Na podlagi 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06),21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18), Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list EU L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1–64), Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), 16. in 95. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 14. redni seji dne 16. 12. 2020 sprejel
o koncesiji za gradnjo, upravljanje in izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Vodni park Postojna«
(1) Ta odlok je koncesijski akt za:
– koncesijo gradnje in upravljanja »Vodnega parka Postojna«, kot bo opredeljeno v koncesijski pogodbi (v nadaljevanju: koncesija gradnje in upravljanja),
– koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Vodni park Postojna« (v nadaljevanju: koncesija za izvajanje gospodarske javne službe), v delu, v katerem kompleks »Vodni park Postojna« predstavlja javne površine, kot bodo opredeljene v koncesijski pogodbi,
s katerim se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Gradnja in upravljanja »Vodnega parka Postojna« ter upravljanje in izvajanje gospodarske javne službe iz prejšnjega odstavka, je v Občini Postojna v javnem interesu zaradi uresničitev ciljev iz 4. člena ter drugega in četrtega odstavka 5. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 – ZNOrg) ter zaradi uresničitve cilja zagotavljanja storitev upravljanja in delovanja kompleksa »Vodni park Postojna«, kot posebne javne površine, namenjene uporabnikom bazena in tretjim osebam, skladno z določili 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE; ZVO-1) v zvezi z 9. točko prvega odstavka 3. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17 – ZUreP-2) ter 7. točko prvega odstavka 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18).
(3) Koncesiji iz prvega odstavka sestavljata enovito koncesijsko razmerje, ki nastane ali preneha le skupaj za celotno koncesijo za vodni park.
(4) Glede na izhodišča in vsebino »Vodni park Postojna« ter glede na obseg tveganj in vložkov koncesionarja in koncedenta v projekt, se koncesija izvede po modelu DBFO (projektiraj-zgradi-financiraj-upravljaj), kot koncesijsko javno-zasebno partnerstvo.
(5) Koncesija po tem odloku se podeli za obdobje do 30 let izvajalcu, izbranem na podlagi javnega razpisa po postopku izvedenem v skladu z določbami tega odloka in skladno s predpisi, ki urejajo podelitev koncesij.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi imajo naslednji pomen:
– »koncedent« je Občina Postojna;
– »koncesionar« je gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija;
– »koncesija« je s tem odlokom in koncesijsko pogodbo urejeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z gradnjo »Vodnega parka Postojna« in izvajanjem gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Vodni park Postojna«;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku;
– »uporabniki« so vsi uporabniki kompleksa »Vodni park Postojna«;
– »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in kocesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave in druga oprema, ki jih je koncesionar za izvajanje koncesije zgradil na območju koncesije;
– »območje koncesije« so zemljišča in objekti na njih, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja;
– »tveganje« je verjetnost, da bo izpostavljenost možnosti nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje prizadete stranke, povzročila škodo ali drugo negativno posledico;
– »višja sila in druge nepredvidljive okoliščine« so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje koncesije ni možno na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo področni predpisi.
(splošno o razporeditvi tveganj)
(1) Koncesionar v koncesijski dobi prevzema večino tveganj povezanih z izvajanjem koncesije.
(2) Stranki, ki nosi tveganje, si lahko škodo povrne od druge stranke v koncesijskem razmerju, če je ta zanjo odgovorna, ali od tretje osebe (zavarovanje rizika, uveljavljanje odgovornosti tretje osebe in podobno).
Delitev tveganj povpraševanja se uredi na podlagi javnega razpisa v koncesijski pogodbi.
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Posamezne naloge oziroma storitve v zvezi z gradnjo in upravljanjem ter izvajanjem gospodarske javne službe lahko koncesionar odda podizvajalcu, vendar za izvršitev teh nalog oziroma storitev odgovarja koncedentu, kot bi jih izvedel ali bil dolžan izvesti sam.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru upravljanja preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
1. v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
2. upoštevati tehnične, zdravstvene, varstvene in druge normative in standarde, povezane z projektiranjem, izgradnjo in upravljanjem objektov, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zdravstveno, varnostno in ekološko neoporečno delovanje bazena in celotne infrastrukture;
3. zagotoviti ustrezno neoporečno stanje kompleksa in celotne infrastrukture tako, da bo izključena nevarnost povzročitve večje škode na okolju ali zdravju ljudi;
4. redno vzdrževati objekt vključno z vso opremo in napravami, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča njegova normalna uporaba;
5. uporabljati objekte, naprave in druga sredstva kot dober gospodar, jih tekoče investicijsko vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varstvo okolja ali zdravje ljudi nemudoma, ostale napake, okvare in pomanjkljivosti pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
6. sklepati z uporabniki pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati vstopnice uporabnikom in obračunavati davke in prispevke od prejetih plačil za uporabo storitev v skladu s predpisi;
7. v okviru svojih poslovnih usmeritev in načrtov zagotoviti enako in nediskriminirano obravnavo uporabnikov storitev »Vodnega parka Postojna«;
8. pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
9. po uskladitvi s koncedentom oblikovati cene storitev;
10. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
11. svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
12. voditi vse predpisane evidence, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Podrobneje se obveznosti koncesionarja določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar nosi tveganje nastanka škode na objektih in napravah vodnega parka v trajanju celotne koncesijske dobe ter jih mora zavarovati najmanj za običajne rizike, kot so požar, strela, eksplozija, vihar, toča; poplava, vdor/izliv vode; zemeljski in snežni plaz, teža snega; žled; strojelom; udarec vozila, padec letala; manifestacije, demonstracije.
(1) Koncesionar izvaja storitev dosegljivosti vodnega parka. Za dosegljivost vodnega parka šteje čas v posameznem dnevu, ko je bil vodni park na razpolago uporabnikom (obratovalni čas vodnega parka). Spremembe obratovalnega časa vodnega parka so možne s spremembo koncesijske pogodbe, kar pa ne vpliva na splošno naravo koncesije.
(2) Dosegljivost se ugotavlja v urah v posameznem dnevu.
(3) Čas, ko ni zagotovljena dosegljivost, je čas, ko so zaradi kateregakoli vzroka nastale okoliščine, zaradi katerih vodni park v okviru obratovalnega časa ni na razpolago uporabnikom (prekinitev obratovanja).
(4) Koncesionar nosi tveganje zagotavljanja dosegljivosti. Koncesionar mora zavarovati rizik prekinitve obratovanja Vodnega parka zaradi višje sile za zavarovalno vsoto, določeno v razpisni dokumentaciji.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek nosi škodo, ki nastane koncesionarju zaradi prekinitve obratovanja vodnega parka, koncedent, če prekinitev nastane zaradi ravnanja koncedenta.
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost javne službe iz 1. člena in druge dejavnosti (ločeno za koncesijo in za druge dejavnosti), v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.
II. PREDMET IN OBMOČJE KONCESIJE
(predmet koncesijskega razmerja)
Predmet koncesijskega razmerja je:
– projektiranje in izgradnja Vodnega parka Postojna, ki zajema izgradnjo 3 notranjih bazenov, od tega enega pokritega mini olimpijskega plavalnega bazena skladno z standardi in normativi FINA (FINA Facilites Rules 2017–2021) in enega pokritega bazena, primernega za izvedbo plavalnih tečajev …, izgradnja zunanjega vodnega parka …., ureditev okolice objekta, dostopnih poti, parkirišč in druge pripadajoče infrastrukture;
– upravljanje kompleksa »Vodni park Postojna«, v delu, v katerem kompleks »Vodni park Postojna« ne predstavlja javnih površin, kot bo opredeljeno v koncesijski pogodbi (v nadaljevanju: koncesija upravljanja), kar zajema zlasti upravljanje infrastrukturnih objektov in kompleksa »Vodni park Postojna«, zagotavljanje dostopa uporabnikom v obratovalnem času bazena, sklepanje pogodb z uporabniki, obračunavanje storitev uporabnikom in izdajanje računov v lastnem imenu in za račun koncesionarja, čiščenje in tekoče ter na podlagi posebnega pooblastila investicijsko vzdrževanje kompleksa, zagotavljanje brezhibnosti in skladnosti delovanja le-tega s predpisi, in ostala vsebina, kot se podrobneje določi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, kolikor ni drugače določeno z zakonom;
– izvajanje gospodarske javne službe upravljanja z javno površino – kompleksom »Vodni park Postojna«, v delu, v katerem kompleks »Vodni park Postojna« predstavlja javne površine, kot bodo opredeljene v koncesijski pogodbi, kar zajema zlasti upravljanje infrastrukturnih objektov in kompleksa »Vodni park Postojna« v javnem interesu, zagotavljanje dostopa uporabnikom v obratovalnem času bazena, sklepanje pogodb z uporabniki, obračunavanje storitev uporabnikom in izdajanje računov v lastnem imenu in za račun koncesionarja, čiščenje in tekoče ter na podlagi posebnega pooblastila investicijsko vzdrževanje kompleksa, zagotavljanje brezhibnosti in skladnosti delovanja le-tega s predpisi, in ostala vsebina, kot se podrobneje določi s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, kolikor ni drugače določeno z zakonom.
(1) Koncesija gradnje iz 1. člena tega odloka obsega parc. št. 900/34, 900/35, 900/9 in 900/4, vse k.o. 2490 Postojna.
(2) Koncesija za upravljanje in izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka se podeli na območju kompleksa »Vodni park Postojna«, ki bo zgrajen na zemljiščih, navedenih v prejšnjem odstavku, kot bo opredeljeno s koncesijsko pogodbo.
Območje in predmet koncesije se lahko razširita skladno s specifikacijami, ki so natančno predvidene v koncesijski dokumentaciji (razpisni dokumentaciji). V takem primeru se skladno z zakonom, ki ureja koncesijska razmerja, sklene aneks h koncesijski pogodbi, pri čemer spremembe ne smejo spremeniti splošne narave koncesije.
III. GRADNJA IN UPRAVLJANJE
(območje izvajanja koncesije gradnje in upravljanja)
(1) Območje izvajanja koncesije gradnje obsega območje zemljišč, navedenih v prvem odstavku 10. člena tega odloka, z možnostjo širitve območja koncesije skladno z določbo 11. člena tega odloka.
(3) Območje izvajanja koncesije upravljanja obsega območje kompleksa »Vodni park Postojna«, ki predstavlja površine, kot bodo podrobneje določene v koncesijski pogodbi oziroma aneksu h koncesijski pogodbi iz 11. člena tega odloka.
(zemljišča in stvarne pravice)
(1) Skladno s predvideno gradnjo objektov, ki zahtevajo izkazovanje stvarnopravnega upravičenja za tovrsten poseg, bo koncedent koncesionarju na zemljiščih, ki so v lasti občine in ki se določijo v koncesijski ali drugi pogodbi, s pravnim poslom, sposobnim za vpis v zemljiško knjigo, oziroma skladno z 11. členom tega odloka, zagotovil stavbno pravico ali drugo pravico gradnje.
(2) V primeru, da bo pravica gradnje iz prvega odstavka stavbna pravica, se šteje, da gre za stavbno pravico po zakonu, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, pri čemer postanejo objekti, zgrajeni na podlagi stavbne pravice po njenem prenehanju, sestavni del zemljišča. V primeru rednega prenehanja po preteku celotnega roka koncesije ne uporabljajo pravila zakona, ki ureja stvarnopravna razmerja, o posledicah prenehanja stavbne pravice, zaradi česar koncedent imetniku stavbne pravice ne plača nadomestila za povečano vrednost nepremičnine kot posledico vlaganj koncesionarja.
(4) Stavbna pravica ali druga pravica gradnje po določbah tega člena se lahko ustanovi največ za dobo trajanja koncesije.
(1) Koncesionar prevzema obveznost izvedbe projektiranja, priprave zemljišča in izgradnje vodnega parka ter obveznost pridobitve potrebnih soglasij in dovoljenj po terminskem planu, ki bo dogovorjen s koncesijsko pogodbo. Koncedent bo potrjeval dokumentacijo v fazi realizacije projekta ter bo v okviru svojih pristojnosti sodeloval pri pridobitvi potrebnih dovoljenj in soglasij, kolikor bo to potrebno.
(2) Koncesionar mora objekte in naprave koncesije graditi v skladu s predpisi in pravili stroke, in sicer tako, da zagotavlja najbolj ekonomsko sprejemljivo stopnjo varstva okolja po načelu najboljše dosegljive tehnologije. Koncesionar mora dela izvajati tako, da čim manj vplivajo na življenje in delo ljudi v okolici.
(3) Tveganje prekoračitve rokov iz prvega odstavka nosi koncesionar, razen v primeru iz četrtega odstavka tega člena. Škoda zaradi prekoračitve rokov gradnje obsega tudi zmanjšanje prihodkov koncesionarja zaradi krajšega upravljanja v času trajanja koncesijskega razmerja.
(4) Koncedent nosi škodo, povzročeno s prekoračitvijo rokov, ki je nastala zaradi njegovega ravnanja.
(1) Koncesionar v celoti zagotovi financiranje gradnje (stroški gradnje) vodnega parka, ki zajema vse stroške projektiranja, priprave zemljišča, gradbenih in drugih del, potrebnih za izgradnjo vodnega parka ter vse stroške povezane s pridobitvijo soglasij in dovoljenj, potrebnih za izgradnjo, prevzem in delovanje zgrajenega objekta (npr. gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje …).
(2) Koncesionar nosi tveganje prekoračitve stroškov gradnje, ki presegajo stroške, predvidene v ponudbi, predstavljeni v postopku izbire koncesionarja, razen v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Koncedent nosi povečane stroške gradnje, ki so nastali zaradi njegovega ravnanja.
(pridobitev dovoljenj za prevzem in delovanje objekta)
(1) Po zaključku vseh gradbenih del mora koncesionar v roku določenem s koncesijsko pogodbo pridobiti vsa potrebna dovoljenja oziroma druge posamične akte, potrebne za prevzem in delovanje zgrajenega objekta.
(2) Tveganje prekoračitve roka za pridobitev aktov iz prejšnjega odstavka nosi koncesionar.
(3) Tveganje prekoračitve roka iz prejšnjega odstavka se nanaša na škodo, nastalo koncesionarju, zaradi izpada njegovih prihodkov iz naslova upravljanja vodnega parka.
(objekti in naprave za izvajanje koncesije upravljanja)
Objekte in naprave, potrebne za izvajanje koncesije upravljanja predstavljajo objekti in naprave kompleksa »Vodni park Postojna«, kot bodo podrobneje opredeljeni v koncesijski pogodbi.
(koncesija za upravljanje)
(1) Koncesija za gradnjo in upravljanja se podeli koncesionarju s koncesijsko pogodbo iz 38. člena tega odloka.
(2) Koncesija za gradnjo in upravljanje »Vodnega parka Postojna« lahko preneha le hkrati s prenehanjem koncesije za izvajanje gospodarske javne službe ter na isti način in iz istih razlogov, kot je s tem odlokom določeno za podeljeno koncesijo v 50. členu tega odloka.
(3) Naloge in storitve upravljanja »Vodnega parka Postojna« opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun in jih financira iz virov sredstev koncesije, določenih v 28. členu tega odloka ter drugih lastnih virov.
IV. GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA
(območje izvajanja koncesionirane javne službe)
Območje izvajanja koncesionirane gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka oziroma zagotavljanja storitev te javne službe obsega območje kompleksa »Vodni park Postojna«, ki predstavlja javne površine kot bodo podrobneje določene v koncesijski pogodbi.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe, predstavlja kompleks »Vodni park Postojna«, kot je podrobneje določen v koncesijski pogodbi.
(koncesija za izvajanje gospodarske javne službe)
(1) Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe, se podeli koncesionarju s koncesijsko pogodbo iz 38. člena tega odloka.
(2) Koncesija za izvajanje gospodarske javne službe lahko preneha le hkrati s prenehanjem koncesije za izvajanje koncesije za gradnjo in upravljanje ter na isti način in iz istih razlogov, kot je s tem odlokom določeno za podeljeno koncesijo v 50. členu tega odloka.
(3) Koncesionar ima izključno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz tega odloka.
(4) Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(5) Naloge in storitve gospodarske javne službe opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun in jih financira iz virov sredstev koncesije, določenih v 28. členu tega odloka ter drugih lastnih virov.
V. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Koncesionar je dolžan izvajati dejavnosti koncesije iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, na način, kot je določen v zakonu, podzakonskih predpisih, občinskih odlokih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje koncesije, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije in javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije in javne službe.
(2) Koncesionar je v skladu z zakonom primarno odgovoren za vso škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncedent za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci po tem odstavku, ne odgovarja.
(3) Koncesionar je hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki bo določena s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo oziroma drugo dokazilo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
(dolžnosti in pravice koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje dejavnosti koncesije iz 1. člena tega odloka, na način, kot je določen v zakonu, podzakonskih predpisih, občinskih odlokih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
O pritožbah zoper ravnanje pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega (v času obratovanja bazena), rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
VI. FINANCIRANJE KONCESIJE
(1) Koncesionar financira koncesijo iz naslednjih prihodkov:
– plačil uporabnikov za storitve izvajanja gospodarske javne službe,
– plačila uporabnikov za storitve, ki jih koncesionar izvaja v okviru koncesije upravljanja,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
(2) Viri financiranja iz prejšnjega odstavka so prihodek koncesionarja.
(3) Cena storitev javne službe in cene storitev, ki jih koncesionar izvaja v okviru koncesije upravljanja, se oblikujejo v dogovoru s koncedentom.
(4) Podrobneje se način financiranja iz proračuna občine uredi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene s smiselno uporabo veljavnega zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
1. da koncesionarju ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega koncesionarja ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, navedenih v prvem odstavku 75. člena ZJN-3;
2. da ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države koncedenta;
3. da je na dan oddaje vloge ali prijave imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge ali prijave;
4. da ni uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;
5. da koncesionarju v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo prijav ni bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije ali druge države članice ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno, pri čemer lahko prijavitelj koncedentu predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev (plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin, sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev);
6. da nad koncesionarjem ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da koncesionarjevih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, da koncesionarjeve poslovne dejavnosti začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;
7. da koncesionar ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, katerim je prepovedano poslovanje z koncedentom na podlagi 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – ZIntPK-UPB2);
8. da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
9. da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta in ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidene investicije;
10. da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem koncesijskim aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
11. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
12. da ima ustrezno znanje in izkušnje z realizacijo podobnih projektov;
13. da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
14. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz koncedentove razpisne dokumentacije;
15. ostale pogoje, določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo prijave.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VIII. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje koncesije iz 1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom. Sklep o pričetku postopka javnega razpisa sprejme župan.
(2) Obvestilo o koncesiji, s katerim se kandidati povabijo k sodelovanju, se objavi na Portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, na uradni spletni strani Občine Postojna oziroma na drug način, če tako določa zakon ali drug veljaven predpis. Obvestilo o koncesiji se lahko objavi tudi v drugih medijih oziroma na druge način, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega stavka tega odstavka.
(3) Postopek izvedbe javnega razpisa se izvede po postopku konkurenčnega dialoga, skladno z določbami Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(4) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;
7. cilje in potrebe, vezane na projekt;
8. merila za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga in merila za izbor koncesionarja;
9. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;
10. pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;
11. druge obvezne sestavine prijave ter drugo potrebno dokumentacijo;
12. način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;
13. kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;
14. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
15. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka in okvirni rok za končanje postopka;
16. pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;
17. osnutek koncesijske pogodbe;
18. druge podatke, v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(5) Poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena se v obvestilu o koncesiji in koncesijski dokumentaciji lahko objavijo tudi drugi podatki, pomembni za sklenitev koncesijske pogodbe, morajo pa biti objavljeni vsi potrebni podatki, katere zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdan predpis.
(6) Obvestilo o koncesiji in koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.
(7) Koncedent od datuma objave obvestila o koncesiji omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o koncesiji se navede spletni naslov, na katerem je ta dokumentacija dostopna.
(8) V koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo, oziroma vsi podatki, ki jih zahtevajo veljavni predpisi.
(9) Rok za oddajo prijav mora znašati najmanj 30 dni ob obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.
V koncesijski dokumentaciji se določijo pogoji in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev, ki jih mora izpolnjevati koncesionar. Koncesijska dokumentacija ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za sodelovanje, ki so določeni s tem odlokom.
(merila za izbor koncesionarja)
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
1. višina plačila iz proračuna občine, ki ga za financiranje koncesije zahteva koncedent, pri čemer imajo prednost tisti kandidati, ki zahtevajo manjše plačilo,
2. krajše koncesijsko obdobje, od najdaljšega predvidenega v koncesijskem aktu.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).
IX. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke, prijavitelj izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz postopka izbire koncesionarja.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo, izbiro kandidatov, s katerimi se vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta, vodenje dialoga, poziv kandidatom, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom, poziv ponudnikom, da svoje ponudbe pojasnijo, specificirajo in v podrobnostih uskladijo s koncedentovimi potrebami, oceno ponudb, na podlagi meril, ki so bila za oceno določena v javnem razpisu, ter sestavo poročila za koncedenta, po končanem pregledu in vrednotenju končne ponudbe, opravi strokovna komisija.
(2) Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, v katerega spada koncesija, da omogočajo strokovno presojo vlog.
(3) Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s prijaviteljem, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi, partnerski zvezi ali svaštvu do vštetega tretjega kolena, četudi je zakonska ali partnerska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(4) Postopek izbire koncesionarja vodi organ koncedenta.
(5) Župan, v imenu koncedenta, po predhodnem soglasju občinskega sveta, odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja, v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja podelitev koncesij. Obvezni del gradiva za občinski svet je tudi predlog usklajene koncesijske pogodbe.
(6) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za prijavo po tem odloku (26. člen).
(7) Odločitev o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 30 dni od pravnomočnosti obvestila o izboru, ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se tudi izrecno navede v razpisni dokumentaciji in obvestilu o izboru.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 8 dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar podpisati v roku 15 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z gradnjo objektov in naprav ter uporabo objektov in naprav v zvezi z upravljanjem in izvajanjem javne službe. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja podeljevanje koncesij.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe izključno oziroma posebno pravico opravljati dejavnosti iz prve in druge alineje prvega odstavka 1. člena tega odloka.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega člena mora koncesionar opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(sprememba koncesijskega akta po sklenitvi koncesijske pogodbe)
(1) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(2) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za čas največ 30 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije). Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvajati gradbenih del ali opravljati dejavnosti, ki so predmet koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijskega razmerja se lahko podaljša zgolj iz razlogov in v trajanju, kot določeno z zakonom.
XI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem objekta v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– enostranska odpoved pogodbe.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(začasni prevzem objekta v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti obnovljenega objekta.
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe do 31. maja tekočega leta za preteklo leto (letno poročilo).
(3) Letno poročilo moa obsegati vse predpisane podatke, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe, in sicer posebej glede:
– koncesije gradnje in upravljanja ter
– koncesije za opravljanje gospodarske javne službe.
(4) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
(5) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan skupaj s prenosom objekta, v celoti v last in posest koncedentu, brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, uporabno dovoljenje, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja itd.).
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ koncedenta, inšpektorat oziroma služba občinske uprave oziroma pristojni državni organi. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti zunanjega izvajalca.
(3) Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem koncesije, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(4) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objekta in omogočiti vpogled v vso dokumentacijo vezano na objekt in izvajanje koncesije, vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša objekt, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(5) Nadzor pristojnega organa se lahko izvaja v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(6) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(7) O nadzoru se sestavi zapisnik.
(8) Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe, mu lahko z upravno odločbo, oziroma glede na naravo kršitve, z izdajo obveznih navodil, naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(1) Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to dopušča zakon.
(2) Posledica zakonsko urejena prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XIV. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja, razen v primeru univerzalnega pravnega nasledstva
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(1) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni/ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Razlogi iz prejšnjega odstavka in postopek razdrtja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(5) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe zaradi razlogov na strani koncesionarja. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(4) V primeru, da je koncesionar konzorcij, koncesijsko razmerje preneha tudi ob prenehanju posameznega člana konzorcija, razen če je pravno-organizacijska oblika v smislu 13. člena tega odloka, s katero je sklenjena koncesijska pogodba, nova gospodarska družba ali druga nova pravna oseba.
(5) V primeru prenehanja na podlagi prejšnjega odstavka so preostali člani konzorcija dolžni zagotoviti nemoteno izvajanje koncesije, do začetka veljavnosti koncesijske pogodbe, sklenjene med koncedentom in novim koncesionarjem.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega koncesijskega akta v roku, določenem s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati v koncesijski obliki.
(2) Postopek odvzema koncesije se določi v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo predmet koncesije možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti Občinski svet Občine Postojna, ki mora hkrati razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja predmeta koncesije.
(2) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vso infrastrukturo, ki je predmet koncesije.
(3) O nameravanem odkupu, mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
XV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru lahko prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe, če je to skladno s pravili za dopustnost sprememb koncesijske pogodbe iz zakona, ki ureja podeljevanje koncesij.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo iz koncesijske pogodbe.
XVI. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA
(pristojnosti organov koncedenta)
(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča Občinski svet, v kolikor zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(2) O posamičnih aktih odloča župan, razen če ni z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
XVII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prevzem v režijo ali opustitev projekta)
Če do sklenitve koncesijske pogodbe ne pride zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 25. člena ZNKP ali iz drugih razlogov v dvanajstih mesecih od uveljavitve tega odloka, lahko koncedent s sklepom župana prevzame izvedbo projekta v režijo ali z odlokom opusti njegovo izvedbo.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-14/2020
Postojna, dne 16. decembra 2020
