahko davčni organ dovoli odlog plačila davka ali prispevkov za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
(2) Davčni organ lahko ne glede na peti odstavek 102. člena ZDavP-2 dovoli odlog za čas do dveh let oziroma dovoli plačilo davka ali prispevkov v največ 24 mesečnih obrokih v obdobju 24 mesecev zaradi epidemije tudi za akontacije davka ali davčni odtegljaj.
(3) Davčni organ odloči o odlogu oziroma plačilu davkov ali prispevkov po tem členu v osmih dneh od dneva prejema vloge.
(4) Če je davčni organ zavezancu za davek dovolil obročno plačilo davka ali prispevkov v skladu s prvim odstavkom tega člena in če zavezanec za davek zamudi s plačilom posameznega obroka davka ali prispevkov, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Davčni organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo davka ali prispevkov, zavezanca za davek opozori na posledice zamude.
(5) Davčni organ pod pogoji, ki jih določa ZDavP-2, zavaruje izpolnitev in plačilo davčne obveznosti.
(1) Za čas, ko je zavezancu za davek odloženo plačilo davka ali prispevkov oziroma dovoljeno obročno plačilo davka ali prispevkov v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek davka ali prispevkov oziroma neplačane davke ali prispevke (vključno z zamudnimi obrestmi), ne zaračunajo obresti.
(2) Za čas, ko je zavezancu za davek – fizični osebi odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 101. in 103. členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(3) Za čas, ko je zavezancu za davek, ki ni fizična oseba, odloženo plačilo davka oziroma dovoljeno obročno plačilo davka v skladu s 102. in 103. členom ZDavP-2, se za odloženi znesek davka oziroma neplačane davke (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
Če ta zakon ne določa drugače, se v zvezi z ukrepi iz 67. in 68. člena tega zakona uporabljajo določbe ZDavP-2.
Ukrepi iz 67. in 68. člena tega zakona veljajo do 31. decembra 2020. Vlada lahko te ukrepe podaljša še za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10. Zakon o gospodarskih družbah
Ne glede na drugi odstavek 292. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17 in 22/19 – ZPosS; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) lahko v času trajanja epidemije COVID-19 člani organov vodenja ali nadzora sodelujejo na skupščini prek prenosa slike in tona, če gre za skupščino, ki poteka s pomočjo elektronskih sredstev v skladu z 72. členom tega zakona, ali virtualno skupščino v skladu s 73. členom tega zakona.
(1) Ne glede na četrti in peti odstavek 297. člena ZGD-1 lahko poslovodstvo s soglasjem organa nadzora v sklicu skupščine določi, da se lahko delničarji udeležijo skupščine ali glasujejo pred skupščino ali na njej s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (v nadaljnjem besedilu: elektronska skupščina), tudi če statut družbe postopka elektronske skupščine ne določa. Udeležba in glasovanje sta odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
(2) Poslovodstvo določi pravila postopka elektronske skupščine iz prejšnjega odstavka.
(3) Pravila postopka se javno objavijo na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine.
(1) Ne glede na določbe ZGD-1, ki urejajo sklic in izvedbo skupščine delniške družbe kot skupščine s fizično prisotnostjo delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb, lahko poslovodstvo s soglasjem organa nadzora odloči, da se skupščina izvede kot virtualna skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev in njihovih pooblaščencev ter drugih oseb (v nadaljnjem besedilu: virtualna skupščina), če so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da družba zagotovi prenos slike in tona celotne skupščine v realnem času,
– da družba zagotovi pogoje za ugotavljanje identitete delničarjev ali njihovih pooblaščencev,
– da je glasovanje delničarjev ali njihovih pooblaščencev na skupščini možno z uporabo elektronskih sredstev, ter da so zagotovljeni pogoji za varno elektronsko komuniciranje in
– da lahko delničarji uresničujejo delničarjevo pravico do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev, če ni v tretjem odstavku tega člena določeno drugače.
(2) Delničarji, ki so uresničevali glasovalno pravico v skladu s tem členom, imajo pravico izpodbijanja sklepov skupščine, ne glede na to, da na elektronski ali virtualni skupščini družbe niso takoj obvestili o nameravani tožbi, kot to določa prvi odstavek 397. člena ZGD-1.
(3) Poslovodstvo presodi, na katera vprašanja delničarjev, ki so predložena družbi v skladu s tem členom zaradi uresničevanja delničarjeve pravice do obveščenosti iz 305. člena ZGD-1, in na kakšen način bo družba nanje odgovorila. Poslovodstvo lahko v sklicu skupščine določi, da morajo delničarji predložiti družbi vprašanja z uporabo elektronskih sredstev najpozneje dva dneva pred skupščino.
(4) Poslovodstvo določi pravila postopka virtualne skupščine iz prvega in tretjega odstavka tega člena in jih objavi v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.
(1) Ne glede na drugi odstavek 304. člena ZGD-1 se v zapisniku elektronske ali virtualne skupščine navede tudi način ugotovitve vsebine glasov.
(2) Predsednik skupščine lahko na daljavo podpiše zapisnik virtualne skupščine z elektronskim podpisom, z naprednim elektronskim podpisom ali žigom, ki temelji na kvalificiranem potrdilu za elektronski podpis ali žig, ali s kvalificiranim elektronskim podpisom ali žigom.
(3) Identiteto na virtualni ali elektronski skupščini prisotnih ali zastopanih delničarjev in njihovih zastopnikov preveri oseba, ki je sklicala skupščino, ali predsednik skupščine.
(1) Ne glede na drugi stavek šestega odstavka in sedmi odstavek 308. člena ZGD-1 lahko delničarji za zastopanje na elektronski ali virtualni skupščini imenujejo pooblaščenca v skladu s šestim odstavkom 308. člena ZGD-1 z uporabo elektronskih sredstev. Delničarji lahko pooblastilo na enak način prekličejo kadar koli.
(2) Ne glede na sedmi in osmi odstavek 308. člena ZGD-1 poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine javno objavi:
1. način posredovanja dokazila o imenovanju pooblaščenca z uporabo elektronskih sredstev in
2. način uresničevanja glasovalne pravice na elektronski ali virtualni skupščini.
(1) Ne glede na deveti odstavek 308. člena ZGD-1 lahko poslovodstvo družbe s soglasjem organa nadzora v sklicu skupščine določi, da lahko delničarji glasujejo tudi po pošti pred zasedanjem skupščine. Glasovanje po pošti je lahko odvisno samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete delničarjev, in do mere, sorazmerne za uresničevanje tega cilja.
(2) Poslovodstvo podrobneje določi in na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine, najpozneje do dneva sklica skupščine v skladu s tem zakonom javno objavi pravila postopka glasovanja po pošti.
(1) Izpodbijanje sklepa, sprejetega na elektronski ali virtualni skupščini, ne more temeljiti na kršitvi pravic, ki so posledica tehničnih motenj pri uporabi tehničnih sredstev, razen če so tehnične motnje posledica hude malomarnosti ali naklepa na strani družbe, ki je sklicala skupščino.
(2) Sklepa skupščine, sprejetega na virtualni skupščini, ni mogoče izpodbijati iz razloga po drugem odstavku 395. člena ZGD-1 zgolj zaradi omejitve delničarjeve pravice do obveščenosti v skladu s 73. členom tega zakona, ki je posledica izvedbe virtualne skupščine.
(1) Določbe tega zakona o elektronski in virtualni skupščini ter uresničevanju glasovalne pravice se smiselno uporabljajo tudi za komanditno delniško družbo in evropsko delniško družbo, ter za ločeno zasedanje in ločeno glasovanje iz 313. člena ZGD-1.
(2) Določbe 71. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za nadzorni svet družbe z omejeno odgovornostjo.
(3) Določbe 74. člena tega zakona se smiselno uporabljajo za notarski zapisnik elektronske ali virtualne skupščine družbe z omejeno odgovornostjo.
Ne glede drugi odstavek 507. člena ZGD-1 lahko družbeniki, ki imajo večino glasov v skladu s prvim odstavkom 506. člena ZGD-1, s pisno izjavo sklenejo, da se skupščina ne opravi. V tem primeru družbeniki sporočijo svoje glasove poslovodji pisno, telefonsko, telegramsko ali z uporabo podobnih tehničnih sredstev.
Ne glede na določbe ZGD-1 se lahko skupščina, ki je bila sklicana pred uveljavitvijo tega zakona, izvede kot elektronska ali virtualna skupščina v skladu s tem zakonom. Družba najpozneje sedmi dan pred zasedanjem skupščine obvesti delničarje in osebe iz prvega odstavka 299. člena ZGD-1 o spremembi sklica skupščine in javno objavi pravila postopka iz drugega odstavka 72. člena ali četrtega odstavka 73. člena tega zakona ter drugega odstavka 75. člena in drugega odstavka 76. člena tega zakona na mestih, kjer je družba dolžna objaviti sklic skupščine.
Določbe tega poglavja zakona se uporabljajo za skupščine, sklicane v času epidemije COVID-19.
11. Zakon o zadrugah
(1) V vabilu na občni zbor iz 21. člena Zakona o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZad) se v času, ko zaradi razglašene epidemije veljajo ukrepi, ki omejujejo združevanje ljudi, lahko določi, da člani na občnem zboru lahko sodelujejo in glasujejo s pomočjo elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti (v nadaljnjem besedilu: elektronski občni zbor), čeprav zadružna pravila takšne oblike občnega zbora ne določajo.
(2) Upravni odbor oziroma predsednik zadruge pripravi pravila postopka za občni zbor iz prejšnjega odstavka, jih priloži vabilu na občni zbor in jih predlaga v sprejem kot spremembo zadružnih pravil.
(1) V primeru elektronskega občnega zbora sta udeležba in glasovanje odvisna samo od zahtev in omejitev, ki so potrebne za ugotavljanje identitete članov občnega zbora ter varnega elektronskega komuniciranja in do mere, sorazmerne za uresničitev tega cilja.
(2) Ne glede na 25. člen ZZad se v zapisniku elektronskega občnega zbora navede tudi način ugotovitve vsebine glasov, zapisnik pa se podpiše z elektronskim podpisom.
12. Zakon o notariatu
(1) Ne glede na tretji odstavek 69. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08 in 91/13) mora notar preveriti identiteto osebe, ki je sklicala virtualno skupščino, in predsednika te skupščine. Identiteto lahko preveri tudi na podlagi kvalificiranega potrdila za elektronski podpis ali žig.
(2) Ta člen se uporablja za skupščine, sklicane v času epidemije COVID-19.
13. Zakon o javnih uslužbencih
(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 149. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) o omejitvi glede oddaljenosti kraja opravljanja dela, lahko generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij, v primeru izpada kadrovskih zmogljivosti zaradi posledic COVID-19 ali v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19, zaposlenemu odredi opravljanje dela v drugem zavodu za prestajanje kazni zapora ali v prevzgojnem domu, ki je oddaljen od trenutnega kraja opravljanja dela več kot 70 km (v nadaljnjem besedilu: začasna premestitev).
(2) Na podlagi prejšnjega odstavka se zaposlenega začasno premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje in za katero se zahteva najmanj enaka vrsta in raven izobrazbe, kot se zahteva za opravljanje dela, za katero ima zaposleni sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.
(3) Zaposlenemu, ki je začasno premeščen in se želi nastaniti v drugem kraju, delodajalec zagotovi brezplačno nastanitev. Zaposleni, ki je začasno premeščen, je upravičen do dodatka v višini 20 odstotkov urne postavke njegove osnovne plače.
(4) Ne glede na 39. člen Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19) se plačila stroškov nastanitve, ki jih plačuje delodajalec, ne štejejo za boniteto.
(5) Zaposleni ima v času začasne premestitve pravico do plače, kot da bi opravljal svoje delo, če je to zanj ugodnejše. Če je plača na delovnem mestu, na katerega je zaposleni začasno premeščen, ugodnejša, ima pravico do višje plače.
(6) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz tretjega odstavka tega člena ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(7) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
14. Zakon o računovodstvu
(1) Ne glede na 36. člen Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99, 30/02 – ZJF-C in 114/06 – ZUE) se v javnih zdravstvenih zavodih in socialno varstvenih zavodih, kjer zaradi razglašene epidemije in izrednih razmer, povezanih z obvladovanjem COVID-19, ne bo mogoče opraviti popisa osnovnih sredstev in drobnega inventarja do 31. decembra 2020, v bilanci stanja na dan 31. decembra 2020 izkaže knjižno stanje OS in DI brez uskladitve z dejanskim stanjem.
(2) Dejanski redni letni popis osnovnih sredstev in drobnega inventarja za leto 2020 se izvede takoj, ko epidemiološke razmere to dopuščajo, oziroma najpozneje do 30. junija 2021.
15. Zakon o prekrških
(1) Ne glede na tretji odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko storilec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega odstavka tega člena so:
– nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala delo v splošno korist,
– začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije COVID-19,
– nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
– nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
– zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
16. Kazenski zakonik
(1) Ne glede na osmi odstavek 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko obsojenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega odstavka tega člena so:
– nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala delo v splošno korist,
– začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije COVID-19,
– nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
– nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
– zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti sodišče. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
17. Zakon o kazenskem postopku
(1) Ne glede na peti odstavek 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZKP) rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega odstavka tega člena so:
– nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala delo v splošno korist,
– začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije COVID-19,
– nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
– nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
– zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na šesti odstavek 162. člena ZKP rok za opravo dela v splošno korist ne teče v času, ko osumljenec naloženega števila ur ne more opravljati zaradi objektivnih razlogov, ki so nastali zaradi epidemije COVID-19, po prenehanju objektivnih razlogov pa teče dalje.
(2) Objektivni razlogi zaradi epidemije COVID-19 iz prvega odstavka tega člena so:
– nezmožnost zagotoviti izvajalca sankcij, pri katerem bi oseba opravljala delo v splošno korist,
– začasna prekinitev sodelovanja izvajalca z osebo zaradi epidemije COVID-19,
– nezmožnost napotitve osebe na opravljanje zdravniškega pregleda, ki je pogoj za izvrševanje dela v splošno korist,
– nezmožnost prihoda na delo zaradi nedelovanja javnega prevoza, kadar je oseba od takšne vrste prevoza odvisna in
– zaradi bolezni COVID-19 osebe.
(3) Objektivne razloge iz prejšnjega odstavka ugotavlja svetovalec pristojne probacijske enote in o tem v poročilu obvesti državnega tožilca. Ukrep iz tega člena velja najdlje do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom največ za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. Zakon o kmetijstvu
(1) Ne glede na 143. člen Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18; v nadaljnjem besedilu: ZKme-1) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, zaradi preprečitve širjenja COVID-19, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona izvede posodobitev podatkov o grafičnih enotah rabe (v nadaljnjem besedilu: GERK) iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG) z vsemi razpoložljivimi podatki in v skladu s pravili vrisa, za ukrepe skupne kmetijske politike v letu 2021, pri čemer se izpis iz RKG nosilcu kmetijskega gospodarstva ne izda.
(2) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko od 31. januarja 2021 preveri stanje svojih GERK in stanje morebitnih drugih napak v RKG z vnosom svoje KMG-MID številke na spletnem pregledovalniku http://rkg.gov.si/GERK/WebViewer/ oziroma z veljavnim osebnim spletnim certifikatom v eRKG na spletnem naslovu http://rkg.gov.si/GERK/eRKG/. V eRKG so dostopni novi izpisi iz RKG.
(3) Če se nosilec kmetijskega gospodarstva ne strinja s posodobitvijo podatkov iz tega člena, lahko dejansko stanje svojih GERK uredi na pristojni upravni enoti.
(1) Ne glede na četrti odstavek 54. člena ZKme-1 lahko stranka zaradi objektivnih razlogov, povezanih s posledicami COVID-19, vloži še dva dodatna obrazložena zahtevka za spremembo obveznosti iz prvega odstavka 54. člena ZKme-1, pred potekom roka za vložitev zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, določenega v odločbi o pravici do sredstev.
(2) Stranka lahko z zahtevkom iz prejšnjega odstavka predlaga izpolnitev spremenjene obveznosti do predpisanih končnih rokov iz predpisov, ki urejajo ukrepe iz programa razvoja podeželja, in sicer tudi po končnem roku določenem v posameznem javnem razpisu.
(3) Stranka lahko vloži zahtevek iz tega člena do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na določbe ZKme-1 se za ukrepe iz 116. člena tega zakona odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc, če je za posamezni ukrep tako določeno v predpisu.
(2) Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona odpremi informativno odločbo.
(3) Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja preveri navedbe upravičenca in izda odločbo.
(4) Če upravičenec zoper informativno odločbo iz drugega odstavka tega člena ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe.
(5) Upravičenec lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.
(6) Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.
(7) Stranka lahko pisno obvesti Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, da odločbe ali sklepa ni prejela, v 30 dneh od datuma, do katerega morajo biti izdane odločbe za posamezen ukrep. V tem primeru se stranki odločba ali sklep vroči z osebno vročitvijo.
19. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti
(1) Ne glede na določbo 62. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljnjem besedilu: ZSPDSLS-1) se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali pa je bistveno otežkočeno, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti ni bilo dopustno, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ne zaračunava najemnina ali del najemnine.
(2) O upravičenosti do oprostitve plačila najemnine ali njenega dela iz prejšnjega odstavka odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji iz točke 3.1 Začasnega okvira in sicer, da:
– najemnik dne 31. decembra 2019 ni bil podjetje v težavah, kot je opredeljeno v 18. točki 2. člena Uredbe 651/2014/EU;
– skupni znesek javnih sredstev, ki jih prejme najemnik, v skladu s točko 3.1 Začasnega okvira, ne presega 800.000 eurov ali 120.000 eurov, če je najemnik dejaven v sektorju ribištva in akvakulture, ali 100.000 eurov, če je najemnik dejaven na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, vsi navedeni zneski pa morajo biti izraženi kot bruto zneski pred odbitkom davkov ali drugih dajatev;
– skupni znesek sofinanciranja istih upravičenih stroškov, ki se financirajo tudi iz drugih javnih virov, ne presega omejitev, določenih v prejšnji alineji;
– ukrepi na podlagi tega zakona ne izključujejo dodelitve pomoči de minimis oziroma pomoči, dodeljene v skladu s Splošno uredbo o skupinskih izjemah, če so spoštovane določbe relevantnih aktov Evropske komisije.
(3) Minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določi postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev ali delno oprostitev plačila najemnine po tem členu s pravilnikom.
(1) Ne glede na določbo 62. člena ZSPDSLS-1 se uporabnikom športnih objektov in površin za šport v naravi v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je zaradi ukrepov države in zaradi širjenja bolezni onemogočena ali pa je bistveno otežena uporaba športnih objektov in površin za šport v naravi, v obdobju trajanja razglašene epidemije COVID-19 na območju Republike Slovenije oziroma v obdobju, ko v skladu s sprejetimi predpisi uporaba ni bila dopustna ali pa je bila bistveno otežena, to je od vključno 19. oktobra 2020 dalje, ne zaračunavajo obveznosti iz najemnega razmerja ali v primeru samoupravnih lokalnih skupnosti obveznosti ali del obveznosti iz najemnega razmerja. Kot obveznost iz najemnega razmerja se šteje najemnina in vsa druga nadomestila v zvezi z oddajanjem v najem, ki se skladno s pogodbenimi določili najemne pogodbe štejejo v znesek najemnine (v nadaljnjem besedilu: najemnina).
(2) Do oprostitve plačila najemnine iz prejšnjega odstavka so upravičene športne organizacije, ki jih določa zakon, ki ureja šport, razen športna društva in športne zveze Slovencev v zamejstvu v Italiji, Avstriji in na Madžarskem.
(3) Do upravičenosti do oprostitve plačila najemnine iz prvega odstavka tega člena odloča predstojnik oziroma predstojnica upravljavca oziroma organ, odgovoren za izvrševanje proračuna samoupravne lokalne skupnosti.
(4) Minister, pristojen za sistemsko urejanje ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti, določi postopek in način odločanja ter zahtevano dokumentacijo za izvajanje enake obravnave upravičencev za oprostitev plačila najemnine po tem členu s pravilnikom.
20. Zakon o pacientovih pravicah
Ne glede na prvi in drugi odstavek 59. člena Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17) roki za vložitev prve zahteve v času razglašene epidemije ne tečejo.
21. Energetski zakon
Ne glede na določbo tretjega odstavka 535. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE; v nadaljnjem besedilu: EZ-1) se za načrtovane proizvodne naprave na obnovljive vire energije, ki ne presegajo 125 MW nazivne električne moči, ter za proizvodne naprave s soproizvodnjo, ki ne presegajo 200 MW nazivne električne moči, za katere je bila na podlagi 535. člena EZ-1 omogočena prijava projekta na javni poziv agencije za vstop v podporno shemo in jim je agencija izdala sklep o potrditvi projekta pred uveljavitvijo tega zakona, rok za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo podaljša za dve leti, tako da se izteče sedem let od vročitve sklepa o potrditvi projekta.
22. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(1) Ne glede na prvi odstavek 23. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) je z obveznim zavarovanjem zavarovanim osebam v celoti zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo.
(2) Ne glede na tretji odstavek 44.c člena ZZVZZ zavarovana oseba ni upravičena do povračila stroškov zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zavarovanja v Republiki Sloveniji in ki jih uveljavi v drugi državi članici Evropske unije, za sobivanje enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo.
(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem, na podlagi mnenja osebnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije, od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo iz tega odstavka se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.
(4) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021.
23. Zakon o urejanju prostora in Zakon o kmetijskih zemljiščih
(1) Ne glede na določbo druge alineje drugega odstavka 278. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-2) občini ni treba ob prvih spremembah občinskega prostorskega načrta določiti ureditvenih območij naselij in območij za dolgoročni razvoj naselij, kadar se ne predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha.
(2) Ne glede na določbe četrtega odstavka 3.č člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16, 27/17 – ZKme-1D in 79/17) ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, naroči izdelavo strokovnih podlag, ko je iz prostorskega informacijskega sistema v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, razvidno, da je bil sprejet sklep o začetku postopka priprave prostorskega akta, iz katerega izhaja, da se s prostorskim aktom predlaga sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč v obsegu več kot 10 ha, v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena veljajo tudi za spremembe in dopolnitve občinskih prostorskih načrtov, za katere je občina že pred uveljavitvijo tega zakona sprejela sklep o pripravi občinskega prostorskega načrta na podlagi ZUreP-2.
(4) Določbe tega člena veljajo za tiste spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta, za katere občina sprejme sklep o pripravi sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta do 31. decembra 2021.
Ne glede na določbe ZUreP-2 se javna razgrnitev in obravnava prostorskih aktov v času epidemije COVID-19 lahko izvedeta s sodelovanjem zainteresirane javnosti tudi na daljavo s pomočjo elektronskih sredstev.
24. Zakon o javnem naročanju
Ne glede na določbo a) točke tretjega odstavka in četrtega odstavka 77. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18; v nadaljnjem besedilu: ZJN-3) naročnik od uveljavitve tega zakona do 15. aprila 2021 kot zadosten dokaz v zvezi s prvim odstavkom 75. člena ZJN-3 upošteva izjavo, dano v prijavi ali ponudbi, če kandidat ali ponudnik, iz razlogov povezanih z ukrepi zaradi preprečevanja okužbe s SARS-CoV-2, ne more zagotoviti ustreznih dokazil oziroma do teh dokazil iz enakih razlogov ne more dostopati naročnik, kadar jih je dolžan pridobiti sam. Kot zadosten dokaz pa lahko naročnik upošteva tudi izpis iz sodnega ali drugega ustreznega registra, ki ni starejši od štirih mesecev.
25. Zakon o delovnih razmerjih
(1) Ne glede na četrti odstavek 68. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) delodajalec pred začetkom dela delavca na domu obvesti Inšpektorat Republike Slovenije za delo o:
– podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
– podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
– morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.
(2) Delodajalci, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije, obvestilo iz prejšnjega odstavka vložijo elektronsko, preko informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
26. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(začasna razporeditev zaradi nujnih delovnih potreb in povračilo stroškov testiranja)
(1) Ne glede na osmi odstavek 55. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) zaposleni v času začasne razporeditve k drugemu izvajalcu prejema plačo in povračila stroškov in druge prejemke iz delovnega razmerja pri delodajalcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Sredstva za financiranje stroškov delodajalca iz prejšnjega stavka in dodatka iz petega in sedmega odstavka 55. člena ZZUOOP se delodajalcu povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je delodajalec izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je delodajalec izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
(2) Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil iz prejšnjega odstavka določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo.
(3) Izvajalec iz prvega odstavka 55. člena ZZUOOP zagotovi za svoje zaposlene in druge osebe, ki sodelujejo pri njegovem delu, razen za tiste, za katere je z drugim predpisom urejeno drugače, testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2. Sredstva za testiranje se sofinancirajo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če gre za izvajalca zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če gre za izvajalca socialno varstvene storitve institucionalno varstvo.
(4) Podrobnejša merila za sofinanciranje sredstev za testiranje iz prejšnjega odstavka določi minister za zdravje, način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, oziroma minister, pristojen za socialno varstvo.
(5) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2021, ukrep iz tretjega odstavka tega člena pa velja za obdobje razglašene epidemije od 19. oktobra do preklica epidemije.
(delno povrnjeni izgubljeni dohodek za čas trajanja karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka)
(1) Ne glede na prvi, drugi in tretji odstavek 93. člena ZZUOOP upravičenec za delno povrnjeni izgubljeni dohodek, ki zaradi karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu, je:
– samozaposleni, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2),
– družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2 in
– kmet, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 17. člena ali petega odstavka 25. člena ZPIZ-2.
(2) V okvir obveznosti varstva zaradi višje sile zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole se šteje otroke do vključno 5. razreda osnovne šole, otroke v prilagojenih in posebnih programih v osnovnih šolah s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otroke, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.
(3) Upravičencu iz prvega odstavka tega člena se izgubljeni dohodek delno povrne, če je ob povratku ob prehodu meje v Republiki Sloveniji napoten v karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo, ali zaradi stika z okuženo osebo ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.
(4) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na 94. člen ZZUOOP znaša višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka 250 eurov za vsako karanteno na domu ali za čas, ko ni zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi karantene na domu ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar ne več kot 250 eurov za 10 dni, 500 eurov za 20 dni in 750 eurov v enem mesecu.
(2) Ukrep iz prejšnjega odstavka velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na prvi in drugi odstavek 95. člena ZZUOOP za povračilo delno izgubljenega dohodka, upravičenec iz 104. člena tega zakona, preko informacijskega sistema Finančne uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS), predloži vlogo, v 30 dneh od vročitve odločbe o karanteni ali potrdilo, ki ga izda pristojni organ, oziroma pridobitve drugega ustreznega dokazila, da je nastopila druga zunanja objektivna okoliščina nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole, vendar najpozneje do 31. decembra 2020.
(2) FURS za izvajanje nalog v zvezi z povračilom delno izgubljenega dohodka pridobiva, uporabi in obdeluje podatke iz izdanih odločb o odrejeni karanteni iz zbirk osebnih podatkov ministrstva, pristojnega za zdravje, ali potrdil, ki jih izdajo pristojni organi. V primeru vloge za povračilo delno izgubljenega dohodka zaradi druge zunanje objektivne okoliščine nezmožnosti obiskovanja vrtca ali šole je upravičenec dolžan priložiti vlogi ustrezno dokazilo o nastanku in trajanju druge zunanje objektivne okoliščine.
27. Zakon o verski svobodi
Ne glede na prvi odstavek 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) se za pokritje prispevkov za socialno varnost v višini naslednjih vrst prispevkov za socialno varnost določi osnova v višini povprečne plače za predzadnji mesec pred mesecem, v katerem se določa zavarovalna osnova: za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (prispevek zavarovanca) ter za obvezno zdravstveno zavarovanje (prispevek zavarovanca).
(1) Ministrstvo, pristojno za kulturo, v 15 dneh od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti izda nove odločbe, s katerimi uskladi višino do uveljavitve tega zakona verskim uslužbencem registriranih cerkva ali drugih verskih skupnosti že priznane namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost, z višino te pomoči iz 107. člena tega zakona.
(2) Ukrep iz 107. člena tega zakona velja od 1. oktobra 2020 do preklica epidemije.
ČETRTI DEL ZAČASNI UKREPI
1. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
(pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov)
(1) Upravičenec do pomoči v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov, v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, je pravna ali fizična oseba, ki:
– je bila registrirana za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. septembra 2020,
– ima vsaj enega zaposlenega na dan uveljavitve tega zakona ali je samozaposlen, ki je na dan uveljavitve tega zakona vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 15. člena ZPIZ-2 ali je družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2,
– ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (v nadaljnjem besedilu tega člena: Uredba Komisije 651/2014/EU,
– ne more opravljati svoje dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu zaradi posledic epidemije COVID-19 in
– zagotavlja, da se nekriti fiksni stroški ne krijejo iz drugih virov, kot so zavarovanja, začasni ukrepi pomoči ali podpora iz drugih virov.
(2) Upravičenec ne more biti:
– neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 odstotkov,
– delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po standardni klasifikaciji dejavnosti, in ima več kot deset zaposlenih na dan oddaje vloge,
– tuje diplomatsko predstavništvo in konzulat, mednarodna organizacija, predstavništvo mednarodnih organizacij ter institucija, organ in agencija Evropske unije v Republiki Sloveniji.
(3) Nekriti fiksni stroški za namen tega ukrepa predstavljajo mesečne nekrite fiksne stroške v upravičenem obdobju, ki so ocenjeni v višini ene dvanajstine 14,4 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov več kot 70 odstotkov, oziroma v višini ene dvanajstine 7,2 odstotka letnih prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, v primeru upada prihodkov od prodaje leta 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na letno obdobje, od 30 do 70 odstotkov.
(4) Nekriti fiksni stroški se za namen tega ukrepa določijo kot določen odstotek letnih prihodkov od prodaje upravičenca leta 2019 na mesec v upravičenem obdobju, če gre za upravičence, ustanovljene do 1. oktobra 2019, oziroma kot določen odstotek prihodkov od prodaje upravičenca od njegove registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, na mesec v upravičenem obdobju. Nekriti del navedenih fiksnih stroškov pa se upravičencu določi v višini, kot izhaja iz petega odstavka tega člena.
(5) Višina nekritih fiksnih stroškov se izračuna glede na naslednjo lestvico:
Upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v enakem obdobju leta 2019 oziroma upad prihodkov od prodaje v upravičenem obdobju v primerjavi s prihodki od prodaje v času od registracije upravičenca do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, | Višina nekritih fiksnih stroškov se določi v odstotku od letnih prihodkov za leto 2019 oziroma prihodkov od prodaje v času od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje, za vsak mesec poslovanja v upravičenem obdobju iz osmega odstavka tega člena, |
30,00 odstotkov do vključno 70,00 odstotkov | 0,6 odstotka |
nad 70,00 odstotkov | 1,2 odstotka |
vendar ne več kot:
– 1.000,00 evrov mesečno na zaposlenega, ki je v delovnem razmerju na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali na samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanoviteljazadruge ali zavodaskladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju;
– 70 odstotkov neto izgube (AOP 187) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP187) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU.
Število redno zaposlenih in velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.
(6) Za upravičence, ki so bili registrirani do 1. oktobra 2019, kritje nekritih fiksnih stroškov v upravičenem obdobju ne sme presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.12 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1, sprememba UL C št. 112 I z dne 4. 4. 2020 str. 1, sprememba UL C št. 164 z dne 13. 5. 2020, str. 3, sprememba UL C 218 z dne 2. 7. 2020, str. 3 in sprememba UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1), (v nadaljnjem besedilu tega poglavja: Sporočilo Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči).
(7) Za upravičence, ki so bili registrirani od vključno 1. oktobra 2019 do 1. septembra 2020, nekriti fiksni stroški skupaj z ostalimi pomočmi ne smejo presegati najvišje pomoči skladno s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
(8) Upravičeno obdobje pomoči je od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020. Upravičeno obdobje pomoči se lahko, s sklepom Vlade, podaljša za največ šest mesecev.
(9) Pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov se upravičencem lahko dodeli na osnovi ocenjenih podatkov. Upravičenost do prejete pomoči se ugotavlja naknadno, skladno s petim odstavkom tega člena. Ne glede na prejšnji stavek upravičenci, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih odhodkov, skladno z davčno zakonodajo, zagotavljajo podatek o načrtovani in dejansko doseženi izgubi v zadnjem kvartalu 2020, ki je ugotovljena v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi na podlagi verodostojnih listin.
(10) Neto izguba pomeni neto čisto izgubo (AOP 187) v upravičenem obdobju po pravilih računovodenja. Za potrebe tega člena je mesečna izguba lahko zgolj ocenjena.
(1) Za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
(2) Upravičenec poda izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi lastne ocene poslovanja, upoštevaje prvi odstavek 112. člena tega zakona.
(3) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prvega odstavka tega člena najpozneje do 31. decembra 2020 za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena.
(4) FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov v enkratnem znesku za obdobje, za katerega upravičenec uveljavlja pomoč, oziroma največ za upravičeno obdobje iz osmega odstavka prejšnjega člena, 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave. Ne glede določbo prejšnjega stavka FURS izplača pomoč v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov 20. januarja 2021 za upravičence, ki predložijo izjavo v novembru in decembru 2020.
(zagotavljanje sredstev za nekrite fiksne stroške)
Sredstva za izplačilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(vračilo pomoči v obliki povračila dela nekritih fiksnih stroškov in način ugotavljanja upravičenosti do pomoči)
(1) Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bodo prihodki upravičenca v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov glede na isto obdobje leta 2019. Za leto 2019 se upoštevajo podatki iz poslovnih izkazov, ki so bili oddani do 31. maja 2020. Če je bil upravičenec registriran za opravljanje dejavnosti po 1. oktobru 2019, je do pomoči upravičen tisti upravičenec, ki mu bodo prihodki v upravičenem obdobju zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za 30 ali več odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki od registracije do 1. septembra 2020, preračunanimi na enako obračunsko obdobje. Če pogoj iz tega odstavka ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč oziroma sorazmerni delež, če mu prihodki od prodaje padejo za manj kot je ocenil v vlogi, skladno s petim odstavkom 109. člena tega zakona.
(2) Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki iz prejšnjega odstavka čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.
(3) Upravičena višina pomoči v obliki nekritih fiksnih stroškov se ugotavlja na osnovi podatkov, kot izhajajo iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil. Če upravičenec na osnovi ocene nekritih fiksnih stroškov prejme višji znesek pomoči, kot je do njega upravičen na osnovi dejansko ugotovljenih podatkov, mora preveč prejeta sredstva vrniti.
(4) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od odhodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
(5) Po poteku roka za vračilo prejete pomoči, določene v četrtem odstavku tega člena, se plačajo zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(6) Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.
(7) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 109. člena tega zakona in izpolnjevanjem obveznosti iz četrtega odstavka tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(pogoji dodelitve državne pomoči)
Ukrep iz tega poglavja se izvaja v skladu s točko 3.12 in točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državnih pomoči.
2. Začasni ukrepi na področju sklica skupščin društev, zveze društev oziroma podružnice tujega društva
(sklic in izvedba zbora članov društva, zveze društev oziroma podružnice tujega društva)
(1) Ne glede na določbe temeljnega akta oziroma statuta lahko društvo, zveza društev oziroma podružnica tujega društva (v nadaljnjem besedilu: društvo) v času do preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19, o najpomembnejših odločitvah skliče in izvede zbor članov društva korespondenčno, če lahko zagotovi enakopravnost sodelovanja vseh članov. Za sklic, izvedbo in odločanje na korespondenčnem zboru članov društva se uporabljajo določbe temeljnega akta društva.
(2) Če je zastopniku ali članu organov upravljanja društva v času veljavnosti ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19 potekel mandat za zastopanje oziroma opravljanje funkcije, določen s temeljnim aktom oziroma statutom, se mu mandat podaljša do prvega zbora članov, ki sledi poteku mandatne dobe, če društvo zbora članov ne more sklicati na način, določen s prejšnjim odstavkom. Društvo je dolžno sklicati zbor članov najpozneje v treh mesecih od preklica ukrepa začasne delne omejitve gibanja ljudi in omejitve oziroma prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s COVID-19.
3. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
(dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve)
(1) Vpoklicanemu pripadniku Civilne zaščite za nepoklicno opravljanje nalog, državljanu, ki je vpoklican ali aktiviran preko pristojnega centra za obveščanje k opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, in prostovoljcu, ki je v času epidemije vključen ali vpoklican v opravljanje nalog na področju zaščite, reševanja in pomoči, pripada dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve v višini do 30 eurov dnevno, in sicer:
– 10 eurov za opravljanje nalog do 4 ure,
– 20 eurov za opravljanje nalog od 4 do 8 ur in
– 30 eurov za opravljanje nalog, daljšo od 8 ur.
(2) Dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve iz prejšnjega odstavka je oproščen plačila davkov in prispevkov.
(3) Sredstva za dodatek iz tega člena se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije.
4. Začasni ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
(finančno nadomestilo zaradi izpada dohodka)
(1) Nosilci kmetijskih gospodarstev in nosilci dopolnilne dejavnosti na kmetiji v skladu z ZKme-1, ki imajo zaradi posledic epidemije COVID-19 izpad dohodka, ki je zlasti posledica nezmožnosti prodaje zalog, zmanjšanja obsega pridelave, predelave oziroma prodaje, so upravičeni do finančnega nadomestila zaradi izpada dohodka, če je sektor utrpel najmanj 30 odstotni izpad dohodka glede na obdobje iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Vloga za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena se vloži na Agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.
(3) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala glede na hektar zemljišča oziroma glave velike živine glede na povprečje zadnjih treh let, pri dopolnilnih dejavnostih na kmetiji pa glede na povprečje dohodkov zadnjega leta.
(4) Vlada podrobneje predpiše postopek, posamezne upravičene sektorje, podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena ter višino, vstopni prag, najvišjo višino finančnega nadomestila in način izračuna finančnega nadomestila iz tega člena.
(5) Osebi, ki uveljavlja izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka na podlagi ZZUOOP, se finančno nadomestilo po tem členu zniža za prejeti mesečni temeljni dohodek.
(6) Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(7) Upravičeno obdobje pomoči po tem členu je do 30. junija 2021, ko morajo biti izdane odločbe o odobritvi sredstev.
(znižanje cen zakupnin kmetijskih zemljišč v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije)
(1) Ne glede na cene zakupnin kmetijskih zemljišč, ki jih za leto 2021 določi Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, se te znižajo v višini 20 odstotkov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021.
(2) Pomoč iz tega člena se dodeli zakupnikom, ki so dejavni v primarni kmetijski proizvodnji, kot je opredeljena v 5. točki 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1), v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(brezplačni zakup zaraščenih zemljišč v lasti Republike Slovenije)
(1) Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije lahko v brezplačni zakup odda kmetijska zemljišča, ki jih ima v upravljanju in ki so na dan 1. januarja 2021 v evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč opredeljena kot:
– 1410 – kmetijsko zemljišče v zaraščanju,
– 1500 – drevesa in grmičevje, ali
– 1800 – kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.
(2) Doba zakupa iz tega člena traja deset let. Brezplačen zakup velja za celotno dobo zakupa.
(3) Zakupnik mora na zemljiščih, ki so dana v zakup po tem členu, odpraviti zaraščanje v enem letu od pridobitve zemljišča v brezplačni zakup ter ga uporabljati za kmetijsko dejavnost.
(4) Ta člen se uporablja za zakupne pogodbe iz tega člena, ki so sklenjene do 30. junija 2021.
(5) Pomoč iz tega člena se zakupniku dodeli v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(upravičena odsotnost z dela v obratih živilsko predelovalne industrije)
Mesnopredelovalnim obratom živilsko predelovalne industrije se stroški upravičene odsotnosti zaposlenih zaradi karantene oziroma potrjene bolezni COVID-19 v času razglašene epidemije krijejo iz proračuna Republike Slovenije za celotno obdobje odsotnosti.
(podaljšanje roka za izpolnitev pogojev glede strokovnega usposabljanja oziroma preskusa strokovne usposobljenosti veterinarjev)
Rok za izpolnitev pogojev glede strokovnega usposabljanja oziroma preskusa strokovne usposobljenosti se veterinarjem, ki jim je rok za podaljšanje licence v skladu s predpisom, ki ureja licenco za opravljanje veterinarskih dejavnosti, začel teči pred uveljavitvijo tega zakona, podaljša za 24 mesecev.
(znižanje koncesijske dajatve)
(1) Ne glede na predpis, ki ureja podelitev koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, se uporabnikom lovišč zniža letna koncesijska dajatev za leto 2020 za delež, ki je prihodek proračuna Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja divjad in lovstvo, in znaša 50 odstotkov celotne koncesijske dajatve za leto 2020.
(2) Znižanje koncesijske dajatve iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(3) Podrobnejše pogoje za odobritev znižanja koncesijske dajatve iz tega člena predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo.
(finančna sredstva za delovanje lovišč s posebnim namenom)
(1) Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, Zavodu za gozdove Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZGS) kot upravljavcu lovišč s posebnim namenom (v nadaljnjem besedilu: LPN) za obdobje trajanja omejitev gibanja in združevanja v letu 2020 zagotovi nadomestilo za izgubljen prihodek LPN v tem obdobju v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2019. Izgubljen prihodek v obdobju trajanja omejitev gibanja in združevanja v letu 2020 mora biti za najmanj 30 odstotkov nižji od prihodka, ustvarjenega v enakem obdobju v letu 2019.
(2) Vlogo za izplačilo nadomestila v višini izgubljenega prihodka iz prejšnjega odstavka ZGS pošlje na ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, do 10. februarja tekočega leta za preteklo leto. Ministrstvo, pristojno za divjad in lovstvo, na podlagi pravnomočne odločbe izplača ZGS sredstva iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Pomoč iz tega člena se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(4) Podrobnejše pogoje za izplačilo nadomestila za izgubljen prihodek iz tega člena predpiše minister, pristojen za divjad in lovstvo.
5. Začasni ukrepi v javnem sektorju
(zagotavljanje sredstev za dodatek po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor)
(1) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18; v nadaljnjem besedilu: KPJS) se delodajalcem v javnem sektorju zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(2) Delodajalci v javnem sektorju vložijo zahtevek za sredstva iz prejšnjega odstavka občini ustanoviteljici ali resorno pristojnemu ministrstvu. Minister, pristojen za finance, natančneje predpiše postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov.
(3) Sredstva za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS se delodajalcem v javnem sektorju zagotavljajo od 19. oktobra 2020 za čas trajanja epidemije. Na enak način se za financiranje dodatka iz 11. točke prvega odstavka 39. člena KPJS zagotovijo sredstva tudi zasebnim izvajalcem socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe ter zasebnim vrtcem s koncesijo in zasebnim vrtcem.
(4) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek za rizične razmere na podlagi 11. točke 39. člena KPJS ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(zaposlitev zaradi nujnih delovnih potreb v času obvladovanja virusa COVID-19)
(1) Delodajalec v javnem sektorju lahko zaradi nujnih delovnih potreb sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas brez javne objave prostega delovnega mesta. V tem primeru se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, vendar najdalj za obdobje do 31. avgusta 2021.
(2) Pogodba o zaposlitvi za določen čas se na področju vzgoje in izobraževanja lahko sklene tudi s strokovnim delavcem, ki še nima opravljenega strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, če izpolnjuje druge pogoje za zasedbo delovnega mesta v programu, ki ga izvaja vzgojno-izobraževalni zavod in za katerega je vpisan v razvid kot izvajalec javnoveljavnih programov.
(3) Na enak način lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas tudi zasebni izvajalec socialnega in zdravstvenega varstva, ki dejavnost opravlja v okviru mreže javne službe.
(dodatek za delo v rizičnih razmerah direktorjem v javnem sektorju v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva)
(1) Ne glede na določbo četrtega odstavka 23. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17 in 84/18) direktorjem v javnem sektorju, kot jih določa Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, pripada dodatek za delo v rizičnih razmerah v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače za polovico rednega delovnega časa.
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada direktorjem od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
6. Začasni ukrepi na področju vzgoje in izobraževanja, visokega šolstva, raziskovalne dejavnosti in športa
(oprostitev plačila staršev za vrtec v času veljavnosti ukrepov Vlade o začasni prepovedi zbiranja ljudi za javne vrtce in vrtce s koncesijo)
(1) Starši, katerih otroci od 26. oktobra 2020 zaradi ukrepa o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah ter visokošolskih zavodih ne obiskujejo vrtca, so za čas, ko otrok ne obiskuje vrtca, oproščeni plačila.
(2) Javnim vrtcem in zasebnim vrtcem s koncesijo, za katere od 26. oktobra 2020 velja ukrep o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah ter visokošolskih zavodih, krije izpad plačil staršev iz prejšnjega odstavka proračun Republike Slovenije. Izpad plačil staršev se prizna za čas trajanja ukrepa o prepovedi zbiranja, za dneve odsotnosti, ko otroci niso obiskovali vrtca, v višini znižanega plačila staršev za vrtec, ki jim je določeno v skladu z odločbo pristojnega centra za socialno delo.
(3) Sredstva v višini oprostitve plačila staršev za vrtce iz prejšnjega odstavka zagotavlja občina ustanoviteljica vrtca oziroma koncedentka za vse vključene otroke v vrtec, ne glede na občino stalnega prebivališča otrok. Ta sredstva se občinam povrnejo iz proračuna Republike Slovenije. Zahtevke občine posredujejo ministrstvu, pristojnemu za predšolsko vzgojo, najpozneje do 30. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, poračune pa za predpretekli mesec. Po izteku tega roka občina povračila sredstev ne more več uveljavljati.
(4) Javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo zmanjšajo zahtevke za izpad plačil staršev do proračuna Republike Slovenije za vsa sredstva, ki jih je vrtec pridobil iz naslova drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih storitev.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za zasebne izvajalce, ki dejavnost opravljajo v okviru mreže javne službe.
(oprostitev plačila staršev za vrtec v času veljavnosti ukrepov Vlade o začasni prepovedi zbiranja ljudi – za zasebne vrtce)
(1) Za zasebne vrtce, ki se financirajo v skladu z drugim odstavkom 34. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 100/05 – ZPB, 25/08, 98/09 – ZIUZGK, 36/10, 61/10 – ZUPJS, 94/10 – ZIU in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO in 55/17), za katere je od 26. oktobra 2020 dalje veljal ukrep Vlade o začasni prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerzah ter visokošolskih zavodih, se iz proračuna Republike Slovenije krije izpad plačil staršev. Izpad plačil staršev se prizna za čas trajanja ukrepa za dneve odsotnosti, ko otroci niso obiskovali vrtca v višini znižanega plačila staršev, ki bi bilo staršem določeno, če bi bil otrok vključen v istovrstni program vrtca, ki izvaja javno službo na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali njegova enota sedež.
(2) Zasebnim vrtcem se iz proračuna Republike Slovenije za posameznega vključenega otroka krije tudi 15 odstotkov cene za posameznega otroka, pri čemer je osnova za izračun obveznosti cena istovrstnega programa javnega vrtca na območju občine, v kateri ima zasebni vrtec ali enota sedež, zmanjšana za znesek, ki bi ga starši plačali, če bi bil otrok vključen v javni vrtec.
(3) Zasebni vrtci uveljavljajo sredstva iz tega člena neposredno iz proračuna Republike Slovenije. Zasebni vrtci za dejavnost predšolske vzgoje, ki se financira iz javnih sredstev, ne morejo uveljavljati drugih interventnih ukrepov ter prihrankov zaradi neopravljenih storitev. Zahtevke vrtci posredujejo na ministrstvo, pristojno za predšolsko vzgojo, najpozneje do zadnjega dne v tekočem mesecu za pretekli mesec, poračune pa za predpretekli mesec. Po izteku tega roka vrtec povračila sredstev ne more več uveljavljati.
(oprostitev plačila staršev zaradi zaprtja vrtca)
Starši, katerih otroci ne morejo obiskovati vrtca zaradi zaprtja posameznih oddelkov ali enot, so plačila oproščeni. Vrtcem se sredstva zaradi oprostitve plačil staršev zagotavljajo ob smiselni uporabi 102. člena ZZUOOP.
(rok za vlaganje zahtevkov po 42. in 94. členu ZIUZEOP ter 77. členu ZIUOOPE)
(1) Vrtci in občine lahko vložijo zahtevke za povračilo sredstev v skladu z 42. in 94. členom ZIUZEOP najpozneje do 15. decembra 2020.
(2) Vrtci in občine lahko vložijo zahtevke za povračilo sredstev v skladu s 77. členom ZIUOOPE najpozneje do 15. decembra 2020.
(storitve študentskih domov)
(1) Študentski domovi, ki v času trajanja epidemije ne izvajajo storitev, teh uporabnikom ne zaračunavajo.
(2) Vsi stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva, pridobljena iz naslova ukrepov, določenih v tem zakonu, se študentskim domovom iz prejšnjega odstavka krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
(zaščitna oprema za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti)
Zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, zagotavlja financiranje zaščitne opreme za dijake in študente s področja zdravstva in socialne varnosti, ki jo ti potrebujejo pri opravljanju izobraževalnih ali študijskih obveznosti.
(topel obrok za učence in dijake)
(1) Učencem in dijakom lokalna skupnost, v kateri imajo stalno prebivališče oziroma začasno prebivališče, organizira brezplačni topli obrok za dneve, ko v skladu s sklepom ministrice za izobraževanje, znanost in šport, izdanim na podlagi 104. člena ZZUOOP, poteka izobraževanje na daljavo.
(2) Brezplačni topli obrok pripada učencem in dijakom, pri katerih povprečni mesečni dohodek na osebo, ugotovljen v odločbi o otroškem dodatku ali državni štipendiji ali odločbi na podlagi vloge za priznanje pravice do subvencije malice oziroma kosila ne presega 382,82 eura (3. dohodkovni razred otroškega dodatka oziroma 2. dohodkovni razred državne štipendije). Brezplačni topli obrok pripada tudi učencem in dijakom, ki so nameščeni v rejniško družino.
(3) Za namen zagotovitve brezplačnega toplega obroka lahko šole pridobijo podatek o subvenciji za kosilo za učence oziroma uvrstitvi v dohodkovni razred za dijake v Centralno evidenco udeležencev vzgoje in izobraževanja. Če podatka ni, učenec oziroma dijak predloži ustrezno dokazilo, iz katerega je razvidna upravičenost do brezplačnega toplega obroka. Šole, kamor so vpisani učenci oziroma dijaki, lahko posredujejo osebno ime, naslov in podatek o upravičenosti učenca ali dijaka do brezplačnega toplega obroka lokalnim skupnostim in šolam, ki pri tem z njimi sodelujejo.
(4) Sredstva za zagotovitev toplega obroka se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije. Ceno toplega obroka in način izplačila sredstev s sklepom določi minister, pristojen za izobraževanje, s soglasjem ministra, pristojnega za finance.
(zagotovitev informacijsko-komunikacijske tehnologije za izobraževanje na daljavo)
Zaradi povečanega obsega izvajanja pedagoškega in študijskega procesa z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije (v nadaljnjem besedilu: IKT) v okviru izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja COVID-19 se v skladu s proračunskimi možnostmi iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, javnim zavodom, zavodom s koncesijo s področja vzgoje in izobraževanja in zavodom, ki so sofinancirani s strani ministrstva v skladu s 86. členom Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj) ter javnim in koncesioniranim visokošolskim zavodom zagotovi dodatna sredstva za financiranje IKT v ta namen.
(podaljšanje usposabljanja mladih raziskovalcev)
Mladim raziskovalcem, katerih usposabljanje financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in ki se jim rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti za zaključek usposabljanja (zagovor doktorata) izteče v obdobju od 12. marca 2020 do 31. decembra 2021, se rok za izpolnitev pogodbenih obveznosti podaljša za eno leto.
(zaščitna oprema za športne organizacije in športnike pri športni vadbi in tekmovanjih)
(1) Zaradi izvajanja ukrepov za omejevanje in preprečevanje širjenja COVID-19 se iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, lahko zagotavlja sofinanciranje osebne zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov v športnih objektih ter dezinfekcijo športnih rekvizitov in pripomočkov za upravljavce športnih objektov, športne organizacije, strokovne delavce v športu in športnike z nazivom olimpijskega, svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda iz prvega odstavka 33. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17, 21/18 – ZNorg in 82/20) ter poklicne športnike, starejše od 15 let, ki so vpisani v razvid poklicnih športnikov pri ministrstvu, pristojnemu za šport, ki jo potrebujejo pri izvajanju športne vadbe in športnih tekmovanjih v najvišjem kakovostnem nivoju nacionalnega, regionalnega, mednarodnega oziroma evropskega tekmovanja ter pri izvajanju velikih mednarodnih športnih prireditev ter kvalifikacijskih tekmah državne reprezentance za nastop na svetovnem ali evropskem prvenstvu.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se upravičencem zagotavljajo na podlagi metodologije, ki jo sprejme minister, pristojen za šport.
7. Začasni ukrepi na področju okolja
(oprostitev plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico za imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, in za dejavnost bazenskih kopališč)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za potrebe kopališč, če se rabi mineralna, termalna ali termomineralna voda, se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila in plačila za vodno pravico.
(2) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za dejavnost bazenskih kopališč se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila.
(3) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prvega in drugega odstavka tega člena obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločb o odmeri vodnega povračila se oprostitev iz prvega in drugega odstavka tega člena upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(4) Direkcija Republike Slovenije za vode oprostitev plačila za vodno pravico upošteva v sorazmernem deležu pri polletni akontaciji. Razlika med z akontacijama vplačanima zneskoma in višino plačila za vodno pravico z upoštevanjem oprostitve v sorazmernem deležu se ugotovi ob izdaji poračuna plačila za vodno pravico.
(5) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(oprostitev vodnega povračila za gojenje vodnih organizmov)
(1) Imetnike vodne pravice za posebno rabo vode za gojenje sladkovodnih in morskih organizmov se zaradi posledic epidemije COVID-19 oprosti plačila vodnega povračila.
(2) Direkcija Republike Slovenije za vode izda imetnikom vodne pravice iz prejšnjega odstavka obvestilo o spremembi mesečnih akontacij vodnega povračila. Pri izdaji odločbe o odmeri vodnega povračila se oprostitev iz prejšnjega odstavka upošteva v sorazmernem deležu obračunanega zneska višine vodnega povračila.
(3) Ukrep iz tega člena se izvaja v skladu s točko 3.1 Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2020. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
PETI DEL PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve)
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati 66. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE).
(2) Postopki, začeti pred uveljavitvijo tega zakona na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 66. člena ZIUOOPE, se dokončajo po 66. členu ZIUOOPE.
(določitev trajanja dodatka)
Sprememba iz 18. člena tega zakona se uporablja od 19. oktobra 2020.
(podaljšanje roka za vložitev vloge)
Delodajalci, ki so bili registrirani v obdobju od 12. februarja 2020 do 1. septembra 2020 in so delavce na začasno čakanje na delo napotili že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1. oktobra 2020 dalje, lahko vložijo vlogo iz prvega odstavka 74. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20) v osmih dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjujejo vse pogoje za uveljavitev pravice.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Vlada in pristojni ministri izdajo podzakonske predpise iz šestega odstavka 36. člena, 37. člena, tretjega odstavka 94. člena, četrtega odstavka 95. člena, četrtega odstavka 103. člena, četrtega odstavka 116. člena, tretjega odstavka 121. člena, četrtega odstavka 122. člena in drugega odstavka 123. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/20-101/93
Ljubljana, dne 25. novembra 2020
EPA 1472-VIII
