Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ORZLS19, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – skl. US, 16/99 – popr., 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – skl. US, 28/01 – odl. US, 87/01 – ZSam-1, 16/02 – skl. US, 51/02, 108/03 – odl. US, 72/05, 21/06 – odl. US, 60/07, 14/07 – ZSPDPO, 27/08 – odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 84/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odl. US, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na 14. redni seji dne 3. 12. 2020 sprejel
(vsebina statuta in izrazi)
(1) Ta statut določa območje Občine Ilirska Bistrica, njen status in simbole, temeljna načela za organizacijo in delovanje, oblikovanje in pristojnosti organov, neposredno sodelovanje občanov pri odločanju, premoženje in financiranje občine, njene akte in druga vprašanja skupnega pomena v občini, za katere tako določa zakon.
(2) V tem statutu uporabljeni izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za ženski in moški spol.
(območje, ime in sedež občine)
(1) Občina Ilirska Bistrica (v nadaljevanju: občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: Bač, Brce, Čelje, Dobropolje, Dolenje pri Jelšanah, Dolnja Bitnja, Dolnji Zemon, Fabci, Gabrk, Gornja Bitnja, Gornji Zemon, Harije, Hrušica, Huje, Ilirska Bistrica, Jablanica, Janeževo Brdo, Jasen, Jelšane, Kilovče, Knežak, Koritnice, Koseze, Kuteževo, Mala Bukovica, Male Loče, Mereče, Nova vas pri Jelšanah, Novokračine, Ostrožno Brdo, Pavlica, Podbeže, Podgrad, Podgraje, Podstenje, Podstenjšek, Podtabor, Pregarje, Prelože, Prem, Račice, Ratečevo Brdo, Rečica, Rjavče, Sabonje, Smrje, Snežnik, Soze, Starod, Studena Gora, Sušak, Šembije, Tominje, Topolc, Trpčane, Velika Bukovica, Veliko Brdo, Vrbica, Vrbovo, Zabiče, Zajelšje, Zarečica, Zarečje, Zalči.
(2) Sedež občine je v Ilirski Bistrici, Bazoviška cesta 14.
(3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
(4) Občino predstavlja in zastopa župan.
(5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon.
(6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
(1) Na območju občine so ustanovljene naslednje krajevne skupnosti kot ožji deli občine:
krajevna skupnost | območje naselij |
Bač: | Bač |
Bitnja: | Dolnja Bitnja |
| Gornja Bitnja |
| Kilovče |
| Janeževo Brdo |
| Ratečevo Brdo |
Dolnji Zemon: | Dolnji Zemon |
| Gornji Zemon |
Harije: | Harije |
| Tominje |
| Zajelšje |
| Zalči |
Hrušica: | Hrušica |
| Male Loče |
Ilirska Bistrica: | Ilirska Bistrica |
Jasen: | Jasen |
Jelšane: | Jelšane |
| Veliko Brdo |
| Dolenje |
Knežak: | Knežak |
| Koritnice |
Koseze: | Koseze |
| Mala Bukovica |
| Velika Bukovica |
| Soze |
Kuteževo: | Kuteževo |
| Trpčane |
Novokračine: | Novokračine |
| Sušak |
| Nova Vas |
| Fabci |
Ostrožno Brdo: | Ostrožno Brdo |
Podgrad: | Podgrad |
| Račice |
| Podbeže |
| Sabonje |
Pregarje: | Pregarje |
| Huje |
| Gabrk |
| Prelože |
| Rjavče |
Prem: | Prem |
| Smrje |
| Čelje |
Rečica: | Rečica |
| Zarečje |
| Zarečica |
| Brce |
| Dobropolje |
Starod: | Starod |
| Studena Gora |
| Pavlica |
Šembije: | Šembije |
| Podtabor |
Topolc: | Topolc |
| Mereče |
| Podstenje |
| Podstenjšek |
Vrbovo: | Vrbovo |
| Jablanica |
| Vrbica |
Zabiče: | Zabiče |
| Podgraje |
(2) Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov Občine Ilirska Bistrica so določeni s tem statutom in odlokom občine.
Občina v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so nanjo prenesene z zakonom, če zanje država zagotovi potrebna sredstva.
(1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani.
(2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
(3) Oblike in načine sodelovanja občanov pri odločanju v lokalnih zadevah določa zakon.
(4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine.
(žig, grb, zastava in praznik občine)
(1) Občina Ilirska Bistrica ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
(2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. V sredini žiga je grb občine in nad njim napis Občina Ilirska Bistrica. Na obodu žiga pod občinskim grbom pa je napis: Župan; Občinski svet; Nadzorni odbor; Občinska volilna komisija; Občinska uprava.
(3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s svojim aktom.
(4) Občina praznuje občinski praznik 4. junija.
(5) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja v skladu s posebnim odlokom.
(1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge predpise občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– sprejema programe razvoja občine.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da:
– spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini,
– sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini,
– pospešuje gospodarski razvoj,
– sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov,
– z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oziroma gospodarskih subjektov.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine,
– spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj,
– sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– zagotavlja izvajanje obveznih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom,
– odloča o koncesijah,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje komunalno in drugo infrastrukturo.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanovi vzgojno izobraževalni zavod (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in zagotavlja pogoje za njegovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– sodeluje z vzgojno izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja in analizira stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami,
– lahko podeljuje denarne pomoči in simbolične nagrade ob posebnih priložnostih ali obletnicah občanov.
8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– določa občinski program športa,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– lokalne javne ceste in druge javne poti,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte in programe varnosti,
– določa prekrške in globe za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
13. V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine,
– določanje namembnosti prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– vodenje evidence občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– opravljanje pokopališke, pogrebne dejavnosti in mrliške službe ter
– urejanje drugih lokalnih zadev javnega pomena.
(statistične, evidenčne in analitične naloge)
Občina pridobiva in obdeluje statistične in evidenčne podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in z njimi ravna v skladu z zakonom.
1. Skupne določbe
(1) Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor občine.
(2) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon.
(3) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji.
(4) Plačila za delo občinskih funkcionarjev morajo biti skladna z zakonom in se podrobneje uredijo s pravilnikom.
(5) Nezdružljivost funkcij občinskih funkcionarjev z opravljanjem drugih funkcij in delom v občinski upravi ureja zakon.
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, če je na seji navzoča večina članov organa občine.
(javnost dela občinskih organov)
(1) Delo organov občine je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z objavljanjem informacij javnega značaja, določenih z zakonom, z zagotavljanjem sodelovanja občanov pri pripravi splošnih aktov občine, z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z objavljanjem sklicev sej občinskega sveta in gradiv teh sej, z omogočanjem navzočnosti občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov. Način zagotavljanja javnosti dela posameznega občinskega organa podrobneje določa njegov poslovnik.
(3) Za objavo drugih pomembnejših odločitev organov občine, ki neposredno zadevajo občane, se uporabljajo tudi oglasna deska občine, ki je na sedežu občine, spletne strani občine, glasilo občine.
(4) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut, poslovnik občinskega sveta in nadzornega odbora.
(5) Občani imajo pravico vpogleda v dokumente v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
2. Občinski svet
(1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine.
(2) Občinski svet šteje 23 članov.
(3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno.
(4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta.
(5) Konstituiranje občinskega sveta urejata zakon in poslovnik občinskega sveta.
(volitve članov občinskega sveta)
(1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
(2) Občinski svet se voli po proporcionalnem sistemu.
(3) Za volitve občinskega sveta je v občini oblikovana ena volilna enota.
(pristojnosti občinskega sveta)
(1) Pristojnosti občinskega sveta določa zakon in ta statut.
(2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet:
– sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise,
– sprejema prostorske načrte in druge načrte razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta,
– potrjuje mandate članov občinskega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, kolikor z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače,
– na predlog župana določi s sklepom vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča do konca leta za naslednje leto,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva pod pogoji, določenimi z zakonom,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev, sejnine članov organov in delovnih teles, ki jih imenuje občinski svet in članov sveta krajevne skupnosti, ter kriterije in merila za plače poslovodnih organov javnih zavodov, podjetij, skladov in agencij, ki jih je občina ustanovila in jim plače niso določene z drugimi akti,
– določa vrste in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje štirih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določata zakon in ta statut.
(funkcija člana občinskega sveta)
(1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
(2) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta.
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Župan predstavlja občinski svet, sklicuje in vodi njegove seje, nima pa pravice glasovanja.
(3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z zakonom, določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta po programu dela občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu. Mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(4) Podžupan oziroma najstarejši član občinskega sveta lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana, če je župan odsoten ali zadržan, sklic seje pa je v skladu s prejšnjim odstavkom načrtovan ali nujen.
(5) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan oziroma podžupan ali najstarejši član občinskega sveta, kadar sta sklicatelja.
(organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta)
(1) Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava.
(2) Pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter komisij in odborov se natančneje določi s poslovnikom.
(pravice člana občinskega sveta)
(1) Član občinskega sveta ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in odločati o vseh zadevah iz pristojnosti občinskega sveta.
(2) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(3) Župan mora predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta.
(4) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje.
(5) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
(odločanje članov občinskega sveta)
Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet.
(izvrševanje odločitev občinskega sveta)
(1) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava.
(2) Župan in občinska uprava o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu na vsaki redni seji občinskega sveta.
(predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta)
Razlogi za postopek predčasnega prenehanja mandata svetniku ter potrditev mandata nadomestnega svetnika so določeni z zakonom.
2.1 Odbori in komisije občinskega sveta
(1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa.
(3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta.
(4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
(komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja)
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 5 članov, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet,
– občinskemu svetu ali županu daje pobude oziroma predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini,
– pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– opravlja naloge po zakonu, ki ureja preprečevanje korupcije,
– obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet,
– izdaja akte v zvezi s pravicami in obveznostmi funkcionarjev.
(stalna in občasna telesa občinskega sveta)
(1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so lahko:
– odbor za gospodarstvo in finance,
– odbor za družbene dejavnosti,
– odbor za urejanje prostora in infrastrukturo,
– odbor za stavbna zemljišča, stanovanjske zadeve in poslovne prostore,
– statutarno pravna komisija.
(2) Odbori štejejo 5 do 7 članov, komisije pa 3 do 7 članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta.
(3) Občasna delovna telesa občinskega sveta ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in naloge.
(imenovanje članov odborov in komisij)
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov.
(2) Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predlog se oblikuje glede na število prejetih glasov, ki jih je posamezna stranka oziroma skupina volivcev prejela na volitvah.
(3) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik.
(4) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan v skladu z zakonom.
(5) Način dela komisij in odborov občinskega sveta podrobneje določa poslovnik občinskega sveta.
(pristojnosti komisij in odborov občinskega sveta)
(1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.
(2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana.
(razrešitev člana delovnega telesa občinskega sveta)
Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj tretjine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta.
3. Župan
(1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
(2) Župan opravlja funkcijo poklicno.
(3) Nezdružljivost funkcije župana z drugimi funkcijami ali delom določa zakon in ta statut.
(1) Pristojnosti župana so predvsem:
– predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– zadrži objavo splošnega akta občine v skladu z zakonom, če meni, da je neustaven ali nezakonit,
– zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta v skladu z zakonom, če meni, da je neustavna ali nezakonita,
– predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določi njihovo delovno področje in notranjo organizacijo,
– določa sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi in odloča o drugih pravicah in obveznostih javnih uslužbencev iz delovnega razmerja,
– imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave in skupaj z drugimi župani občin ustanoviteljic, direktorja skupne občinske uprave,
– usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
(2) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
(naloge župana na področju zaščite in reševanja)
(1) Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost.
(2) V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe.
(1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina najmanj enega ali največ dva podžupana. Podžupana imenuje in razrešuje župan izmed članov občinskega sveta. Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve občinskega sveta.
(2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti.
(3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. Če ima občina dva podžupana, nadomešča župana tisti podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
(4) V soglasju z županom se lahko podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana župan obvesti občinski svet.
(nadomeščanje župana in podžupana)
(1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupana ne morejo opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta.
(2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
(komisije in drugi strokovni organi občine)
(1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine.
(2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
(predčasno prenehanje mandata župana in podžupana)
(1) Predčasno prenehanje mandata župana ter nadomestne volitve za župana so določeni z zakonom.
(2) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta.
(3) Podžupanu preneha mandat tudi, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ne vpliva na mandat člana občinskega sveta.
4. Nadzorni odbor
(1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini s pristojnostmi, določenimi z zakonom.
(2) Nadzorni odbor opravlja naloge iz svoje pristojnosti in izvaja nadzor na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov, pogodb, finančnih dokumentov in po potrebi druge dokumentacije končanih oziroma opravljenih dejanj, ki vplivajo na zakonito, pravilno, učinkovito in gospodarno poslovanje neposrednih in posrednih uporabnikov občinskega proračuna ali upravljanje z občinskim finančnim oziroma stvarnim premoženjem.
(3) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine. Nadzorni odbor za sejo uporablja prostore občine in uporablja svoj žig.
(imenovanje in razrešitev članov nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor ima 5 članov. Predsednika, namestnika predsednika in člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja najkasneje v 45 dneh po konstitutivni seji občinskega sveta izmed občanov. Pristojnosti nadzornega odbora zahtevajo strokovnost njegovih članov, zato morajo biti v odbor imenovani ljudje, ki so praviloma poznavalci oziroma imajo izkušnje s finančno računovodskega področja in imajo praviloma najmanj univerzitetno oziroma visoko strokovno izobrazbo, pri čemer imajo prednost kandidati z navedeno izobrazbo ekonomske smeri in kandidati z nazivom pooblaščeni revizor po zakonu. Kandidate za člane nadzornega odbora predlaga občinskemu svetu Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta, ki so navedeni v 21. členu tega statuta.
(3) Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. Za razrešitev predsednika nadzornega odbora se smiselno uporabi isti postopek kot pri imenovanju.
(konstituiranje članov nadzornega odbora)
Prvo sejo nadzornega odbora občine skliče predsednik nadzornega odbora najpozneje v petnajstih dneh po imenovanju članov. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
(delovanje nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor dela in sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov vseh članov.
(2) Nadzorni odbor predstavlja predsednik. Predsednik sklicuje in vodi njegove seje, koordinira izvajanje letnega nadzornega programa in opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in poslovnik nadzornega odbora. V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti ga nadomešča namestnik.
(3) S posameznimi poročili o izvedenih nadzorih seznanja nadzorni odbor občinski svet in župana, ko vsebujejo vse predpisane sestavine, so vročena nadzorovani osebi in so dokončna. Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava njegova poročila.
(4) Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom, ki ga sprejme nadzorni odbor. Poslovnik nadzornega odbora je splošni akt občine in začne veljati petnajsti dan po objavi v uradnem glasilu občine.
(program dela nadzornega odbora)
(1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki ga tudi finančno ovrednoti. Letni program dela s predlogom finančnega načrta predloži nadzorni odbor županu v postopku priprave občinskega proračuna.
(2) Z letnim nadzornim programom in njegovimi morebitnimi dopolnitvami in spremembami seznani nadzorni odbor župana in občinski svet.
(3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v letnem nadzornem programu. Če želi nadzorni odbor izvesti nadzor, ki ni vključen v letni nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program.
(sklep o izvedbi nadzora)
Nadzorni odbor začne izvedbo nadzora z izdajo sklepa, s katerim določi vsebino in obseg nadzora, čas in kraj izvedbe nadzora ter pooblastila člana nadzornega odbora, ki bo nadzor vodil. Sklep se vroči zastopniku oziroma pooblaščeni osebi neposrednega, posrednega uporabnika občinskega proračuna ali druge pravne osebe, ki upravlja z občinskim premoženjem, pri katerem bo nadzorni odbor izvedel nadzor (v nadaljnjem besedilu: nadzorovana oseba). O izdaji sklepa se obvesti župana.
(postopek nadzora in obveznosti udeležencev nadzora)
(1) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati. Pregled dokumentacije se opravlja v prostorih občine.
(2) Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora osnutek poročila v skladu z veljavnimi predpisi. Osnutek poročila ni informacija javnega značaja. Osnutek poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru odzivno poročilo oziroma ugovor. Nadzorni odbor na prvi naslednji seji po prejemu odzivnega poročila oziroma ugovora sprejme dokončno poročilo. Dokončno poročilo se objavi na spletni strani občine.
(3) Nadzorovane osebe oziroma organi so dolžni spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora ter jih v skladu s svojimi pristojnostmi oziroma pooblastili ustrezno upoštevati.
(ugotovitev hujše kršitve predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine)
(1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
(2) V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
(nasprotje interesov in izločitev člana nadzornega odbora)
(1) Član nadzornega odbora, ki med izvajanjem funkcije ugotovi nasprotje interesov ali možnost, da bi do njega prišlo, o tem takoj pisno obvesti nadzorni odbor in takoj preneha z delom v zadevi, v kateri je prišlo do nasprotja interesov.
(2) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(3) Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor.
(1) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določi nadzorni odbor s svojim poslovnikom.
(2) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti.
(3) Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
(4) Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
(pomoč pri delu in sredstva za delo)
(1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava.
(2) Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
(3) Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
(plačilo za opravljanje dela)
Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s pravilnikom, ki ureja plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta, članov drugih organov občine in članov svetov krajevnih skupnosti, ki ga sprejme občinski svet.
5. Drugi organi občine
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
(poveljnik in štab civilne zaščite)
(1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
(2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu.
(1) Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v občini kot ožji deli občine ustanovljene krajevne skupnosti.
(2) Krajevne skupnosti so del občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
(3) Pobudo za ustanovitev nove krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja, lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
(4) Krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje občinski svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost.
(pristojnosti krajevnih skupnosti)
Krajevne skupnosti lahko sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju, sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in drugih investicij na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli,
– sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti,
– oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine,
– seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja,
– opravljajo naloge v zvezi z upravljanjem in urejanjem pokopališč v skladu z odlokom občine,
– skrbijo za vaške vodovode,
– opravljajo druge naloge določene s tem statutom ali odlokom.
(status krajevnih skupnosti)
(1) Krajevna skupnost je pravna oseba javnega prava v okviru nalog, ki jih opravlja samostojno, v skladu s tem statutom. Krajevna skupnost ne more biti delodajalec.
(2) Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
(3) Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolaga. Občina odgovarja za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno.
(4) Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost, so veljavni le ob pisnem soglasju župana, razen če je z veljavnim odlokom o proračunu za posamezne posle drugače določeno.
(volitve v svet krajevnih skupnosti)
(1) Organ krajevne skupnosti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
(2) Volitve v svet krajevne skupnosti razpiše župan.
(3) Število članov sveta določi občinski svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet krajevne skupnosti.
(4) Mandat članov sveta krajevne skupnosti se začne in konča istočasno kot mandat članov občinskega sveta.
(5) Nezdružljivost članstva v svetu krajevne skupnosti s funkcijami občinskih funkcionarjev in z delom v občinski upravi ureja zakon.
(6) Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
(7) Funkcija člana sveta je častna.
(konstituiranje sveta krajevne skupnosti)
(1) Prvo sejo sveta krajevne skupnosti skliče dotednji predsednik sveta najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta krajevne skupnosti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet krajevne skupnosti ima predsednika in podpredsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
(2) Predsednik sveta krajevne skupnosti zastopa in predstavlja krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta, predstavlja svet krajevne skupnosti ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet krajevne skupnosti. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
(3) Svet krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
(4) Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta krajevne skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
(5) Predsednik sveta skliče svet krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet krajevne skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
(6) Svet lahko sprejme poslovnik o svojem delu.
(naloge sveta krajevnih skupnosti)
(1) Svet krajevne skupnosti izvršuje naloge, ki so v skladu s tem statutom naloge krajevne skupnosti. Svet tudi:
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti.
(2) Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni občinski svet, župan ali občinska uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
(3) Svet krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore krajanov krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora krajanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov.
(4) Odločitve sveta skupnosti o uporabi sredstev in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem skupnosti so veljavne, ko da nanje soglasje občinski svet.
(svet predsednikov krajevnih skupnosti)
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
(premoženje krajevne skupnosti)
(1) Krajevne skupnosti upravljajo s premoženjem, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
(2) Krajevna skupnost mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
(3) Če krajevna skupnost preneha obstajati ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo vse njene pravice in obveznosti na občino.
(sredstva za delovanje krajevne skupnosti)
(1) Delovanje krajevnih skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve, s samoprispevki in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
(2) Financiranje krajevne skupnosti ureja zakon.
| (3) Občinski svet lahko v svojem aktu opredeli merila za izplačilo sejnin članom sveta krajevnih skupnosti. | |
(4) Občina ne prevzema finančnih obveznosti krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu občine.
(5) Za izvrševanje finančnega načrta krajevne skupnosti je odgovoren predsednik sveta.
(6) Krajevne skupnosti imajo lahko svoje transakcijske račune. Sklep o posebnem transakcijskem računu skupnosti izda župan.
(7) Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
(8) Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor občine.
(9) Občinska uprava pri svojem delovanju redno spremlja poslovanje KS in opozarja na pomanjkljivosti in pomaga pri njihovi odpravi. Na zahtevo župana se lahko opravi revizijski pregled poslovanja KS.
(razpustitev sveta krajevne skupnosti)
(1) Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se po najmanj trikratnem sklicu ne sestane,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s tem statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da očitno nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so skupnosti dodeljena iz občinskega proračuna, uporabljajo nenamensko.
(2) Občinski svet lahko s spremembo statuta tudi ukine krajevno skupnost, če ugotovi, da svet krajevne skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI
(oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju)
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
(sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini)
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
1. Zbor občanov
(1) Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi z pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan.
(2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
(1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali zaselek.
(2) Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta ali sveta krajevne skupnosti.
(3) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
(4) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
(območje, kraj in čas sklica zbora občanov)
(1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
(2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
(1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
(2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru.
(3) Javni uslužbenec občinske uprave, ki ga določi župan, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov župan seznani občinski svet ter ga na krajevno običajen način objavi.
2. Referendum o splošnem aktu občine
(referendum o splošnem aktu občine)
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
(2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta.
(3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
(1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
(2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
(3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
(1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
(2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
(3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
(4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
(vložitev zahteve za referendum)
(1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
(2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj pet odstotkov volivcev z območja, na katerega se nanaša zahteva. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
(3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu.
(4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet.
(5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
(podpora zahtevi za razpis referenduma)
(1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem.
(2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov.
(3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice.
(4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
70. člen
(1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavno sodno presojo take zahteve.
(2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
(3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja.
(4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine.
(5) Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih.
(glasovalna pravica na referendumu)
(1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
(2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
(postopek za izvedbo referenduma)
(1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
(2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
(3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
(1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
(2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del.
(3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
(4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
(1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
(2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
(3) Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če je zanjo glasovala večina vseh volivcev v občini oziroma v delu občine, za katerega se bo samoprispevek uvedel.
5. Ljudska iniciativa
(1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.
(2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu občine.
(3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
(4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
(1) Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog župana z odlokom, s katerim določi njeno notranjo organizacijo in delovno področje.
(2) Podrobnejše delovanje občinske uprave določa zakon in drugi predpisi.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČIN
(1) Sestavo premoženja občine, upravljanje in razpolaganje s premoženjem občine določa zakon in predpisi, ki veljajo za upravljanje in razpolaganje z državnim premoženjem.
(2) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje občinskega sveta, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino.
(pristojnost glede ravnanja s premoženjem občine)
(1) Občinski svet na predlog župana v postopku sprejemanja proračuna sprejme Letni načrt ravnanja s premoženjem. Občinski svet lahko določi vrednost nepremičnega premoženja, za katerega sprejme načrt ravnanja župan.
(2) Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.
(3) Sprejete načrte oziroma programe izvršuje župan.
(1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
(2) Občina je upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna pod pogoji, določenimi z zakonom.
(1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so predvideni v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenemu v poslovniku občinskega sveta.
(2) Občinski svet mora praviloma sprejeti proračun v roku, ki omogoča uveljavitev proračuna s prvim januarjem leta, za katerega se sprejema.
(3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan.
(4) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov ter obrazložitve.
(5) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo obsegati predloge za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov proračuna v isti višini, pri čemer ti ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja.
(izvrševanje proračuna občine)
(1) Za izvrševanje proračuna je župan odgovoren občinskemu svetu.
(2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine.
(3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra, pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona.
(4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave.
(5) O izvrševanju proračuna župan poroča občinskemu svetu na način, določen z zakonom.
(sprejem proračuna občine)
(1) Proračun občine sprejme občinski svet z odlokom.
(2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna.
(3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon.
(4) Rebalans proračuna predlaga župan, če v teku proračunskega leta ni možno uravnovesiti proračuna občine. Rebalans proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(5) Župan predlaga spremembe proračuna občine pred začetkom leta, na katerega se sprejeti proračun nanaša. Spremembe in dopolnitve proračuna sprejme občinski svet z odlokom.
(1) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje funkcij občine ter njenih nalog začasno nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto in za iste programe kot v preteklem letu.
(2) Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki traja največ tri mesece. Če tudi v tem roku ni sprejet proračun občine, se začasno financiranje lahko podaljša na predlog župana s sklepom občinskega sveta še za 3 mesece.
(uporaba sredstev proračuna)
Sredstva proračuna se smejo uporabiti, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji, le za namene, ki so določeni s proračunom.
(prerazporejanje sredstev v proračunu)
(1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, ki jih določa zakon in odlok o proračunu občine.
(2) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah šestmesečno poročati občinskemu svetu.
(zaključni račun proračuna)
(1) Župan pripravi predlog zaključnega računa proračuna za preteklo leto in ga predloži občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom.
(2) O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu.
Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet v skladu s pogoji, ki jih določa zakon.
(zadolževanje javnih podjetij in javnih zavodov)
(1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati in izdajati poroštva samo, če je to dovoljeno z zakonom in pod pogoji, ki jih določi občinski svet. Soglasje izda občinski svet.
(2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet.
(finančno poslovanje občine)
Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje teh opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji.
Nabavo blaga, naročanje storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
(1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih v skladu z zakonom lahko sama določi, in javnih služb, za katere je določeno z zakonom, da jih zagotavlja občina.
(2) Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine.
(3) Izvajanje občinskih javnih služb uredi občina z odlokom v skladu z zakonom.
IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
1. Splošni akti občine
(1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki, odredbe in pravilniki.
(2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
(3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
(4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta.
93. člen
(1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
(2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan s poslovnikom občinskega sveta za sprejem odloka.
(1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
(2) Poslovnik občinskega sveta pri svojem delu primerno uporabljajo tudi delovna telesa občinskega sveta.
(1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
(2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
Občina z odredbo uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
2. Posamični akti občine
(1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
(2) S posamičnimi akti odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
(odločanje o pritožbah zoper posamične akte)
(1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
(2) O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih zadevah iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
(3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
X. POVEZOVANJE OBČINE IN DRUGO SODELOVANJE
(povezovanje in sodelovanje občine z drugimi občinami in organizacijami)
(1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog, skupnih koristi občanov ali zaradi vzpostavljanja prijateljskih stikov sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami.
(2) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
(3) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
(4) Občina se zaradi predstavljanja in uveljavljanja lokalne samouprave ter usklajevanja in skupnega zagotavljanja skupnih interesov z drugimi občinami združuje v združenja.
(5) Odločitev o tovrstnih povezavah sprejme občinski svet.
XI. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA UPRAVE
(nadzor nad zakonitostjo dela)
Nadzor nad zakonitostjo dela izvršujejo državni organi v skladu z zakonom.
XII. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
(varstvo lokalne samouprave in pravic)
Če so s splošnimi in posamičnimi akti državnih organov, organov drugih samoupravnih lokalnih skupnosti ali drugih organov, organizacij in skupnosti kršene pravice ali interesi občine, določene z ustavo in zakoni, imata občinski svet in župan pravico in dolžnost zahtevati presojo ustavnosti in zakonitosti splošnega akta, sprožiti spor o pristojnosti, v upravnem postopku izpodbijati konkretne pravne akte in sprožiti druge postopke za zavarovanje pravic in interesov občine.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave PN št. 18/95, 18/97, 30/98, 4/08, Uradni list RS, št. 31/99, 44/18 in Uradne objave časopisa Snežnik, št. 4, 30. 6. 2006).
(2) Statuti krajevnih skupnosti, sprejeti na podlagi do sedaj veljavnega Statuta Občine Ilirska Bistrica, se uporabljajo do uveljavitve odloka iz drugega odstavka 3. člena tega statuta, v kolikor niso v nasprotju s tem statutom in veljavnim poslovnikom o delu občinskega sveta.
(3) Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Odlok o ustanovitvi delovnih teles (Ur. objave Primorskih novic, št. 18/95 in Uradne objave glasila Snežnik 6/2000) in Odlok o delovnem področju delovnih teles Občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave glasila Snežnik, št. 1, z dne 3. 1. 2001). Komisija za mednarodno, medobčinsko in obmejno sodelovanje, imenovana za mandat 2018–2022, nadaljuje svoje delo do zaključka mandata.
(1) Občinski svet Občine Ilirska Bistrica je dolžan odlok iz drugega odstavka 3. člena tega statuta sprejeti v enem letu po uveljavitvi tega statuta.
(2) Nadzorni odbor je dolžan poslovnik o delu nadzornega odbora uskladiti z določbami tega statuta najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega statuta.
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-4/2020-4
Ilirska Bistrica, dne 3. decembra 2020
