Na podlagi 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 149. člena Zakona o varstvu okolja /ZVO-1/ (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE), 3. člena Zakona o prekrških /ZP-1/ (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), Uredbe o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 88/12), Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 87/12, 109/12, 76/17 in 78/19), 16. ter 92. člena Statuta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 41/15 in 97/20) in 4. člena Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Tišina (Uradni list RS, št. 69/17) je Občinski svet Občine Tišina na 15. redni seji dne 15. 12. 2020 sprejel
o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Tišina
1. SPLOŠNE DOLOČBE
(1) Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) v Občini Tišina (v nadaljevanju: občina).
(2) V okviru javne službe se izvaja oskrba stavb in gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo iz javnega vodovoda, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za javno službo ne šteje oskrba nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov ter nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah s pitno vodo ne glede na to, ali se zagotavlja iz javnega vodovoda, če:
1. se voda uporabi za namen, ki ni oskrba s pitno vodo in za katerega je treba pridobiti vodno pravico v skladu s predpisom, ki ureja vode,
2. iz vode nastaja industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se takrat, kadar se oskrba s pitno vodo zagotavlja iz javnega vodovoda, za javno službo šteje:
1. oskrba stavb ali gradbenih inženirskih objektov s pitno vodo v delu, kjer se v njih izvajajo državne ali občinske javne službe,
2. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje javnih površin,
3. oskrba zunanjega hidrantnega omrežja za gašenje požarov s pitno vodo,
4. oskrba s pitno vodo, ki je na javnih površinah namenjena splošni rabi,
5. oskrba s pitno vodo za pranje ali namakanje površin, ki pripadajo stavbi iz drugega odstavka tega člena, če letna količina ne presega 50 m3.
S tem odlokom se določa način opravljanja javne službe. Odlok obsega:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorska razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njenega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina občine,
– cene storitev javne službe,
– javna pooblastila izvajalca javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe,
– kazenske določbe,
– predpise, sprejete na podlagi tega odloka,
– prehodne in končne določbe.
(uporabniki javne službe)
(1) Uporabniki javne službe so lastniki stavbe, dela stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki je priključen na javni vodovod in se zanj zagotavlja javna služba.
(2) Če je stavba, del stavbe ali gradbeni inženirski objekt v solastnini, lahko obveznosti uporabnikov javne službe iz prejšnjega odstavka prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor.
(3) V večstanovanjskih stavbah, v katerih ni zagotovljenega ločenega odjema pitne vode po posameznih stanovanjskih enotah, obveznosti uporabnikov javne službe izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb.
(4) Uporabniki javne službe iz 1. in 2. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka so izvajalci državnih ali občinskih javnih služb ali upravljavci javnih površin, za katere se uporablja pitna voda, ki se odvzema iz javnega vodovoda.
(5) Uporabnik javne službe iz 3. in 4. točke četrtega odstavka 1. člena tega odloka je občina.
(6) Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda, določitev plačnika ter plačilo storitev javne službe za uporabnike javne službe iz četrtega in petega odstavka tega člena se izvaja v skladu z določili tega odloka.
V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.
Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo državni predpisi s področja varstva okolja.
V tem odloku uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja varstvo okolja in na njuni podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi.
2. ORGANIZACIJSKA IN PROSTORSKA ZASNOVA OPRAVLJANJA JAVNE SLUŽBE
(oblika zagotavljanja javne službe)
(1) Javna služba se opravlja v obliki
– javnega podjetja na območju katastrskih občin (KO):
| Št. KO | Ime KO |
| 125 | Murski Črnci |
| 124 | Gradišče |
| 122 | Tišina |
| 123 | Tropovci |
| 114 | Vanča vas |
| 116 | Borejci |
| 115 | Rankovci |
– režijskega obrata občine na območju naselij:
| Št. KO | Ime KO |
| 121 | Petanjci |
| 120 | Murski Petrovci |
| 119 | Sodišinci |
| 118 | Gederovci |
| 117 | Krajna |
(2) Izvajalec javne službe iz prvega odstavka tega člena je upravljavec javnega vodovoda, na območjih javnega vodovoda, določenih v Programu oskrbe s pitno vodo.
3. VRSTE IN OBSEG STORITEV JAVNE SLUŽBE
(vrsta in obseg storitev javne službe)
(1) V okviru storitev javne službe upravljavec javnega vodovoda zagotavlja:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom javne službe v skladu s predpisi, standardi in normativi, ki urejajo pitno vodo in oskrbo s pitno vodo,
2. obveščanje uporabnikov javne službe o izvajanju javne službe o njihovih obveznostih in izvajanju javne službe,
3. redno vzdrževanje javnega vodovoda,
4. redno vzdrževanje javnemu vodovodu pripadajočih zunanjih hidrantnih omrežij za gašenje požarov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred požari,
5. redno vzdrževanje priključkov na javni vodovod,
6. vodenje evidenc v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
7. poročanje v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
8. izdelavo programa oskrbe s pitno vodo v skladu z določili uredbe, ki ureja oskrbo s pitno vodo,
9. izvajanje notranjega nadzora in drugih nalog, določenih v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo,
10. monitoring kemijskega in mikrobiološkega stanja vode iz zajetja za pitno vodo,
11. monitoring količine iz zajetja za pitno vodo odvzete vode v skladu s pogoji vodnega dovoljenja za oskrbo s pitno vodo in monitoring zajetja za pitno vodo odvzete vode za drugo rabo, ki ni oskrba s pitno vodo, če se ta odvzame iz javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja ali koncesije,
12. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje drugih ukrepov v skladu s predpisi, ki urejajo vodovarstvena območja,
13. občasno hidravlično modeliranje javnega vodovoda,
14. izdelava programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov na javnem vodovodu v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
15. izdelavo programa ukrepov v primerih izrednih dogodkov zaradi onesnaženja,
16. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na območju javnega vodovoda,
17. priključevanje novih uporabnikov javne službe.
(2) Redno vzdrževanje priključkov iz pete točke prvega odstavka tega člena obsega:
– preverjanje in redno vzdrževanje priključka na javni vodovod tako, da ni negativnih vplivov na zdravstveno ustreznost pitne vode in javni vodovod ter da je priključek vodotesen,
– zagotavljanje delovanja obračunskega vodomera v skladu s predpisi, ki urejajo meroslovje,
– interventno vzdrževanje v primeru nepredvidljivih dogodkov (npr. lomi in puščanje pitne vode na priključku, okvare obračunskega vodomera in podobno).
(Program oskrbe s pitno vodo)
(1) Javna služba se izvaja v skladu s Programom oskrbe s pitno vodo.
(2) Predlog Programa oskrbe s pitno vodo pripravi izvajalec javne službe za obdobje štirih letin ga pred uveljavitvijo posreduje občinski upravi v uskladitev, najkasneje do 31. oktobrav koledarskem letu pred začetkom njegove uveljavitve. Po prejemu izjave občine, da je program usklajen z občino, ga potrdi odgovorna oseba izvajalca javne službe.
(3) Izvajalec javne službe mora uporabnikom javne službe omogočiti vpogled v potrjen Program oskrbe s pitno vodo na sedežu izvajalca javne službe.
4. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE IN UPORABO STORITEV JAVNE SLUŽBE
4.1. Opremljenost naselij z javnim vodovodom
Predvidena poselitvena območja morajo biti pred začetkom uporabe stavb ali gradbeno inženirskih objektov na njih opremljena z javnim vodovodom v skladu s predpisi, ki urejajo gradnjo objektov, tehničnim pravilnikom in tem odlokom.
4.1.1. Oskrba s pitno vodo na območju, ki je opremljeno z javnim vodovodom
(priključitev na javni vodovod)
(1) Stavba ali gradbeni inženirski objekt iz drugega odstavka 2. člena tega odloka, ki leži znotraj območja javnega vodovoda, kjer se izvaja javna služba, morata biti priključena na javni vodovod v skladu z določili tega odloka in Tehničnega pravilnika.
(2) Na javni vodovod mora biti priključena vsaka nova stavba ali gradbeni inženirski objekt posebej, zanje pa mora biti zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z obračunskim vodomerom.
(3) V novih večstanovanjskih stavbah mora biti za posamezne dele stavbe (stanovanjske in poslovne) zagotovljeno merjenje porabe pitne vode z ločenimi obračunskimi vodomeri.
(4) Merjenje porabe pitne vode v stavbi ali gradbenem inženirskem objektu mora biti zagotovljeno pred odjemnim mestom, do katerega lahko dostopa izvajalec javne službe.
(5) Ne glede na drugi odstavek tega člena se v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu ali v nestanovanjskih stavbah, ki predstavljajo zaokroženo celoto in imajo enega lastnika, s pitno vodo iz javnega vodovoda oskrbuje več stavb, lahko zagotavlja odjem pitne vode na enem odjemnem mestu.
(6) Načrtovanje in gradnjo priključka na javni vodovod mora zagotoviti lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, ki se priključuje na javni vodovod.
(7) Načrtovanje in gradnjo priključka izvede upravljavec vodovoda na stroške investitorja oziroma lastnika stavbe, ali gradbenega inženirskega objekta.
(prepoved priključitve na javni vodovod)
(1) Stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, za katerega odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode, ni urejeno v skladu s predpisi, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadne vode in predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajalec ne sme priključiti na javni vodovod.
(2) Če lastnik stavbe ali gradbenega inženirskega objekta za rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ni pridobil vodne pravice s predpisi, ki urejajo vode, izvajalec javne službe stavbe ali gradbenega inženirskega objekta, v delu, ki se nanašajo na rabo pitne vode iz javnega vodovoda, ki ne šteje za javno službo, ne sme priključiti na javni vodovod.
(3) Upravljavec mora pred izvedbo vodovodnega priključka preveriti, ali je za objekt izdano gradbeno dovoljenje.
(Ukinitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod)
(1) Ukinitev priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod je dovoljena:
– v primeru odstranitve stavbe ali inženirskega objekta,
– v primeru, da je na podlagi mnenja pristojnega organa občine stavba v naravi ruševina,
– v posebnih primerih na podlagi mnenja pristojnega organa občine (ko je lastnik nepremičnine neznan).
(2) Začasna ukinitev oziroma odjava priključka ni dovoljena.
(3) Vodovodni priključek se ukine na podlagi zahtevka uporabnika in izdanega soglasja za ukinitev priključka.
(4) Ukinitev vodovodnega priključka obsega demontažo vodomera in odstranitev spoja priključne cevi na javnem vodovodu (vodovodna armatura, vgradna garnitura, cestna kapa …) ali skupinskem priključku.
(5) Ukinitev priključka v primeru prve in druge alineje prve točke tega člena izvede upravljavec vodovoda po izvedeni rušitvi samega objekta na stroške uporabnika, s čimer prenehajo obveznosti in pravice iz naslova javne vodo oskrbe na predmetni lokaciji.
(6) Ukinitev priključka v primeru tretje alineje prve točke tega člena izvede upravljavec vodovoda na stroške občine.
(prepoved lastne oskrbe s pitno vodo)
Lastna oskrba s pitno vodo se lahko izvaja samo v stavbah ali gradbeno inženirskih objektih, ki so oddaljene več kot 200 m od javnega vodovoda ali več kot 30 m od obstoječega priključka na javni vodovod.
4.1.2. Oskrba s pitno vodo v naselju, ki ni opremljeno z javnim vodovodom
(uporaba zajetij za pitno vodo)
Zajetja za pitno vodo, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje javni vodovod, se ne smejo uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo ali druge rabe voda.
4.2. Evidence
Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.
4.3. Prekinitve in omejitve oskrbe s pitno vodo iz javnega vodovoda
(prekinitve oskrbe s pitno vodo uporabnika)
Izvajalec lahko uporabniku prekine oskrbo s pitno vodo če ta:
– ne plačuje storitev javne službe,
– se s pitno vodo oskrbuje hkrati iz lastnega vodnega vira,
– nepooblaščeno posega v javni vodovod ali vodovodni priključek,
– ima neustrezno izvedeno interno vodovodno napeljavo,
– ne dovoli pregleda interne vodovodne napeljave,
– ne dovoli pregleda in popisa obračunskega vodomera,
– ne dovoli popravila ali obnove priključka,
– ne omogoči ali dovoli predelave priključka.
(omejitve ali začasne prekinitve odjema pitne vode)
(1) V primeru pomanjkanja pitne vode, zaradi katere je lahko ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec javnega vodovoda omeji odjem pitne vode iz javnega vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba s pitno vodo prednost pred drugimi rabami vode.
(2) Upravljavec javnega vodovoda lahko začasno prekine ali omeji oskrbo s pitno vodo v primeru izvedbe vzdrževalnih del na javnem vodovodu ali priključkih na javni vodovod.
(3) V primeru načrtovanih vzdrževanih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem času in trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti najmanj en dan pred predvideno prekinitvijo na krajevno običajen način in z objavo na svoji spletni strani.
(4) V primeru nepredvidljivih vzdrževalnih del upravljavec javnega vodovoda o predvidenem trajanju prekinitve ali omejitve oskrbe s pitno vodo uporabnike javne službe obvesti na krajevno običajen način takoj, ko je to mogoče.
4.4. Izvajanje javne službe v primeru izrednih dogodkov
(oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer)
(1) Izvajalec javne službe mora v primeru izrednih razmer izvajati javno službo v skladu z Načrtom zaščite in reševanja – oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer.
(2) Stroški oskrbe s pitno vodo v primerih iz prvega odstavka tega člena se krijejo iz občinskega ali državnega proračuna.
4.5. Evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda
(evidentiranje količine odvzete pitne vode iz javnega vodovoda)
(1) Vodarina se uporabnikom storitve oskrbe s pitno vodo, pri katerih se poraba ugotavlja z obračunskim vodomerom, obračunava glede na dobavljeno količino pitne vode v m3. Obračunava se glede na dejansko porabo v preteklem obračunskem obdobju. Izvajalec pri uporabnikih najmanj enkrat letno ugotavlja dejansko porabo (celotno količino pitne vode izmerjene z obračunskim vodomerom) in opravi poračun za preteklo obračunsko obdobje.
(2) Če se poraba pitne vode ne ugotavlja z obračunskim vodomerom, se vodarina obračuna glede na zmogljivost priključka, določeno s premerom priključka, ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, v skladu s predpisom o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
4.6. Zagotavljanje skladnosti pitne vode
(zagotavljanje skladnosti pitne vode)
(1) Upravljavec javnega vodovoda mora zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode.
(2) Upravljavec javnega vodovoda mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami državnega predpisa o pitni vodi, ki ima najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovne, tehnične ali zdravstvene smeri.
(2) Skladnost mora biti zagotovljena:
– na pipah oziroma mestih, kjer se voda uporablja kot pitna voda,
– v primeru oskrbe s pitno vodo s cisternami: na mestu iztoka iz cisterne.
(3) Upravljavec javnega vodovoda mora izvajati notranji nadzor nad zagotavljanjem skladnosti pitne vode v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in zdravstveno ustreznost živil.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena se šteje, da je upravljavec javnega vodovoda izpolnil svoje obveznosti, kadar dokaže, da je vzrok neskladnosti hišno vodovodno omrežje ali njegovo vzdrževanje. Hišno vodovodno omrežje zajema cevovod, opremo in naprave, ki so vgrajene med vodomerom na priključku na sistem za oskrbo s pitno vodo in mestih uporabe pitne vode.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec javne službe, kadar obstaja sum, da zaradi hišnega vodovodnega omrežja pitna voda ni skladna, zagotoviti:
– priporočila lastnikom objektov o ukrepih za zmanjšanje ali odpravo tveganja in/ali,
– ukrepe kot so ustrezne metode priprave, za spremembo lastnosti vode pred dobavo, tako da se zmanjša ali odpravi tveganje, da voda po dobavi ne bi bila skladna,
– ustrezno obveščanje porabnikov in posredovanje priporočil o vseh možnih dodatnih ukrepih za odpravo neskladnosti, ki bi jih morali sprejeti.
(6) V javnih objektih (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.) je za odpravo neskladnosti, ki je posledica hišnega vodovodnega omrežja ali njegovega vzdrževanja, odgovoren lastnik ali upravljavec javnega objekta.
5. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPORABNIKOV STORITEV JAVNE SLUŽBE
5.1. Pravice uporabnikov storitev javne službe
(pravice uporabnikov storitev javne službe)
Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca javnega vodovoda pravico:
– priključitve stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka stavbe na javni vodovod, traso priključka in vodomerno mesto,
– izvesti dela v varovalnem pasu priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– povečati odjem pitne vode.
5.2. Obveznosti uporabnikov storitev javne službe
(obveznosti uporabnikov storitev javne službe)
(1) Uporaba storitev javne službe je za uporabnike storitev obvezna.
(2) Uporabniki ravnajo tako, da se priključijo na javni vodovod pod pogoji, ki jih predpiše upravljavec.
(3) Uporabniki morajo:
– priključiti se na javni vodovod le s soglasjem upravljavca,
– vzdrževati notranji vodovod z vsemi objekti in napravami,
– vzdrževati notranji vodovod tako, da je omogočena normalna dobava vode ob izpolnjenih predpisanih pogojih iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu oziroma v skladu z veljavnimi predpisi,
– zagotavljati dostop izvajalcu javne službe za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za odčitavanje, pregled, vzdrževanje ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za izvajanje vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– v roku 8 dni od nastanka sprememb pisno obveščati izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki vplivajo na opravljanje storitev javne službe,
– redno kontrolirati tesnost interne vodovodne napeljave in dejansko porabo pitne vode na obračunskem vodomeru,
– plačevati račune za storitve javne službe oskrbe s pitno vodo v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene pitne vode v večstanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo,
– urediti odjemno mesto skladno z zahtevami upravljavca javnega vodovoda,
– odjemno mesto zavarovati pred zmrzovanjem,
– pisno obveščati upravljavca javnega vodovoda o odvzemu pitne vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– prenesti priključek stavbe v vzdrževanje upravljavcu,
– omogočiti predelavo priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v primeru preureditev ali rekonstrukcij javnega vodovoda,
– zagotoviti izvajalcu javne službe dostop za izvedbo obnove ali predelave priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
(4) Vsi dostopi upravljavca iz tega člena so za upravljavca prosti in brezplačni.
(5) Prenos priključka stavbe v vzdrževanje upravljavcu je izveden z vzpostavitvijo dobave pitne vode.
5.3. Prehod za dostop do vodovodnega omrežja
(1) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javnega vodovoda, priključka stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod, mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop, dovoliti prehod upravljavcu javnega vodovoda.
(2) Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena, mora upravljavec javnega vodovoda, v primeru prehoda, na nepremičnini vzpostaviti prvotno stanje.
5.4. Odvzemi vode iz javnih hidrantov
(odvzem vode iz javnega hidrantnega omrežja)
(1) Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za gasilske vaje, čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca javnega vodovoda in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
(2) Odjem vode iz prvega odstavka je mogoč le s hidrantnim nastavkom z vgrajenim obračunskim vodomerom, registriranem pri upravljavcu javnega vodovoda.
(3) Uporabnik plača vse nastale stroške evidentiranja količine odvzete vode in stroškov porabljene vode.
(4) Uporabnik v skladu s tem členom je lahko samo občina, gasilska društva in zveze, ter izvajalci občinskih ali državnih javnih služb.
(odvzem vode iz javnega hidranta brez soglasja izvajalca javne službe)
(1) Hidranti na javnem vodovodu so namenjeni zagotavljanju požarne varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se vode ne sme odvzemati brez predhodnega soglasja upravljavca, razen v primeru gašenja požara pod pogoji iz tehničnega pravilnika o javnem vodovodu.
(2) Zaradi registracije odvzete vode je potrebno najkasneje v štiriindvajsetih urah obvestiti upravljavca javnega vodovoda o odvzemu vode iz hidrantov.
(stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta)
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
5.5. Izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera
(izredna kontrola točnosti obračunskega vodomera)
(1) Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna.
(2) Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec. Vodarina se v tem primeru uporabniku obračuna glede na povprečno mesečno porabo v predhodnem obračunskem obdobju.
(3) Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode v dopustnih tolerancah, nosi stroške izredne kontrole vodomera uporabnik. Vodarina se v tem primeru uporabniku obračuna glede na dejansko porabo (celotno količino pitne vode izmerjene z obračunskim vodomerom).
(dostop do javnega vodovoda)
Javni vodovod in priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. V varovalnem pasu vodovoda, določenim s Tehničnim pravilnikom ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca javnega vodovoda.
5.6. Obveznosti izvajalcev del
(obveznosti izvajalcev del ter lastnikov in uporabnikov zemljišč)
(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture, ter lastniki in uporabniki zemljišč, po katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in priključkov na javni vodovod.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora lastnik ali uporabnik zemljišča iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu javnega vodovoda pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del, ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(4) V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali priključka na javni vodovod pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu javnega vodovoda in poravnati vse stroške popravila.
6. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
(viri financiranja storitev)
Izvajalec javne službe pridobiva sredstva za izvajanje javne službe:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
(sredstva za razvoj infrastrukture)
Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz proračuna občine,
– iz dotacij, donacij in subvencij,
– iz dolgoročnega kreditiranja,
– iz drugih virov določenih z zakonom ali odlokom občine.
7. VRSTA IN OBSEG OBJEKTOV IN NAPRAV, POTREBNIH ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
(infrastruktura lokalnega pomena)
(1) Infrastrukturo lokalnega pomena, potrebno za izvajanje javne službe, ki je lastnina občine, sestavlja javni vodovod, ki je kot občinska gospodarska javna infrastruktura namenjen izvajanju javne službe.
(2) Z Izvajalcem javne službe se sklene Pogodba o poslovnem najemu za izvajanje gospodarske javne službe oskrba s pitno vodo.
(objekti in naprave v lasti uporabnika)
Objekti in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, ki so v lasti uporabnika, so priključki stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod.
8. CENE STORITEV JAVNE SLUŽBE
(1) Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Storitve javne službe se obračunavajo v skladu z določili veljavnega predpisa o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(3) Izvajalec javne službe lahko za izstavitev faktur uporabnikom za plačilo storitev javne službe in za izterjavo neplačanih obveznosti uporabnikov pooblasti pravno osebo, ki je izvajalec druge lokalne gospodarske javne službe v občini. Izvajalec javne službe in pravna oseba uredita medsebojne pravice in obveznosti s pogodbo, s katero podrobneje dogovorita način pobiranja plačil in izterjavo neplačanih obveznosti v imenu in za račun izvajalca javne službe.
9. JAVNA POOBLASTILA IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE
(javna pooblastila izvajalca javne službe)
(1) Izvajalec javne službe ima naslednja javna pooblastila:
– izdajanje mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora (mnenjedajalec),
– vodenje katastra javne službe,
– druga javna pooblastila, ki so mu dana s predpisi, ki jih sprejmejo pristojni organi.
(2) Za izvajanje nalog iz prve alineje prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec javne službe zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.
(3) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki z občinskim aktom ali s pogodbo z izvajalcem javne službe niso prenesene na izvajalca javne službe, opravlja občinska uprava.
(4) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko prenese na izvajalca javne službe so:
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje dejavnosti javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje dejavnosti javne službe.
(5) Občinska uprava skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
10. NADZOR NAD IZVAJANJEM JAVNE SLUŽBE
(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni občinski inšpekcijski organ ter občinska uprava.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko pristojni občinski inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni organ občinske uprave občine ima kadarkoli pravico vpogleda v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
11. PREDPISI, SPREJETI NA PODLAGI TEGA ODLOKA
(1) Upravljavec javnega vodovoda mora pripraviti Tehnični pravilnik, s katerim se določijo podrobnejši pogoji za izvajanje storitev javne službe v skladu z določili tega odloka in drugimi predpisi, ki ga potrdi pristojni organ v skladu z ustanovitvenim aktom upravljavca.
(2) Tehnični pravilnik, njegove spremembe in dopolnitve se objavijo uradnem glasilu občine in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Cene storitev javne službe se oblikujejo v skladu z določili veljavnega predpisa o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(Načrt zaščite in reševanja – oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer)
(1) Upravljavec javnega vodovoda mora pripraviti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Načrt zaščite in reševanja – oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer, ki ga potrdi pristojni organ v skladu z ustanovitvenim aktom.
(2) Načrt mora zajemati delovanje v primeru naslednjih dogodkov oziroma situacij:
– nenaden dogodek ali nesreča, ki povzroči kontaminacijo pitne vode z mikrobiološkimi ali kemijskimi onesnaževali,
– naravne nesreče (poplave, potresi, neurja, zmrzal, žledolom …) ali druge nesreče, ki poškodujejo objekte za oskrbo s pitno vodo (zajetja in črpališča, vodohrane, vodovodno omrežje ...) in povzročijo prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju javnega vodovoda,
– dolgotrajna sušna obdobja, ki povzročijo zmanjšanje izdatnosti vodnih virov in pomanjkanje pitne vode,
– izpad dobave električne energije zaradi nenadnega dogodka, naravne ali druge nesreče, ki povzroči prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju,
– nalezljivih bolezni (epidemija, pandemija …), ko pristojne institucije razglasijo omejitve in prepovedi,
– namerne poškodbe objektov za oskrbo s pitno vodo (zajetja in črpališča, vodohrane, vodovodno omrežje ...) in povzročijo prekinitev dobave vode na delu ali celotnem oskrbovalnem območju javnega vodovoda.
(1) Z globo 1.500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, njihova odgovorna oseba pa z globo 500,00 eurov če:
– ne priključi stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod v skladu z določili 11. člena tega odloka,
– če gradi, rekonstruira, prestavi, zamenja, ali popravi, priključek ali obračunski vodomer stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju s 6. in 7. točko 11. člena tega odloka,
– odstrani priključek stavbe ali gradbenega inženirskega objekta v nasprotju z določili 13. člena tega odloka,
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom (četrta alineja tretje točke in četrta točka 23. člena tega odloka),
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa do odčitavanja, pregleda, vzdrževanja ali zamenjave obračunskega vodomera (šesta alineja tretje točke in četrta točka 23. člena tega odloka),
– ne zagotovi izvajalcu javne službe dostopa za izvajanje rednih vzdrževalnih del na priključku stavbe ali gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod (sedma alineja tretje točke in četrta točka 23. člena tega odloka),
– ne upošteva varčevalnih ukrepov iz objav v primeru motenj pri oskrbi s pitno vodo (dvanajsta alineja tretje točke 23. člena tega odloka),
– ne uredi odjemnega mesta v skladu z zahtevami upravljavca javnega vodovoda (trinajsta alineja tretje točke 23. člena tega odloka),
– ne dovoli prehoda upravljavcu javnega vodovoda za dostop do javnega vodovoda v skladu z določili prve točke 24. člena tega odloka,
– odvzema vodo iz hidrantov na javnem vodovodnem omrežju v nasprotju z določili 25. člena tega odloka,
– uporabi vodo iz hidranta na javnem vodovodu v nasprotju z določili 26. člena tega odloka,
– se oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda v nasprotju z določili tega odloka,
– pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje pri upravljavcu javnega vodovoda ne pridobi podatkov o poteku javnega vodovoda in soglasja s pogoji za izvedbo del (prva, druga in tretja točka 30. člena).
(2) Z globo 500,00 EUR se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznika.
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(1) Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o načinu opravljanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Tišina (Uradni list RS, št. 94/11, 41/15, 66/16 in 14/17).
(2) Do potrditve novega Programa oskrbe s pitno vodo, Tehničnega pravilnika in Načrta zaščite in reševanja – oskrba prebivalcev s pitno vodo v primeru izrednih razmer, se uporabljajo doslej veljavni akti.
(objava odloka in začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0040/2020-1
Tišina, dne 16. decembra 2020
