Na podlagi tretjega odstavka 17. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11, 21/12 – ZDU-1F, 47/12, 15/13 – ZODPol, 47/13 – ZDU-1G, 48/13 – ZSKZDČEU-1, 19/15, 23/17 – ZSSve, 36/19 in 139/20) ministrica za pravosodje po predhodnem mnenju generalnega državnega tožilca z dne 3. 12. 2020 in Državnotožilskega sveta z dne 10. 12. 2020 izdaja
S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E D R Ž A V N O T O Ž I L S K E G A R E D A
V Državnotožilskem redu (Uradni list RS, št. 7/12, 29/12, 45/16 in 64/19) se v prvem odstavku 22. člena in drugem odstavku 58. člena besedilo »sodnih počitnic« nadomesti z besedilom »poletnega poslovanja sodišč«.
V 9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) O zadevah posebej hudih kaznivih dejanj, o zadevah, ki so širšega javnega pomena, ki imajo posebno odmevnost, ali o zahtevnih pravnih vprašanjih, ki so pomembna za državnotožilsko in sodno prakso, mora državni tožilec nemudoma obvestiti vodjo državnega tožilstva, ta pa v obliki operativnega poročila Vrhovno državno tožilstvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vrhovno državno tožilstvo). Na enak način poteka tudi redno obveščanje o stanju in reševanju teh zadev, z navedbo izvršenih in načrtovanih ukrepov.«.
V 66. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V letnem razporedu dela vodja državnega tožilstva razporedi vse državne tožilce v oddelke oziroma druge notranje organizacijske enote ter določi vodje in namestnike vodij oddelkov in drugih notranjih organizacijskih enot, ki jih vodijo državni tožilci v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ob vsakokratni spremembi razporeda iz prvega odstavka tega člena se objavi tudi njegov čistopis.«.
V 67. členu se četrti odstavek črta.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
V 68. členu se v petem odstavku za besedilom »notranjih organizacijskih enot« doda besedilo »in njihovim namestnikom«.
74. člen se spremeni tako, da se glasi:
(organiziranje dežurne službe)
(1) Dežurna služba se organizira tako, da je zagotovljeno državnotožilsko delo ob delavnikih in praznikih ter dela prostih dnevih neprekinjeno 24 ur na dan. Dežurna služba se izvaja pri okrožnih državnih tožilstvih in SDT. V Posebnem oddelku se organizira tudi dežurna služba za opravljanje policijskih nalog.
(2) Izven poslovnega časa naloge kontaktne točke za zadeve mednarodnega sodelovanja v kazenskih zadevah zaradi začasnega zavarovanja, zasega in odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, ter premoženja nezakonitega izvora opravlja dežurna služba SDT.«.
V 75. členu se v tretjem odstavku beseda »stalna« črta.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Čas sodelovanja državnega tožilca s policijo ter drugimi pristojnimi državnimi organi v predkazenskem postopku, ki obsega čas medsebojnega obveščanja in usmerjanja predkazenskega postopka, čas udeležbe pri nujnih procesnih dejanjih in drugih opravilih predkazenskega ali kazenskega postopka in čas, porabljen za druga nujna dejanja v predkazenskem postopku v času odrejene pripravljenosti, se evidentira kot dežurstvo v vpisnikih in evidencah postopka, v katerem je bilo dejanje opravljeno, in evidenci dežurne službe državnega tožilstva.«.
Za spremenjenim četrtim odstavkom se dodata nova peti in šesti odstavek, ki se glasita:
»(5) Najdaljši sprejemljivi čas prihoda državnega tožilca na delovno mesto ali kraj, kjer je treba opraviti nujno procesno dejanje, je ena ura od trenutka obvestila o potrebi za prevzem nujnih procesnih dejanj. Če državno tožilstvo zaradi kadrovske zasedenosti ali zaradi težje dostopnih krajev, kjer je treba opraviti procesno dejanje, ne more zagotoviti odzivnega časa ene ure, se lahko v posameznih primerih določi daljši odzivni čas, vendar ne več kot dve uri.
(6) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi za državnotožilsko osebje, kadar sodeluje pri opravljanju nujnih procesnih dejanj.«.
V 76. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vodja državnega tožilstva izda razpored dežurstva in pripravljenosti za vsak mesec najmanj sedem dni, v času poletnega poslovanja sodišč pa najmanj 14 dni pred začetkom tega obdobja.«.
V četrtem odstavku se besedilo »oziroma državnotožilskega osebja, upoštevajoč delovnopravno zakonodajo oziroma predpise o delovnem času po zakonu, ki ureja javne uslužbence« črta.
78. člen se spremeni tako, da se glasi:
(osebna varovalna oprema)
(1) Državnim tožilcem, policistom Posebnega oddelka in državnotožilskemu osebju, ki sodelujejo pri delu dežurne službe, se zagotovi osebna varovalna oprema v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.
(2) Vrsto osebne varovalne opreme za varnost in zdravje pri delu, uporabnike in način dodeljevanja osebne varovalne opreme v uporabo določi generalni državni tožilec enotno za vsa državna tožilstva. Vodja državnega tožilstva lahko glede na oceno tveganj za varnost in zdravje določi tudi dodatne vrste osebne varovalne opreme.«.
V 82. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V sklepu o zavrženju ovadbe po zakonu, ki ureja kazenski postopek, državni tožilec navede ovadeno osebo, zakonski naziv kaznivega dejanja, pravno kvalifikacijo in zakonski razlog za zavrženje, vsebinsko obrazložitev razloga za zavrženje kazenske ovadbe ter se opredeli do morebitnega mnenja oškodovanca.«.
V 89. členu se v prvem odstavku besedilo »zakonu, ki ureja državno tožilstvo« nadomesti z besedilom »9. členu DTR«.
90. člen se spremeni tako, da se glasi:
(dolžnost predložitve osnutka akta na vpogled, posvetovanje in odločanje)
(1) V zadevah, ki so opredeljene kot zadeve posebnega pomena, mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe, o odstopu od kazenskega pregona, o odločitvi, da se zadeva označi kot rešena in spis zaključi brez uvedbe postopka, o izvršitvi, predlaganju ali odstopu od procesnega dejanja oziroma ukrepa, o umiku obtožnega akta, če je tako vnaprej odredil vodja državnega tožilstva, o umiku pritožbe ali o odločitvi, da se pritožba ne vloži, podpisani osnutek svojega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, skupaj s spisom zadeve, predložiti na vpogled vodji državnega tožilstva oziroma vodji oddelka, ali s strani vodje pooblaščenemu državnemu tožilcu.
(2) V zadevah, v katerih je vložena ovadba zaradi kaznivih dejanj, za katere se v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, pred odločitvijo o zavrženju ovadbe zahteva predložitev državnotožilskega akta na vpogled vodji državnega tožilstva, mora državni tožilec podpisani osnutek svojega akta, skupaj s spisom zadeve, predložiti na vpogled vodji oziroma s strani vodje pooblaščenemu državnemu tožilcu. Če so te zadeve opredeljene tudi kot zadeve posebnega pomena, mora državni tožilec ravnati tudi v skladu s prejšnjim odstavkom.
(3) V zadevah iz prvega stavka prejšnjega odstavka, v katerih se mora o razlogih za zavrženje ovadbe v skladu z zakonom, ki ureja državno tožilstvo, vodja državnega tožilstva posvetovati, predloži državni tožilec osnutek akta skupaj s spisom zadeve na vpogled vodji državnega tožilstva, ki se o razlogih za zavrženje ovadbe posvetuje z dvema državnima tožilcema.
(4) V zadevah, za katere je v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, določeno, da mora državni tožilec pred odločitvijo o zavrženju ovadbe pisno seznaniti oškodovanca o nameri za zavrženje, podpisani osnutek svojega akta predloži na vpogled v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena, ko se je oškodovanec o nameri za zavrženje pisno opredelil ali ko se izteče rok za seznanitev.
(5) Državni tožilec lahko sprejme odločitev, ko je vodja državnega tožilstva oziroma z njegove strani pooblaščeni državni tožilec s podpisom na osnutku in v internem opomniku označil, da je osnutek odločitve pregledal.
(6) Akti in odredbe državnega tožilca iz prvega do tretjega odstavka tega člena se ne smejo odpremiti ali izvršiti, dokler na osnutku in v internem opomniku spisa ni podpisa iz prejšnjega odstavka.
(7) Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis osnutka državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker meni, da je osnutek ali odredba pomanjkljiva ali nerazumljiva, v pisni odklonitvi ali zaznamku na osnutku kratko navede tudi razloge, lahko pa ob tem natančneje pojasni državnemu tožilcu, na kakšen način se pomanjkljivosti ali nerazumljivost lahko odpravijo. Če je pojasnilo ustno, se o tem napravi zaznamek.
(8) Če tudi novi osnutek ni v skladu s pojasnilom, lahko vodja državnega tožilstva ponovno ravna po prejšnjem odstavku.
(9) Če vodja državnega tožilstva odkloni podpis osnutka državnotožilskega akta oziroma zapisa odredbe v internem opomniku, ker se ne strinja z odločitvijo državnega tožilca, ki mu je zadevo predložil v podpis, ne more zadeve vrniti v ponovno obravnavanje temu državnemu tožilcu in je po prevzemu ne more ponovno dodeliti istemu državnemu tožilcu.
(10) V primerih iz tega člena se v internem opomniku zaznamuje datum vsakokratne predložitve spisov zaradi vpogleda osnutkov ali opravljenega posveta, datum vrnitve spisov in datum ter kratka vsebina vseh odločitev, posvetov in odredb, izdanih na podlagi tega člena. Vsi zaznamki v internem opomniku morajo biti podpisani.«.
V 141. členu se v drugem odstavku za besedilom »vodja državnega tožilstva« doda besedilo »ali po pooblastilu njegov namestnik«.
V 143. členu se v tretjem odstavku pred piko doda besedilo »ali po pooblastilu njegov namestnik«.
PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
Akt iz spremenjenega 78. člena Državnotožilskega reda generalni državni tožilec sprejme v treh mesecih po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev Državnotožilskega reda.
Dokumentarno gradivo in organizacijo svojega poslovanja državna tožilstva uskladijo z določbami teh sprememb in dopolnitev Državnotožilskega reda najpozneje v roku enega meseca po njihovi uveljavitvi.
Te spremembe in dopolnitve Državnotožilskega reda začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 701-21/2020
Ljubljana, dne 17. decembra 2020
EVA 2020-2030-0014
