Na podlagi četrtega odstavka 28. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ) minister za obrambo izdaja
o izdelavi ocen požarne ogroženosti
Ta pravilnik določa vrste ocen požarne ogroženosti, zavezance za njihovo izdelavo, stopnje požarne ogroženosti in metodologiji za izdelavo ocen požarne ogroženosti.
(namen ocen požarne ogroženosti)
Ocene požarne ogroženosti, izdelane v skladu s tem pravilnikom, predstavljajo podlago za načrtovanje in izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom ter drugih dejavnosti varstva pred požarom, kot jih določa zakon, ki ureja varstvo pred požarom, in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi.
(vrste ocen požarne ogroženosti)
(1) Ocene požarne ogroženosti iz prejšnjega člena se izdelajo za stavbe, ki so v skladu s predpisi o razvrščanju objektov uvrščene na področje 1 Stavbe in za katere je treba v skladu s predpisi o požarnem redu izdelati požarni red. Ocena požarne ogroženosti se izdela za posamezno stavbo.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ocene požarne ogroženosti lahko izdelajo tudi za okolje ali gradbene inženirske objekte, ki so v skladu s predpisi o razvrščanju objektov uvrščeni na področje 2 Gradbeni inženirski objekti, če je to treba za izvajanje dejavnosti varstva pred požarom.
(zavezanci za izdelavo ocen požarne ogroženosti)
(1) Oceno požarne ogroženosti iz prvega odstavka prejšnjega člena izdelajo lastniki ali uporabniki stavb po postopku in z uporabo metodologije za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe, kot je to določeno v II. poglavju tega pravilnika. Oceno požarne ogroženosti stavbe lahko lastniki ali uporabniki stavbe izdelajo tudi na podlagi druge metodologije oziroma specifikacije, vendar morajo v tem primeru izdelati vzporedno oceno po metodologiji iz II. poglavja tega pravilnika. Za načrtovanje in izvajanje splošnih ukrepov varstva pred požarom se v tem primeru uporabi višje določena stopnja požarne ogroženosti.
(2) Oceno požarne ogroženosti iz drugega odstavka prejšnjega člena izdelajo lokalne skupnosti, lastniki ali uporabniki gradbenih inženirskih objektov in drugi po postopku in z uporabo metodologije za izdelavo ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta, kot je to določeno v III. poglavju tega pravilnika.
(3) Oceno požarne ogroženosti iz prvega odstavka tega člena lahko izdelajo zavezanci sami ali jo za njih izdelajo pravne ali fizične osebe, ki jih zavezanci pooblastijo v skladu s predpisi o usposabljanju in pooblastilih za izvajanje ukrepov varstva pred požarom.
(4) Oceno požarne ogroženosti podpišejo zavezanci ali od njih pooblaščena oseba oziroma osebe.
(stopnje požarne ogroženosti)
Na podlagi končne ocene požarne ogroženosti se določijo stopnje požarne ogroženosti, ki so lahko:
– zelo majhna požarna ogroženost – stopnja 1;
– majhna požarna ogroženost – stopnja 2;
– srednja požarna ogroženost – stopnja 3;
– srednja do povečana požarna ogroženost – stopnja 4;
– velika požarna ogroženost – stopnja 5;
– zelo velika požarna ogroženost – stopnja 6.
II. POSTOPEK IZDELAVE OCENE POŽARNE OGROŽENOSTI STAVBE
(izdelava ocene požarne ogroženosti stavbe)
(1) Pred začetkom izdelave ocene požarne ogroženosti stavbe je treba stavbo klasificirati v skladu s predpisi o razvrščanju objektov in pridobiti podatke o vseh dejavnikih iz 7. člena tega pravilnika.
(2) Pri izdelavi ocene požarne ogroženosti stavbe se upoštevajo namen uporabe stavbe, gradbeni in tehnični ukrepi ter dejavnosti v stavbah.
(3) Postopek izdelave ocene požarne ogroženosti stavbe in podrobnejšo opredelitev posameznih dejavnikov za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe iz 7. člena tega pravilnika z njihovo obrazložitvijo, vrednotenjem ter vplivom na določitev stopnje požarne ogroženosti določa metodologija za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe, ki je kot Priloga 1 sestavni del tega pravilnika.
(dejavniki za izdelavo ocene požarne ogroženosti stavbe)
(1) Končna ocena požarne ogroženosti stavbe se izdela na podlagi desetih dejavnikov, razdeljenih na tri skupine:
– osnovni dejavniki, ki so podlaga za izračun ocene požarne ogroženosti stavbe (O);
– dejavniki, ki lahko zmanjšajo oceno požarne ogroženost stavbe (Z);
– dejavniki, ki lahko povečajo oceno požarne ogroženost stavbe (P).
(2) Osnovni dejavniki, ki so podlaga za izračun ocene požarne ogroženosti stavbe (O):
– površina stavbe in število etaž (DPV1);
– namen uporabe (DPV2);
– dejavnosti v stavbi (DPV3).
(3) Dejavniki, ki lahko zmanjšajo oceno požarne ogroženosti stavbe (Z):
– vgrajeni gasilni sistemi (DPV4);
– sistemi za odkrivanje in javljanje požara (DPV5);
– velikost požarnega sektorja (DPV6);
– gasilci in prisotnost sistema za nadzor dima in toplote (DPV7).
(4) Dejavniki, ki lahko povečajo oceno požarne ogroženosti stavbe (P):
– dolžina evakuacijske poti (DPV8);
– vertikalne povezave (DPV9);
– odmik stavbe od relevantne meje (DPV10).
(ažuriranje ocene požarne ogroženosti stavbe)
Ocena požarne ogroženosti stavbe se dopolni ali spremeni, ko nastanejo spremembe, ki vplivajo na vrednosti dejavnikov iz prejšnjega člena.
III. POSTOPEK IZDELAVE OCENE POŽARNE OGROŽENOSTI OKOLJA ALI GRADBENEGA INŽENIRSKEGA OBJEKTA
(podlage za izdelavo ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta)
Pred začetkom izdelave ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta je treba glede na vključeno okolje pridobiti:
1. statistične podatke o naseljenosti okolja;
2. podatke o velikosti in namembnosti objektov, ki so v obravnavanem okolju;
3. podatke o oskrbi obravnavanega okolja z vodo za gašenje;
4. podatke o oddaljenosti in kategoriji gasilskih enot v obravnavanem okolju;
5. podatke o vrsti in obremenjenosti industrije z nevarnimi snovmi ter vrsto in količino nevarnih snovi;
6. podatke iz ocene naravnega okolja – gozdov, ki jo je izdelal Zavod za gozdove Slovenije.
(vrste ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta)
(1) Ocena požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta obsega ocenjevanje požarne ogroženosti v:
– naravnem okolju;
– bivalnem okolju;
– industrijskem okolju, ki ni obremenjeno z nevarnimi snovmi;
– industrijskem okolju, obremenjenem z nevarnimi snovmi;
– prometnem okolju.
(2) Pri izdelavi ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta je treba predhodno pridobiti podatke o tem, katera okolja obsega območje, za katero se ocena izdeluje, oziroma v katerih okoljih je gradbeni inženirski objekt.
(3) Za vključeno okolje se izdela posamezna ocena. Po določitvi posameznih ocen se v nadaljevanju določi končna ocena požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta.
(4) Če je gradbeni inženirski objekt v enem okolju, je dobljena posamezna ocena končna ocena. Če se izdeluje ocena požarne ogroženosti okolja za eno vrsto okolja, je dobljena posamezna ocena končna ocena.
(5) Postopek izdelave posamezne in končne ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta določa metodologija za izdelavo ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta, ki je kot Priloga 2 sestavni del tega pravilnika.
(ažuriranje ocene požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta)
Ocena požarne ogroženosti okolja ali gradbenega inženirskega objekta se dopolni ali spremeni, ko nastanejo spremembe pri virih ogrožanja.
IV. PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
(rok za izdelavo oziroma uskladitev ocen)
Zavezanci za izdelavo ocen požarne ogroženosti stavbe ocene izdelajo ali jih uskladijo s tem pravilnikom v treh letih od njegove uveljavitve, ukrepe varstva pred požarom pa uskladijo z novimi ocenami v enem letu od njihove določitve.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o metodologiji za ugotavljanje ocene požarne ogroženosti (Uradni list RS, št. 70/96, 5/97 – popr. in 31/04).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-6/2020-37
Ljubljana, dne 1. decembra 2020
EVA 2018-1911-0012
