Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE) ministrica za izobraževanje, znanost in šport sprejme
o nujnih kadrovskih ukrepih za nemoteno delovanje vzgojno-izobraževalnih zavodov
S tem sklepom se, zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov in izvajanja izobraževanja na daljavo v šolskem letu 2020/2021, določajo naslednji nujni kadrovski ukrepi:
– normativi za delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V, vzdrževalec računalniške opreme VII/1, računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti in zmanjšanje ur učne obveznosti učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije,
– sodelovanje učiteljev, zaposlenih v javnem zavodu Center šolskih in obšolskih dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: CŠOD), pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela v vrtcih in šolah ter
– začasno oziroma občasno delo študentov.
(normativi za predšolsko vzgojo in osnovnošolsko izobraževanje)
(1) Zaradi nemotenega izvajanja vzgoje in izobraževanja na daljavo se v vrtcu s 30 oddelki sistemizira eno delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V oziroma delovno mesto vzdrževalec računalniške opreme VII/1 v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
od | do |
do 17 | 0,50 |
18–29 | 0,75 |
30 in več | 1,00 |
(2) Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti najmanj izobrazbo 5. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, vzdrževalec računalniške opreme VII/1 pa najmanj izobrazbo 7. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij.
(3) Delovno mesto iz prvega odstavka tega člena se lahko sistemizira, če vrtec nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del vzdrževanja računalniške opreme.
(4) V osnovni šoli se sistemizira delovno mesto računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
od | do |
1 | 16 | 0,50 |
17 | 26 | 0,75 |
27 | 36 | 1,00 |
37 in več | 1,20 |
(5) V osnovni šoli z eno podružnico se dodatno sistemizira 0,10 delovnega mesta računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti. V osnovni šoli z dvema in več podružnicami se dodatno sistemizira 0,20 delovnega mesta računalnikar-organizator informacijskih dejavnost.
(6) V glasbeni šoli se sistemizira delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V oziroma delovno mesto vzdrževalec računalniške opreme VII/1 v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
od | do |
1 | 16 | 0,25 |
17 | 35 | 0,50 |
36 | 49 | 0,75 |
50 in več | 1,00 |
(7) Tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V mora imeti najmanj izobrazbo 5. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, vzdrževalec računalniške opreme VII/1 pa najmanj izobrazbo 7. ravni v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij. Delovno mesto vzdrževalec računalniške opreme VII/1 se lahko sistemizira, če delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V ni zasedeno ali če šola nima sklenjene pogodbe o opravljanju storitev za opravljanje del, vezanih na delovno mesto tehnični delavec – vzdrževalec učne tehnologije V.
(8) V osnovni šoli s prilagojenim programom se sistemizira delovno mesto računalnikar-organizator informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
od | do |
1 | 16 | 0,50 |
17 | 26 | 0,75 |
27 | 36 | 1,00 |
37 | 46 | 1,20 |
47 in več | 1,40 |
(9) V zavodu za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami se sistemizira delovno mesto računalnikarja – organizatorja informacijskih dejavnosti v skladu z naslednjimi merili:
Število oddelkov | Delež delovnega mesta |
od | do |
1 | 36 | 1,00 |
37 | 46 | 1,20 |
47 in več | 1,40 |
(normativi za srednješolsko izobraževanje)
(1) V srednji šoli se učitelju, ki ima znanja s področja informacijsko komunikacijske oziroma digitalne tehnologije ter kompetence za strokovno podporo učiteljem pri uporabi te tehnologije pri pouku in opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, tedensko število ur pouka lahko zmanjša, in sicer v odvisnosti od števila dijakov:
– za 2 uri pouka, če je dijakov do 150,
– za 3 ure pouka, če je dijakov od 151 do 300,
– za 4 ure pouka, če je dijakov od 301 do 450,
– za 5 ur pouka, če je dijakov od 451 do 600,
– za 6 ur pouka, če je dijakov od 601 do 750,
– za 7 ur pouka, če je dijakov od 751 do 900,
– za 8 ur pouka, če je dijakov od 901 do 1050,
– za 9 ur pouka, če je dijakov od 1051 do 1200,
– za 10 ur pouka, če je dijakov od 1201 do 1350,
– za 11 ur pouka, če je dijakov od 1351 do 1500.
(2) Šola z več kot 1500 dijaki in več organizacijskimi enotami določi skupen obseg znižanja učne obveze za učitelje, ki opravljajo naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, po posameznih organizacijskih enotah, in sicer po kriterijih iz prejšnjega odstavka.
(3) Zmanjšanje tedenskega števila ur pouka za učitelja, ki opravlja naloge organizatorja informacijskih dejavnosti, se lahko v normativnem obsegu iz prvega odstavka tega člena porazdeli med več učiteljev iz tega člena v skladu z letnim delovnim načrtom šole.
(4) Na šoli iz drugega odstavka tega člena je za naloge organizatorja informacijskih dejavnosti lahko zadolženih manj učiteljev kot je organizacijskih enot, znižana učna obveznost posameznega učitelja pa ne sme biti večja od obsega ur iz desete alineje prvega odstavka tega člena.
(5) Če naloge organizatorja informacijskih dejavnosti opravlja pomočnik ravnatelja šole ali organizacijske enote, se tedensko število ur pouka iz 23. oziroma 25. člena Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Uradni list RS, št. 62/10, 99/10, 47/17 in 30/18) in 11. člena Pravilnika o normativih in standardih v dvojezični srednji šoli (Uradni list RS, št. 85/03, 100/07, 67/08, 21/11, 55/11 in 47/17) lahko zmanjša za število ur iz prvega odstavka tega člena, vendar ne pod minimalno obveznost, ki je zanje določena v navedenih členih.
(6) Naloge, vezane na organizacijo informacijskih dejavnosti, so zlasti strokovna podpora učiteljem pri razvijanju digitalnih kompetenc, sodelovanje z ravnateljem in učitelji ter vzdrževalcem učne tehnologije oziroma računalniške opreme pri načrtovanju in uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije v pouk ter druge vsebine programov, ki jih šola izvaja, priprava digitalne strategije rabe informacijsko komunikacijske tehnologije za izvedbo programov šole ter druge naloge, opredeljene v letnem delovnem načrtu šole.
(1) Zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja vzgojno-izobraževalnih zavodov v primeru odsotnosti strokovnih delavcev, lahko delovno obveznost v teh zavodih dopolnjujejo tudi javni uslužbenci, zaposleni v CŠOD, če izpolnjujejo pogoje za strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja.
(2) Sporazum o dopolnjevanju delovne obveznosti, ki ga sklenejo vzgojno-izobraževalni zavod, javni uslužbenec in CŠOD, mora urejati sestavine, ki so potrebne za uresničevanje medsebojnih pravic in obveznosti, in je sestavni del pogodbe o zaposlitvi.
(začasno in občasno delo študentov)
(1) V primeru odsotnosti strokovnih delavcev v šolah in če drugače ni mogoče zagotoviti nemotenega izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela, lahko pod vodstvom mentorja pri tem sodeluje tudi študent:
– magistrskega študijskega programa druge stopnje v obsegu 60 kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov magister profesor,
– drugega letnika magistrskega študijskega programa druge stopnje v obsegu 120 kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov magister profesor,
– petega letnika enovitega magistrskega študijskega programa druge stopnje v obsegu 300 kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov magister profesor,
– tretjega letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje predšolska vzgoja v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS, s katerim se pridobi strokovni naslov diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok,
če je ta študijski program, na podlagi pravilnikov, ki urejajo izobrazbo strokovnih delavcev, ustrezen za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnem ali drugem javnoveljavnem programu na področju vzgoje in izobraževanja, v katerem sodeluje študent.
(2) Pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela lahko sodeluje tudi študent, ki ima na podlagi 70. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ in 65/17) ali drugih predpisov podaljšan status študenta po zaključku letnikov študija iz prejšnjega odstavka.
(3) Sodelovanje študentov pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela na podlagi tega člena se upošteva kot izkušnje, potrebne za pristop k strokovnemu izpitu, in sicer na podlagi potrdila ravnatelja oziroma direktorja vzgojno-izobraževalnega zavoda. Potrdilo mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. osebno ime kandidata,
2. naziv vzgojno-izobraževalnega zavoda,
3. navedba javnoveljavnega programa, v katerem je kandidat opravljal študentsko delo,
4. podatke o vsebini dela, ki ga je študent opravljal (predmet, predmetno področje),
5. obseg opravljenega dela (obdobje, število ur),
6. osebno ime mentorja,
7. navedbo, da je študent opravljal delo na podlagi tega sklepa in študentske napotnice.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-91/2020
Ljubljana, dne 7. decembra 2020
EVA 2020-3330-0077
za izobraževanje, znanost in šport
