Vsebina Uradnega lista

Na podlagi Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj), 19. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 12/11, 98/15) ter 6. in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 13. seji dne 19. 11. 2020 sprejel

Občina Horjul je ustanovitelj javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Horjul (v nadaljevanju: zavod).

Sedež ustanovitelja: Občinski trg 1, 1354 Horjul.

Ustanoviteljske pravice in dolžnosti izvršuje Občinski svet Občine Horjul.

Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola Horjul.

Sedež šole: Šolska ulica 44, 1354 Horjul.

Skrajšano ime zavoda: OŠ Horjul.

V sestavo OŠ Horjul sodi Vzgojno varstvena enota pri OŠ Horjul (v nadaljnjem besedilu: VVE pri OŠ).

Zavod je za svoje obveznosti odgovoren s sredstvi, ki so v pravnem prometu.

Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem premoženjem, s katerim razpolaga.

Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Zavod je vpisan v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo.

Zavod je pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostjo v poslovanju in v pravnem prometu, kot jih določata zakon in ta odlok.

Zavod ima in uporablja svoj pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega v sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa je izpisano: Osnovna šola Horjul.

Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena.

Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja ali izdaja organom, organizacijam, občanom, učencem in varovancem oziroma njihovim staršem.

Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije.

Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanje določi ravnatelj.

Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj.

Ravnatelj zavoda zastopa in predstavlja zavod brez omejitev.

Med začasno odsotnostjo nadomešča ravnatelja njegov pomočnik ali delavec zavoda, ki ga za nadomeščanje pooblasti ravnatelj. Pomočnik ravnatelja ali pooblaščeni delavec zavoda ima v času nadomeščanja pooblastila ravnatelja.

Ravnatelj lahko za zastopanje ali predstavljanje zavoda v posameznih zadevah pooblasti druge osebe.

Za zavod podpisujejo ravnatelj in delavci, ki so pooblaščeni za zastopanje, vsak v mejah pooblastil in poslov, ki jih opravljajo.

V odnosih z banko in Upravo RS za javna plačila – UJP Ljubljana, podpisujejo za zavod ravnatelj in podpisniki z deponiranimi podpisi pri Upravi RS za javna plačila – UJP Ljubljana, ki jih določi ravnatelj.

Ravnatelj z odločbo določi delavce zavoda, ki so pooblaščeni, da podpisujejo za zavod v odnosih, ki niso navedeni v tem aktu.

Zavod s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnošolskem izobraževanju na področju naselij:

OŠ Horjul: Horjul, Zaklanec, Vrzdenec, Podolnica, Lesno Brdo, Samotorica, Koreno, Ljubgojna, Žažar.

V VVE pri OŠ vpisujejo starši otroke praviloma iz istega okoliša kot šola.

Dejavnosti zavoda so:

– P/85.100 Predšolska vzgoja

– P/85.200 Osnovnošolsko izobraževanje

– I/56.290 Druga oskrba z jedmi

– I/56.210 Priložnostna priprava in dostava jedi

– J/58.110 Izdajanje knjig

– J/58.130 Izdajanje časopisov

– J/58.190 Drugo založništvo

– L/68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin

– N/77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup

– N/77.330 Dajanje pisarniške opreme in računalniških naprav v najem in zakup

– N/82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj

– P/85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije

– P/85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti

– P/85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje

– R/90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve

– R/93.299 Drugje nerazvrščene dejavnosti za prosti čas

Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu.

Zavod opravlja javnoveljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenem z zakonom.

Zavod je devet razredna osnovna šola in opravlja vzgojno-izobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole.

Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine.

Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogoje za opravljanje dejavnosti, dokler ustanovitelj ne da soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji.

Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerimi dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojno-izobraževalnega dela ali s katerimi prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti.

Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register.

Organi zavoda so:

– svet zavoda,

– ravnatelj,

– strokovni organi,

– svet staršev.

Zavod ima lahko tudi druge organe, katerih delovno področje, sestavo in način volitev oziroma imenovanja določi s pravili.

Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev.

Svet zavoda šteje 11 članov, ki ga sestavljajo:

– trije predstavniki ustanovitelja,

– pet predstavnikov delavcev zavoda,

– trije predstavniki staršev.

Predstavnike ustanovitelja imenuje in razrešuje Občinski svet Občine Horjul skladno s svojimi akti izmed občinskih svetnikov in občanov ali občinske uprave.

Predstavnike delavcev zavoda izvolijo delavci zavoda na neposrednih tajnih volitvah po postopku in na način, ki ga določi zakon ter ta odlok, in sicer enega predstavnika izmed delavcev VVE pri OŠ, tri predstavnike izmed strokovnih delavcev šole in enega predstavnika izmed upravno-administrativnih ter tehničnih delavcev. Mandat predstavnikov delavcev v svetu je povezan z zaposlitvijo. V kolikor delavcu v času mandata preneha zaposlitev, je potrebno na njegovo mesto imenovati novega predstavnika.

Oseba, ki opravlja funkcijo direktorja, ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja, ne more voliti in biti izvoljena oziroma imenovana v svet.

Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev, in sicer dva predstavnika iz šole in enega predstavnika iz VVE pri OŠ. Mandat predstavnikov staršev v svetu je povezan s statusom njihovih otrok v zavodu.

Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. Svet odloča z večino glasov vseh članov.

Mandatna doba sveta šole traja štiri leta. Ista oseba je lahko član sveta zavoda le v dveh zaporednih sestavah sveta zavoda.

Članu sveta zavoda preneha mandat:

– če izgubi volilno pravico,

– če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,

– če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,

– če odstopi,

– če predstavnika ustanovitelja razreši občinski svet,

– če predstavniku delavcev preneha delovno razmerje,

– če je imenovan na funkcijo, ki ni združljiva s članstvom v svetu.

Članu sveta šole preneha mandat zaradi razlogov iz prve, druge, tretje, četrte in pete alinee prvega odstavka tega člena z dnem, ko svet šole ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.

Članu sveta šole preneha mandat zaradi razloga iz šeste alinee prvega odstavka tega člena, z dnem prenehanja delovnega razmerja.

Članu sveta šole preneha mandat zaradi razlogov iz sedme alinee prvega odstavka tega člena, z dnem pričetka dela na drugi funkciji.

Ko svet šole ugotovi, da je članu sveta prenehal mandat, o tem takoj obvesti pristojne za imenovanje oziroma izvolitev novega člana.

Če je potekel mandat predstavniku delavcev, svet šole takoj razpiše nadomestne volitve.

Svet zavoda:

– imenuje in razrešuje ravnatelja;

– sprejema program razvoja zavoda;

– sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi;

– sprejema letno poročilo o samoevalvaciji zavoda,

– odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programih;

– obravnava poročila o vzgojni oziroma izobraževalni problematiki;

– odloča o pritožbah v zvezi s statusom otrok in učencev;

– odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja;

– obravnava zadeve, ki mu jih predloži vzgojiteljski oziroma učiteljski zbor, šolska inšpekcija, reprezentativni sindikat zaposlenih, svet staršev, skupnost učencev, ustanovitelj zavoda;

– sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, ki jih določa ta odlok ali drug splošni akt zavoda;

– določa finančni načrt in sprejema letna poročila;

– predlaga ustanovitelju spremembo ali razširitev dejavnosti;

– daje ustanovitelju in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;

– razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda;

– sprejema program razreševanja presežnih delavcev;

– določa o najemanju kreditov;

– imenuje predstavnika zavoda v drugih asociacijah;

– odloča v soglasju z ustanoviteljem o povezovanju v skupnost zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in za opravljanje drugih skupnih del;

– opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge.

Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata sveta zavoda.

S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članov sveta, ki se volijo (iz posameznih enot zavoda). Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu.

S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oziroma njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let.

Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo vzgojiteljski in učiteljski zbor, najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico in reprezentativni sindikat v zavodu, vsak delavec z aktivno volilno pravico pa ima tudi možnost samo-kandidature za predstavnika delavcev v svetu zavoda.

Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni s podpisom vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov.

Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda se predlagajo po enotah zavoda.

Glasovanje na volišču vodi volilna komisija.

Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi, da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev.

Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov (po abecednem redu priimkov, z navedbo, koliko kandidatov se voli izmed kandidatov delavcev šole in koliko kandidatov se voli izmed delavcev VVE pri OŠ. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati.

Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti.

Volitve so veljavne, če se jih udeleži več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico.

Izvoljenih je toliko kandidatov za člane sveta zavoda, kot je predstavnikov delavcev v svetu zavoda. Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili največje število glasov. Če sta dva kandidata (med delavci šole in delavci VVE pri OŠ) dobila enako število glasov, je izvoljeni tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu.

O poteku volitev na volišču se piše zapisnik, volilna komisija pa izdela poročila o rezultatu volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja.

Svet zavoda se konstituira na svoji prvi seji, od katere začne članom sveta teči mandat. Na prvi seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika sveta zavoda in njegovega namestnika.

Prvo sejo sveta zavoda skliče dotedanji predsednik sveta zavoda najkasneje v roku 15 dni po izvolitvi oziroma imenovanju vseh članov sveta zavoda. Do izvolitve predsednika sveta zavoda vodi sejo sveta dotedanji predsednik sveta zavoda.

Predsednik predstavlja in zastopa svet zavoda, podpisuje zapisnike in sklepe sveta zavoda, skupaj z ravnateljem skrbi za izvedbo sklepov, sklicuje in vodi seje sveta zavoda in opravlja druge naloge, potrebne za delovanje sveta zavoda.

V odsotnosti predsednika sveta zavoda opravlja naloge iz prejšnjega odstavka njegov namestnik.

Svet zavoda lahko sprejme za svoje delo poslovnik.

Postopek za odpoklic predstavnika delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico oziroma na zahtevo sindikata, če gre za člana sveta, ki ga je kandidiral sindikat.

Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpoklic.

Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic.

Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic.

Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja.

Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovalno večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu.

V primeru, da je predstavnik delavcev v svetu zavoda odpoklican ali odstopi po lastni volji, ga nadomesti naslednji na volilni listi kandidatov predstavnikov delavcev v svetu zavoda, ki si je pridobil največ glasov.

Za izvedbo glasovanja o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda.

Za volitve in odpoklic predstavnikov delavcev v svet zavoda se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sodelovanje delavcev v upravljanju podjetij.

Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj.

Ravnatelj organizira in vodi delo in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda.

Ravnatelj vodi tudi strokovno delo zavoda in je odgovoren za strokovnost dela zavoda.

Ravnatelj zavod zastopa in predstavlja brez omejitev.

Ravnatelj opravlja naslednje naloge:

– organizira, načrtuje in vodi delo zavoda;

– pripravlja program razvoja zavoda;

– pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo;

– odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev;

– vodi delo učiteljskega in vzgojiteljskega zbora;

– oblikuje predlog nadstandardnih programov;

– spodbuja strokovno izobraževanje in izpolnjevanje strokovnih delavcev;

– organizira mentorstvo za pripravnike;

– prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu vzgojiteljskega in učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje;

– predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede;

– spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev;

– spremlja delo svetovalne službe;

– skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja);

– zastopa in predstavlja zavod in je odgovoren za zakonitost dela v zavodu;

– obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev;

– odloča o vzgojnih ukrepih;

– zagotavlja izvrševanje odločb državnih organov;

– določa sistemizacijo delovnih mest;

– odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev;

– imenuje in razrešuje svojega pomočnika za šolo in VVE pri OŠ;

– skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo;

– je odgovoren za zagotavljanje in ugotavljanje kakovosti s samoevalvacijo in pripravo letnega poročila o samoevalvaciji šole oziroma VVE pri OŠ;

– opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi.

Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje, ki jih določa Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr. in 25/17 – ZVaj, v nadaljevanju ZOFVI).

Mandat ravnatelja traja pet let.

Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda. Svet si mora pred odločitvijo o izbiri kandidata za ravnatelja o vseh kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje, pridobiti:

– mnenje vzgojiteljskega in učiteljskega zbora, ki o mnenju glasujeta tajno,

– mnenje lokalne skupnosti, ki ga poda občinski svet, in

– mnenje sveta staršev.

Lokalna skupnost in svet staršev mnenje obrazložijo. Če vzgojiteljski zbor, učiteljski zbor, občinski svet in svet staršev ne dajo mnenja v 20-ih dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda o izbiri odloči brez tega mnenja.

Po izbiri kandidata za ravnatelja izmed prijavljenih kandidatov, svet zavoda posreduje obrazložen predlog za imenovanje v mnenje ministru. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet zavoda odloči o imenovanju brez tega mnenja.

Svet zavoda odloči o imenovanju ravnatelja s sklepom, po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka. O odločitvi svet zavoda obvesti vse prijavljene kandidate. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.

Če ravnatelju predčasno preneha mandat oziroma če nihče izmed prijavljenih kandidatov ni imenovan, svet zavoda, skladno z ZOFVI, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja izmed strokovnih delavcev zavoda oziroma izmed prijavljenih kandidatov, vendar največ za eno leto.

Če v osmih dneh po prenehanju mandata ravnatelju svet zavoda ne imenuje niti ravnatelja niti vršilca dolžnosti ravnatelja, imenuje vršilca dolžnosti ravnatelja v naslednjih osmih dneh minister.

V primeru iz prejšnjega odstavka mora svet takoj začeti postopek za imenovanje ravnatelja.

Pod pogoji iz prejšnjih odstavkov tega člena lahko ista oseba funkcijo vršilca dolžnosti opravlja največ dvakrat.

Ravnatelj je lahko razrešen pred potekom mandata:

– če sam zahteva razrešitev,

– če nastane kateri od razlogov, ko mu preneha pogodba o zaposlitvi po zakonu, ki ureja delovna razmerja,

– če pri svojem delu ne ravna po predpisih ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organov zavoda ali ravna v nasprotju z njimi,

– če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda.

Ravnatelja razreši svet zavoda. V primeru razrešitve po tretji in četrti alineji prvega odstavka tega člena, mora svet zavoda pred sprejemom sklepa o razrešitvi, ravnatelja seznaniti z razlogi zanjo in mu dati možnost, da se o njih izjavi.

Svet zavoda seznani ustanovitelja, vzgojiteljski in učiteljski zbor ter svet staršev s predlogom za razrešitev ravnatelja. Obrazložen predlog za razrešitev ravnatelja, razen v primeru, če razrešitev zahteva ravnatelj sam, svet zavoda posreduje v mnenje ministrstvu. Če minister ne da mnenja v 30 dneh od dneva, ko je bil zanj zaprošen, lahko svet odloči o razrešitvi ravnatelja brez tega mnenja.

Po prejemu mnenja ministra oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka, svet zavoda odloči o razrešitvi s sklepom in ga vroči ravnatelju. Zoper odločitev sveta je možno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja zavode.

Zavod ima pomočnika ravnatelja, če za to izpolnjuje pogoje po veljavnih normativih.

Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za ravnatelja, razen šole za ravnatelja oziroma ravnateljskega izpita.

Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj. Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti učiteljski zbor.

Pomočnika ravnatelja imenuje na podlagi javnega razpisa, razen če ravnatelj imenuje pomočnika izmed strokovnih delavcev zavoda.

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, ki mu jih določi ravnatelj, in naloge, ki so opisane v aktu o sistemizaciji.

VVE pri OŠ ima pomočnika ravnatelja po veljavnih normativih.

Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje zakonske pogoje. Pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj prednostno izmed delavcev VVE pri OŠ ali šole, v primeru, da nihče od zaposlenih ne izpolnjuje pogojev, ni zainteresiran za prevzem nalog ali ga ravnatelj ne izbere, lahko ravnatelj zaposli pomočnika ravnatelja, ki ni delavec VVE pri OŠ ali šole. Zaradi imenovanja pomočnika ravnatelja ne sme prihajati do preseganja potrjene sistemizacije in s tem do morebitnih dodatnih stroškov za financerja.

Ravnatelj mora pomočnika ravnatelja, ki ga razreši, seznaniti z razlogi za razrešitev. Pred razrešitvijo mora ravnatelj z razlogi za razrešitev seznaniti vzgojiteljski zbor.

Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, ki jih določi ravnatelj z opisom delovnega mesta v aktu o sistemizaciji delovnih mest oziroma naloge za katere ga pisno pooblasti.

Strokovni organi v zavodu so učiteljski in vzgojiteljski zbor, oddelčni učiteljski zbor, razrednik in strokovni aktivi učiteljev in vzgojiteljev.

Učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci zavoda.

Učiteljski oziroma vzgojiteljski zbor opravlja naslednje naloge:

– obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom;

– daje mnenje o letnem delovnem načrtu;

– predlaga uvedbo nadstandardnih in drugih programov ter dejavnosti;

– odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja in njihovi izvedbi v skladu s predpisi;

– daje mnenje o predlogu za imenovanje ravnatelja;

– daje pobude za napredovanje strokovnih delavcev in mnenje o predlogih ravnatelja;

– odloča o vzgojnih ukrepih;

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Oddelčni učiteljski zbor sestavljajo strokovni delavci, ki opravljajo vzgojno-izobraževalno delo v posameznem oddelku.

Oddelčni učiteljski zbor:

– obravnava vzgojno-izobraževalno problematiko v oddelku,

– oblikuje program dela z nadarjenimi učenci in tistimi, ki težje napredujejo,

– odloča o vzgojnih ukrepih,

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Razrednik vodi delo oddelčnega učiteljskega zbora, analizira vzgojne in učne rezultate oddelka, skrbi za reševanje vzgojnih in učnih problemov posameznih učencev, sodeluje s starši in šolsko svetovalno službo, odloča o vzgojnih ukrepih ter opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Strokovne aktive v šoli sestavljajo učitelji istega predmeta oziroma predmetnih področij. Strokovni aktivi v šoli obravnavajo problematiko predmeta oziroma predmetnega področja, usklajujejo merila za ocenjevanje, dajejo učiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela, obravnavajo pripombe staršev in učencev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene z letnim delovnim načrtom.

Strokovne aktive v VVE pri OŠ sestavljajo vzgojitelji oziroma pomočniki vzgojiteljev. Strokovni aktivi v VVE pri OŠ obravnavajo vzgojno delo, dajejo vzgojiteljskemu zboru predloge za izboljšanje vzgojnega dela, obravnavajo pripombe staršev ter opravljajo druge strokovne naloge, določene v letnem načrtu.

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda.

Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj. Na prvem sklicu svet staršev izvoli svojega predsednika in njegovega namestnika. Pravice in obveznosti ter način delovanja sveta staršev določajo zakon in pravila zavoda.

Svet staršev:

– predlaga nadstandardne programe;

– daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah;

– sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu;

– daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja;

– daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu;

– razpravlja o poročilu ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki;

– obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom;

– lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje;

– voli predstavnike staršev v svet zavoda;

– v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine;

– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

Zavod organizira v skladu z normativi in standardi svetovalno službo, ki svetuje otrokom, učencem in staršem ter sodeluje z vzgojitelji, učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojno-izobraževalnega dela in poklicnega svetovanja.

Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje.

Zavod ima knjižnico.

Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko-dokumentacijsko delo kot sestavino vzgojno-izobraževalnega dela v zavodu.

Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister.

Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister.

Vzgojno-izobraževalno in drugo delo v zavodu opravljajo vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, učitelji, svetovalni delavci, knjižničarji in drugi strokovni delavci, ki z njimi sodelujejo pri izvajanju strokovnih nalog, potrebnih za nemoteno delovanje zavoda (v nadaljevanjem besedilu: strokovni delavci).

Strokovni delavci izvajajo vzgojno-izobraževalno delo v skladu z zakonom in javnoveljavnimi programi tako, da zagotavljajo objektivnost, kritičnost in pluralnost ter so pri tem strokovno avtonomni.

Strokovni delavci morajo obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z zakonom in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z zakonom.

Znanje slovenskega knjižnega jezika se preverja na strokovnem izpitu. Pri učiteljih, ki niso diplomirali na slovenskih univerzah, se znanje slovenskega knjižnega jezika preverja ob prvi namestitvi.

Smer strokovne izobrazbe za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta.

Strokovna, administrativna, tehnična in druga dela opravljajo delavci, določeni s sistemizacijo delovnih mest. Za VVE pri OŠ lahko administrativna, računovodska in tehnična (hišniška) dela opravlja ustanovitelj. Ustanovitelj ob potrditvi sistemizacije točno opredeli katera dela opravlja ustanovitelj za VVE pri OŠ.

Delavci iz prejšnjega odstavka morajo imeti izobrazbo, določeno s sistemizacijo delovnih mest in obvladati morajo slovenski jezik.

Delovna razmerja, udeležba delavcev pri opravljanju in uresničevanju sindikalnih pravic delavcev v zavodu, zavod uredi v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo ter z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v splošnem aktu.

Prosta delovna mesta strokovnih in drugih delavcev v zavodu se prijavijo na podlagi sistemizacije delovnih mest. Sistemizacijo delovnih mest določi na podlagi normativov in standardov ravnatelj v soglasju s šolsko upravo na območju katere ima zavod sedež.

Zavod mora pred prijavo prostega delovnega mesta pridobiti soglasje ministrstva, za VVE pri OŠ pa soglasje ustanovitelja.

Ustanovitelj in država zagotavljata pogoje za delo zavoda.

Ustanovitelj zagotavlja zavodu sredstva in premoženje, s katerim je zavod upravljal do uveljavitve tega odloka ter sredstva in premoženje VVE pri OŠ.

Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v posest (upravljanje), ne more pa s pravnimi posli odtujiti nepremičnine premoženja ali le-to obremeniti s stvarmi ali drugimi brez soglasja ustanovitelja.

Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov staršev oziroma skrbnikov učencev, sredstev od plačil staršev za programe v VVE pri OŠ, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo proizvodov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju ustanovitelja pa tudi za plače.

Merila za delitev presežkov prihodkov nad odhodki v zavodu določi minister.

Zavod pridobiva sredstva za delovanje VVE pri OŠ od ustanovitelja v skladu z zakonom na podlagi potrjenega letnega delovnega načrta in sklenjene pogodbe o financiranju dejavnosti v posameznem proračunskem letu.

Zavod je dolžan organu občinske uprave za celoten zavod do 30. junija tekočega leta predložiti letni delovni načrt za naslednje šolsko leto, ki je finančno ovrednoten in do 15. oktobra tekočega leta finančni načrt za zavod za naslednje proračunsko leto.

Primanjkljaj prihodkov, ki v zavodu nastane pri izvajanju medsebojno dogovorjenega programa iz osnovnih dejavnosti, upoštevajoč dogovorjena merila, kriterije ter normative in standarde, ki veljajo za področja dejavnosti zavoda, krije ustanovitelj oziroma država.

Za nadstandardne storitve lahko zavod pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom.

Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financira dejavnost posameznega razreda, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka in podobno.

Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov.

Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Upravni odbor imenuje svet staršev. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda.

Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila.

Ustanovitelj odgovarja za obveznosti zavoda omejeno subsiduarno do vrednosti sredstev, s katerimi upravlja zavod.

Nadzor nad izvajanjem zakona, drugih predpisov in aktov, ki urejajo organizacijo, financiranje, namensko porabo sredstev in opravljanje dejavnosti vzgoje in izobraževanja v zavodu, izvaja šolska inšpekcija.

Nadzor nad zakonitostjo dela zavoda s področij, ki niso navedena v prvem odstavku tega člena, izvajajo institucije nadzora, določene z zakonom.

Redni mesečni nadzor nad izvajanjem LDN in nad poslovanjem VVE pri OŠ lahko opravlja tudi občinski organ.

Porabo javnih sredstev v zavodu nadzoruje Računsko sodišče Republike Slovenije.

Gospodarjenje z nepremičninami v lasti ustanovitelja nadzira ustanovitelj ali upravni odbor sklada, če je ustanovitelj premoženjski sklad, v katerega so vključene nepremičnine v upravljanju zavoda.

Delo zavoda je javno.

Javnost dela zavoda se zagotavlja s sporočili staršem, novinarjem in drugim predstavnikom javnosti.

Starši, novinarji in drugi predstavniki javnosti ne morejo prisostvovati sejam in drugim oblikam dela organov zavoda ter vzgojno-izobraževalnemu delu šole, razen v primerih, kot je to določeno z zakonom ali drugimi predpisi, ali jih ravnatelj šole izrecno povabi.

O delu zavoda obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo on pooblasti.

Ravnatelj in drugi delavci zavoda morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oziroma se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost.

Osebe iz prejšnjega odstavka morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. Za poslovno tajnost se štejejo:

– podatki in dokumenti, ki so z zakonom in drugimi predpisi določeni za tajne;

– podatki in dokumenti, ki jih svet zavoda določi za poslovno tajnost;

– podatki in dokumenti, ki jih ravnatelj v okviru svojih pristojnosti določi za poslovno tajnost;

– podatki in dokumenti, ki jih zavodu zaupno sporoči pristojni organ ali druga institucija.

Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili. Pravila sprejme svet zavoda.

Zavod ima lahko tudi druge splošne akte, s katerimi ureja druge zadeve, če tako določa zakon.

Pravila in splošni akti iz drugega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom.

Splošne akte zavoda sprejme svet zavoda ali ravnatelj.

Razmejitev pristojnosti pri sprejemanju splošnih aktov zavoda se določi s pravili zavoda.

Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Horjul s spremembami, ki ga je sprejela Občina Horjul (Uradni list RS, št. 55/03, 132/04, 100/07, 23/10).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 180/2020 z dne 4. 12. 2020

3148. Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovne šole Horjul, stran 8962.