Na podlagi 43., 99. in 100.a člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 45/10, 28/11, 104/11, 111/13, 102/15, 76/17, 54/19 in 81/19), Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilu socialno-varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 110/04, 124/04, 114/06 – ZUTPG, 62/10 – ZUPJS, 99/13 – ZUPJS-C in 42/15), Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialnovarstvenih storitev (Uradni list RS, št. 87/06, 127/06, 8/07, 51/08, 5/09 in 6/12), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 3. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 79/18) je Občinski svet Občine Žužemberk na 10. seji dne 10. 12. 2020 sprejel
o organiziranju in izvajanju socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu v Občini Žužemberk
Ta odlok določa organiziranost socialnovarstvene storitve (v nadaljevanju: storitev) pomoč družini na domu in merila, po katerih se določita višina plačila za pomoč družini na domu in način izvajanja storitve ter postopek podelitve koncesije za izvajanje storitve.
Pomoč družini na domu vsebuje socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba lahko vsaj za določen čas nadomesti potrebo po institucionalnem varstvu v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
Pomoč družini na domu se na območju Občine Žužemberk lahko izvaja:
– s sklenitvijo pogodbe o izvajanju javne službe z javnim socialnovarstvenim zavodom, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje te službe,
– z ustanovitvijo javnega zavoda, ki bo izvajal to javno službo,
– s podelitvijo koncesije.
Sredstva za izvajanje storitve ter pokritje razlike med plačili upravičencev in ceno storitve občina zagotavlja v okviru možnosti v vsakoletnem proračunu.
III. UPRAVIČENCI DO SOCIALNE OSKRBE NA DOMU
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju Občine Žužemberk in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki.
Upravičenci do socialne oskrbe na domu so:
– osebe, stare nad 65 let, ki so zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,
– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
– kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne pomoči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
– hudo bolan otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.
IV. OBSEG IN VRSTA STORITEV
Socialnovarstvena storitev pomoč družini na domu se prilagodi potrebam posameznega upravičenca in obsega naslednje sklope opravil:
– pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo naslednja opravila: pomoč pri oblačenju ali slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
– gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo naslednja opravila: vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Storitev pomoč družini na domu obsega:
– strokovno pripravo izvajanja storitve v obliki analize primera, priprave dogovora in kontakta z udeleženci v procesu nudenja pomoči, ki traja 8 ur na upravičenca oziroma 12 ur na par,
– neposredno izvajanje storitve, ki traja do 4 ure dnevno oziroma do 20 ur tedensko.
V izjemnem primeru je upravičenec lahko upravičen do storitve v večjem obsegu ur, vendar le po predhodnem dogovoru z izvajalcem storitve, socialno službo in občino.
V. CENA IN PLAČILO STORITEV
Cena storitve socialne oskrbe na domu se oblikuje po načinu, ki ga določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in jo predlaga izvajalec storitve. Ceno urne postavke potrdi s sklepom Občinski svet Občine Žužemberk. Osnova za plačilo je cena storitve pomoči družini na domu.
Storitev se zaračunava po dejansko opravljenih urah.
Upravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačati stroške izvajanja pomoči družini na domu v višini veljavne cene storitve, zmanjšane za subvencijo občine in morebitno subvencijo države, ki jih plačujejo izvajalcu storitve pomoči na domu.
Subvencija občine znaša najmanj 50 % celotnih stroškov storitve.
Zavezanci za plačilo po tem odloku so poleg upravičenca fizične osebe, ki jih do upravičenca veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, in druga pravna, ali fizična oseba, ki jo k plačilu stroškov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.
VI. OPROSTITVE IN OLAJŠAVE
V celoti so oproščeni plačila storitve prejemniki oziroma upravičenci do trajne denarne socialne pomoči in prejemniki nadomestila za invalidnost po Zakonu o družbenem varstvu odraslih telesno in duševno prizadetih oseb.
Plačila storitve je v celoti oproščen tudi vsak upravičenec in zavezanec, ki:
– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,
– nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne dosega meje socialne varnosti in
– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.
O oprostitvi plačila odloča pristojni center za socialno delo na podlagi meril za določanje oprostitev pri plačilih socialnovarstvenih storitev, ki jih v skladu z Zakonom o socialnem varstvu sprejme Vlada Republike Slovenije.
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu z odločbo o oprostitvi plačila lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist občine, ki zanj financira pomoč družini na domu. Obremenitev in odtujitev nepremičnine velja le v primeru izrecne zahteve občine in če gre za tiste nepremičnine, na katerih uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča.
Uporabnik poravna svoje obveznosti na podlagi dogovora o izvajanju storitve ter višini plačila.
Dogovor o izvajanju storitev ter višini plačila oziroma doplačila med upravičencem in izvajalcem storitve se sklene pred začetkom izvajanja storitve.
Dogovor vsebuje podatke o izvajalcu in uporabniku storitev, o vrsti in obsegu storitev, o višini in načinu plačila za opravljene storitve ter opredeljuje obveznosti izvajalca in uporabnika.
Upravičenec ali zavezanec je dolžan izvajalca obvestiti o vsaki spremembi dejstev ali okoliščin, ki so bile podlaga za odločitev o delni ali celotni oprostitvi plačila storitve pomoči na domu v roku 15 dni od nastanka spremembe. Upravičenec, ki je pridobil pravico do celotne ali delne oprostitve plačila na podlagi neresničnih podatkov ali ni sporočil sprememb stanja, je dolžan sam oziroma njegov zavezanec takoj vrniti vsa sredstva, ki so mu bila priznana kot pravica, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva, ko je upravičenec pridobil oprostitev plačila oziroma doplačila.
Upravičenec izgubi pravico do celotne ali delne oprostitve plačila storitev socialne oskrbe na domu, če:
– gre v institucionalno varstvo,
– je pridobil dovolj lastnih sredstev ali sredstev zavezancev, da do oprostitve ali delnega doplačila ni več upravičen in
– se ugotovi, da je upravičenec pridobil pravico do delne ali celotne oprostitve na podlagi lažnih podatkov ali ni sporočil spremembe dejstev in okoliščin, ki bi lahko vplivale na pravico do oprostitve in višino oprostitve.
Izvajalec storitve »Pomoč družini na domu« je dolžan voditi evidenco naslednjih dokumentov:
– osebnih kartonov uporabnikov z evidencami osebnih podatkov v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu in Zakona o varovanju osebnih podatkov,
– dogovorov o izvajanju storitve z uporabniki,
– dnevnikov o izvedbi storitev s podatki: kdo izvaja storitev, komu se pomoč nudi, o vsebini pomoči, tedenskem obsegu pomoči in obdobju izvajanja pomoči, o opravljenih poteh (smeri in prevoženi kilometri), ki jih praviloma s podpisom potrdi uporabnik,
– podatkov o plačilih in oprostitvah,
– supervizijskih obravnav.
Izvajalec je dolžan občini posredovati naslednjo dokumentacijo:
– letno poročilo izvajalca o izvedenih urah storitve pomoči na domu, ki obsega opis opravljenega dela, realizacijo opravljenih efektivnih ur in oceno realizacije plana po vrstah storitev do 15. januarja za preteklo leto,
– najavo finančnega plana za prihodnje leto do 15. novembra,
– medobdobno poročilo na zahtevo občine.
Strokovni nadzor nad izvajanjem storitev pri uporabniku vrši izvajalec, ki obenem sprejema tudi vse pritožbe in pripombe uporabnikom. Nadzor nad pogodbeno dogovorjeno vsebino in obsegom izvajanja storitve pri izvajalcu vršijo pristojni občinski organi.
VIII. POGOJI ZA PODELITEV KONCESIJE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE POMOČ NA DOMU
Razpis za podelitev koncesije za organiziranje in izvajanje pomoči družini na domu razpiše župan v skladu z veljavnimi predpisi in tem odlokom.
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna ali fizična oseba, registrirana za opravljanje dejavnosti v Republiki Sloveniji,
– da izpolnjuje pogoje po ZSV za opravljanje dejavnosti, za katero se razpisuje koncesija, – da zagotavlja zaposlitev zadostnega števila strokovnih delavcev ter zagotavlja ustrezno vodenje,
– da ima izdelan podroben program dela in
– da zagotavlja kakovostno izvajanje storitve.
Župan imenuje najmanj tričlansko komisijo za pregled in presojo prispelih ponudb (v nadaljevanju: komisija).
Vsaj en član komisije mora biti zaposlen pri občinski upravi Občine Žužemberk, en član mora biti strokovnjak s področja socialnega varstva, en član pa predstavnik društva upokojencev.
Komisija pridobi mnenje socialne zbornice o vsaki ponudbi, ki:
– je pravočasna,
– jo je podal ponudnik, ki izpolnjuje predpisane pogoje,
– je popolna.
Zbornica mora mnenje dati v 20 dneh od prejema pisne zahteve komisije, sicer komisija pripravi predlog podelitve koncesij brez tega mnenja.
Komisija najkasneje v roku 60 dni po pridobitvi mnenja socialne zbornice oziroma po izteku roka iz prejšnjega odstavka opravi pregled in presojo popolnih ponudb po kriterijih in merilih, objavljenih v javnem razpisu in na tej podlagi in ob upoštevanju mnenja socialne zbornice, če je bilo dano, pripravi predlog podelitve koncesij.
Pristojni uslužbenec občinske uprave o vseh ponudbah za izvajanje storitve pomoči na domu na območju Občine Žužemberk odloči z eno odločbo, s katero:
– podeli koncesijo najugodnejšemu ponudniku ali ponudnikom,
– določi čas trajanja koncesije v skladu z razpisom,
– zavrne neuspešne ponudbe.
V odločbi se določi rok po vročitvi dokončne odločbe, v katerem mora izbrani ponudnik skleniti koncesijsko pogodbo.
Če je v predpisu ministra določeno, da lahko določene pogoje za začetek opravljanja storitev koncesionar izpolni po podelitvi koncesije in sklenitvi pogodbe, se v odločbi določi rok, v katerem mora koncesionar izpolniti te pogoje in način, kako jih mora izpolniti. Organ, ki je izdal odločbo, lahko navedeni rok iz upravičenih razlogov podaljša.
Koncedent s sklepom ugotovi, da razpis ni uspel, če:
– se na razpis ne prijavi noben ponudnik,
– nobena ponudba ni pravočasna,
– nobena ponudba ni popolna,
– nobena ponudba ni podana za v razpisu določeno območje,
– noben ponudnik ne izpolnjuje razpisanih pogojev.
Razpis lahko ponovi v roku, ki ne sme biti daljši od 60 dni od izdaje sklepa o neuspelem razpisu.
Zoper odločbo o podelitvi koncesije ni pritožbe, možen pa je upravni spor.
IV. MERILA ZA IZBOR KONCESIONARJA
Pri izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– cena neposredne socialne oskrbe/efektivno uro,
– cena vodenja in organizacija storitve/na efektivno uro,
– program dela za 5 let,
– ocena tehničnih sredstev in opreme,
– oddaljenost sedeža oziroma izpostave izvajalca od območja, za katero bo podeljena koncesija.
Koncedent z razpisno dokumentacijo o podelitvi koncesije natančno določi vrednost posameznega merila za izbor.
IV. SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN NJENO IZVAJANJE
Pogodbo o koncesiji s koncesionarjem podpiše župan občine.
S pogodbo o koncesiji koncedent in koncesionar uredita medsebojno koncesijsko razmerje in razmerje do uporabnikov.
Koncesijska pogodba se sklene za določen čas, za dobo 10 let.
S pogodbo o koncesiji, koncedent in koncesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe, zlasti pa:
– vrsto, obseg in ceno storitve, ki je predmet koncesije,
– pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo,
– začetek izvajanja koncesije,
– čas, za katerega se sklene koncesijska pogodba,
– sredstva, ki jih koncesionarju za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, zagotavlja koncedent, in način financiranja,
– dolžnost in način poročanja koncesionarja koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na opravljanje storitev, ki so predmet koncesije,
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o tekočem opravljanju storitev, ki so predmet koncesije,
– obveznosti koncesionarja do uporabnikov,
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja koncesije,
– način spreminjanja koncesijske pogodbe oziroma koncesijskega razmerja,
– prenehanje koncesijske pogodbe in njeno morebitno podaljšanje,
– rok za odpoved koncesije,
– pogoje in način finančnega, strokovnega in upravnega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe,
– druge določbe pomembne za določitev in izvajanje storitve, ki je predmet koncesije.
Koncesijska pogodba se lahko podaljša, vendar največ za čas, za katerega je bila sklenjena.
Koncesija preneha:
– s potekom dobe trajanja koncesije, dogovorjene s pogodbo,
– na podlagi odpovedi s 6 mesečnim odpovednim rokom,
– z odvzemom koncesije, če koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi pogodbe o koncesiji.
Koncesionar je dolžan kljub poteku odpovednega roka iz druge alineje prejšnjega odstavka in pod pogoji, ki jih določa zakon, še naprej izvajati storitev pomoči družini na domu, dokler koncedent ne zagotovi opravljanja te dejavnosti na podlagi nove koncesijske pogodbe, vendar ne dlje, kot to določa zakon.
Koncesijsko razmerje ni prenosljivo, razen s soglasjem koncesionarja.
Izvajanje koncesijske pogodbe spremlja občinska uprava.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o javni službi pomoči družini na domu in merilih za določanje plačila storitev (Uradni list RS, št. 63/00 in 35/03).
Št. 122-16/2020-2
Žužemberk, dne 10. decembra 2020
