Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)
Razglašam Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. decembra 2020.
Št. 003-02-10/2020-33
Ljubljana, dne 30. decembra 2020
O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19 (ZIUPOPDVE)
(1) S tem zakonom se zaradi pomoči pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 spreminjajo in dopolnjujejo določbe:
1. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
2. Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP),
3. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20),
4. Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
5. Zakona o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10 in 40/17 – ZZdrS-F),
6. Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17),
7. Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US),
8. Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20),
9. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19),
10. Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF in 158/20 – ZIntPK-C).
(2) S tem zakonom se odstopa od določb naslednjih zakonov:
1. Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
2. Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE),
3. Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),
4. Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP),
5. Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20 in 152/20 – ZZUOOP),
6. Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19),
7. Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19),
8. Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19),
9. Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17 in 59/19),
10. Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18),
11. Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.),
12. Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16),
13. Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18),
14. Zakona o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12),
15. Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19),
16. Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE),
17. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US),
18. Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19),
19. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE, 133/20 in 174/20 – ZIPRS2122),
20. Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20) in Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11),
21. Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16).
(3) S tem zakonom se določajo tudi začasni ukrepi za pomoč pri omilitvi posledic COVID-19 na področju zdravstva, infrastrukture, kmetijstva, gozdarstva in prehrane, vodnega povračila, dela, za javne uslužbence, zaposlene v okvirih javnih del, dijake in študente, povračila delavcem na začasnem čakanju na delo in vračila neupravičeno prejetih sredstev, socialnega varstva, ob rojstvu otroka, invalidskega varstva, gospodarstva, nakupa hitrih testov, javnega sektorja, za verske uslužbence, izvajanja javnih naročil in javno zasebnega partnerstva, najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, davčnem področju in področju sodne izvršbe ter osebnega stečaja, športa, zaščite, reševanja in pomoči.
(4) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) lahko ukrepe, določene s tem zakonom, s sklepi podaljšuje skladno z roki, ki jih pri posameznih ukrepih določa ta zakon, če ugotovi, da še vedno obstojijo razlogi, ki so bili podlaga za njihov sprejem.
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUPDVE) se v 3. členu prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ne glede na prvi odstavek 4. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18; v nadaljnjem besedilu: ZSInv) se spodbude dodelijo, če investicija poleg pogojev iz 3., 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka 4. člena ZSInv izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je najnižja vrednost investicije:
– 1.000.000 eurov v predelovalni dejavnosti,
– 500.000 eurov v storitveni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
– 500.000 eurov v razvojno-raziskovalni dejavnosti, pri čemer investicija v stroje ter v opremo pomeni najmanj 50 % vrednosti investicije,
2. da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 10 v predelovalni dejavnosti,
– 10 v storitveni dejavnosti,
– 3 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.«.
V drugem odstavku se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. da v primeru, da je imela gospodarska družba v zadnjih 12 mesecih pred mesecem oddaje vloge najmanj spodaj navedeno povprečno število zaposlenih ter da zagotovi vsaj ohranitev spodaj navedenega števila obstoječih delovnih mest tako v času izvajanja investicije kot tudi v obdobju ohranjanja investicije, ali da najpozneje v treh letih po zaključku investicije ustvari in zapolni najmanj naslednje število novih delovnih mest:
– 50 v predelovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 40 v storitveni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih,
– 20 v razvojno-raziskovalni dejavnosti, od tega najmanj 10 visokokvalificiranih, se šteje, da bistveno prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva.
Pogoj ohranitve obstoječih delovnih mest velja zgolj za prejemnika spodbude, ki je bil ustanovljen vsaj dve leti pred uveljavitvijo Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).«.
V 39. členu se v drugem stavku za besedilom »v letu 2020« doda besedilo »do 31. maja 2021«, za njim pa se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Prvih 28,57 % primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev se krije v breme sredstev, ki jih zagotavlja Republika Slovenija, skladno s prvim stavkom tega člena, ves nadaljnji primanjkljaj iz naslova upravičenih stroškov instrumentov podpore do ciljnih skupin končnih prejemnikov sredstev pa bremeni SID banko. Izvajanje ukrepa finančnega inženiringa je urejeno z uredbo iz 106.l člena ZJF.«.
2. Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev
V Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP) se v 2. členu za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»(8) Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za obveznosti iz kreditnih pogodb po tem zakonu, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju.«.
V 5. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) V primerih iz osmega odstavka 2. člena tega zakona odlog plačila pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi, na katero učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju, do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi se podaljša za čas trajanja odloga plačila.«.
3. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19
V Zakonu o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) se v 56. členu v drugem odstavku besedilo »obdobje do 31. januarja 2021« nadomesti z besedama »devet mesecev«.
V tretjem odstavku se besedilo »31. decembra 2020« nadomesti z besedilom »26. februarja 2021, odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe pa prične veljati najpozneje 31. marca 2021«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Ne glede na prvi odstavek tega člena se obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, odobrenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK.«.
V 92. členu se v drugem odstavku za besedilom »razvoja podeželja« doda besedilo »in ukrepe Operativnega programa Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo 2014–2020«.
V 98. členu se v prvem odstavku na koncu stavka pika črta in doda besedilo »oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.«.
V drugem odstavku se na koncu stavka pika črta in doda besedilo »oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Ne glede na prvi odstavek 29. člena ZZVZZ gre nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela zavarovancem od prvega dne zadržanosti od dela tudi zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom do starosti otroka do vključno 14 let oziroma do starosti otroka do vključno 18 let, če ima otrok status otroka s posebnimi potrebami in potrebuje 24-urno nego ter oskrbo oziroma z osebo s statusom invalida po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, na podlagi potrdila izvajalca o sobivanju brez ugotavljanja začasne zadržanosti od dela. Pravica do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela zaradi sobivanja enega od staršev v zdravstvenem zavodu z bolnim otrokom traja, dokler traja sobivanje. Nadomestilo se odmerja v enakem odstotku kot nadomestilo med začasno zadržanostjo od dela zaradi nege ožjega družinskega člana.«.
Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo:
»(4) Sredstva za plačilo stroškov storitev sobivanja in nadomestil plače iz tega člena se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(5) Izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevke za povračilo stroškov storitev sobivanja iz tega člena, izvedenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov storitev sobivanja naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev zdravstvene dejavnosti za povračilo stroškov storitev sobivanja, ki niso posredovani ZZZS do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS za povračilo stroškov.
(6) Ministrstvo, pristojno za zdravje, izvrši plačilo zahtevka ZZZS za povračilo izplačanih nadomestil plače iz tega člena v desetih dneh po njegovem prejemu.«.
Dosedanji četrti odstavek postane sedmi odstavek.
V 109. členu se v petem odstavku besedilo pod tabelo spremeni, tako da se glasi:
»vendar ne več kot:
– 1.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 do vključno 70 odstotkov,
– 2.000 eurov mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda skladno z drugo alinejo prvega odstavka tega člena, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 odstotkov,
– 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju. V ugotavljanje poslovnega izida se ne šteje pomoč, pridobljena s tem ukrepom. Velikost upravičenca se določa skladno s Prilogo 1 Uredbe Komisije 651/2014/EU na dan oddaje vloge. Upravičenec navede velikost v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona.
Upravičenec se v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v obdobju od 1. decembra 2019 do 30. novembra 2020 za namen izračuna višine upravičenja iz prve in druge alineje tega odstavka. Povprečno število zaposlenih se izračuna kot število delovnih ur v prej navedenem obdobju, za katere so zaposleni dobili plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobju, in sicer na dve decimalki natančno.«.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se pri izračunu upada prihodkov od prodaje lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši. Upravičenec v izjavi iz prvega odstavka 110. člena tega zakona izjavi, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje iz prvega stavka tega odstavka.«.
Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane osmi odstavek, se za besedilom »1. septembra 2020« doda besedilo »in za upravičence iz šestega odstavka tega člena,«.
Dosedanji osmi do deseti odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.
V 110. členu se v četrtem odstavku pred besedilom »20. januarja 2021« doda beseda »do«.
4. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva
V Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE) se v 14.b členu v prvem odstavku za besedilom »v Republiki Sloveniji« doda besedilo »in o drugih pacientih, ki v Republiki Sloveniji prejmejo zdravstveno oskrbo«.
V četrtem odstavku se v 1. točki:
– podtočka j) spremeni tako, da se glasi:
»j) delo, delovno mesto oziroma poklic, podatki o delodajalcu;«;
– za podtočko š) doda nova podtočka t), ki se glasi:
»t) oddelek, razred in letnik ter podatki o vzgojno-izobraževalnem zavodu za osebe, ki so udeleženci vzgoje in izobraževanja, oziroma letnik in podatki o višji strokovni šoli oziroma visokošolskem zavodu za osebe, ki so udeleženci višjega strokovnega oziroma visokošolskega študija;«.
V 14.č členu se v prvem odstavku:
– v 3. točki za podtočko č) doda nova podtočka d), ki se glasi:
»d) poklic zavarovane osebe in podatke o delodajalcu;«.
– za 5. točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova 6. točka, ki se glasi:
»6. od ministrstva, pristojnega za vzgojo in izobraževanje:
a) EMŠO;
b) ime in naslov vzgojno-izobraževalnega zavoda, višje strokovne šole ali visokošolskega zavoda ter matično številko zavoda (PRS šifra);
c) oddelek oziroma vzgojna skupina, razred in letnik.«.
V četrtem odstavku se besedilo »zbirko podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija« nadomesti z besedilom »zbirkami podatkov Osnovna zdravstvena dokumentacija, Evidenca nalezljivih bolezni in Register obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja«.
5. Zakon o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist
V Zakonu o priznavanju poklicnih kvalifikacij zdravnik, zdravnik specialist, doktor dentalne medicine in doktor dentalne medicine specialist (Uradni list RS, št. 107/10 in 40/17 – ZZdrS-F) se v 8. členu v prvem odstavku beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«.
V drugem odstavku se v prvem in drugem stavku število »30« nadomesti s številom »15«.
V 10. členu se v drugem odstavku za drugo alinejo vejica nadomesti s piko ter črtata tretja in četrta alineja.
V tretjem odstavku se za drugo alinejo vejica nadomesti s piko ter črtata tretja in četrta alineja.
V 20. členu se v prvem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»‒ do 12 mesečno prilagoditveno obdobje, ki ni podaljšljivo, oziroma«.
V četrtem odstavku se za besedilom odstavka, ki postane prvi stavek, doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če vlagatelj prilagoditvenega obdobja ne zaključi uspešno v roku, ki je določen s sklepom, se izda odločba o nepriznanju poklicne kvalifikacije.«.
V 24. členu se v prvem odstavku v napovednem stavku beseda »minister« nadomesti z besedo »ministrstvo«.
6. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti
V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17) se v 38. členu v prvem odstavku v prvem stavku, in sicer dvakrat, v drugem odstavku in v tretjem odstavku v prvem stavku črta beseda "teh".
7. Zakon o davčnem postopku
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US) se v 195. členu doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Javna dražba se lahko izvede tudi kot spletna javna dražba. Za spletno javno dražbo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo javno dražbo, razen 198. člena tega zakona. Podrobnejši način in pogoje izvedbe spletne javne dražbe predpiše minister, pristojen za finance.«.
V 196. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Dolžnik ali povezana oseba iz 148. člena tega zakona zarubljenih premičnin ne more kupiti pod ocenjeno vrednostjo po rubežnem zapisniku.«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Pred začetkom javne dražbe morajo ponudniki praviloma vplačati varščino, ki znaša 10 % izklicne cene zarubljenih premičnin, ki jih želijo dražiti, vendar pa znesek ne more biti nižji od 40 eurov.«.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
8. Zakon o sodiščih
V Zakonu o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1 in 104/20) se v 48. členu za besedilom, ki postane prvi odstavek, doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Če je izvedba prisege iz prejšnjega odstavka zaradi okoliščin izrednega dogodka po 83.a členu tega zakona otežena ali onemogočena, lahko predsednik višjega sodišča, ki imenuje sodnike porotnike iz prvega odstavka 44. člena tega zakona, odloči, da pred nastopom dolžnosti sodnik porotnik poda prisego pisno. Šteje se, da ta oseba nastopi dolžnost sodnika porotnika s trenutkom, ko sodišče prejme njegovo podpisano prisego v besedilu iz prejšnjega odstavka, kar ugotovi predsednik višjega sodišča, ki ga je imenoval.«.
9. Zakon o delovnih razmerjih
V Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) se v 89. členu dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga iz prve alineje prvega odstavka in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20).
(4) V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima delavec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.
(5) Delodajalec lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz tretjega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
10. Zakon o javnih uslužbencih
V Zakonu o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E, 40/12 – ZUJF in 158/20 – ZIntPK-C) se za 156. členom doda nov 156.a člen, ki se glasi:
(odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja)
(1) Ne glede na prejšnji člen lahko predstojnik javnemu uslužbencu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez utemeljevanja razlogov iz drugega odstavka in sprejemanja podlag iz tretjega odstavka prejšnjega člena ter z odpovednim rokom 60 dni, če javni uslužbenec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu s prvim in četrtim odstavkom 27. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20).
(2) V primeru odpovedi na podlagi prejšnjega odstavka ima javni uslužbenec pravico do odpravnine v skladu s 108. členom Zakona o delovnih razmerjih.
(3) Predstojnik lahko z namenom ugotavljanja izpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka tega člena pridobi podatke iz zbirk Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.«.
ODSTOP OD DOLOČB POSAMEZNIH ZAKONOV
1. Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo
(1) Ne glede na prvi odstavek 65. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUZEOP) Republika Slovenija kot porok odgovarja banki iz prvega odstavka 2. člena Zakona o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (Uradni list RS, št. 36/20 in 49/20 – ZIUZEOP) za izpolnitev obveznosti kreditojemalcev za kreditne pogodbe iz prvega in drugega odstavka 6. člena tega zakona, v skladu s 65. členom ZIUZEOP.
(2) Prejšnji odstavek se ne uporablja za kreditne pogodbe, sklenjene na podlagi Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 61/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE).
2. Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19
(1) Ne glede na 2. člen Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20, 152/20 – ZZUOOP in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZIUOOPE) se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP uporablja za izvedbo postopkov, ki so se na podlagi prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP začeli pa ne končali do 31. decembra 2020.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka mora izvajalec javne službe najpozneje do dne 31. decembra 2020 ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, sporočiti, da je zaradi dolgotrajnosti ali drugih upravičenih razlogov začel pa ne končal postopek javnega naročanja iz prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP.
(3) Ne glede na 2. člen ZIUOOPE se ukrep iz 100.a člena ZIUZEOP še nadalje uporablja v primeru, da izvajalec obdelave odpadkov iz 100.a člena ZIUZEOP, katerega je izvajalec javne službe do 31. decembra 2020 izbral v skladu s prvim odstavkom istega člena, prevzame odpadno embalažo od izvajalca javne službe tudi po 31. decembru 2020, ter je bila ta embalaža predmet javnega naročila iz prvega odstavka 100.a člena ZIUZEOP.
Ne glede na 13. člen ZIUOOPE lahko delodajalec posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je v roku iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021.
Ne glede na drugi odstavek 16. člena ZIUOOPE delodajalec vlogi iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE, poleg dokazil iz drugega odstavka 16. člena ZIUOOPE, priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače.
Ne glede na 18. člen ZIUOOPE delodajalec vrne prejeta sredstva tudi, če je v postopku uveljavljanja pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa predložil lažno izjavo, da je delavcem poravnal plače oziroma nadomestila plače.
Ne glede na 84. člen ZIUOOPE se dijaškim domovom, ki od 1. junija 2020 izvajajo storitve v omejenem obsegu zaradi izvajanja ukrepov za preprečitev širjenja okužb s COVID-19 in teh storitev uporabnikom ne zaračunavajo, do 31. marca 2021 iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški tekočega delovanja, zmanjšani za prejeta javna sredstva in sredstva pridobljena iz naslova interventnih ukrepov. Sredstva se dodelijo, če jih s prihodki od izvajanja dejavnosti ne morejo pokriti sami.
3. Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19
(1) Ne glede na 10. člen Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZZUOOP) se osebo, ki je bila ali bi lahko bila izpostavljena okužbi z virusom SARS-CoV-2, na podlagi objavljene ocene Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ) o epidemiološki situaciji, napoti v karanteno na domu po visoko tveganem stiku z okuženo osebo iz 30. člena tega zakona in karanteno na domu zaradi prihoda iz območja z visokim tveganjem za okužbo iz 12. člena ZZUOOP (v nadaljnjem besedilu: karantena na domu).
(2) Za napotitev v karanteno na domu iz 30. člena tega zakona je pristojen NIJZ, za napotitev v karanteno na domu iz 12. člena ZZUOOP pa je pristojna Policija.
(3) Karantena na domu je ukrep, s katerim NIJZ ali Policija z ustnim navodilom napotita osebo iz prvega odstavka tega člena v samoosamitev na naslovu bivanja z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Osebo z navodilom, ki ga pripravi NIJZ, seznanita glede namena in načina izvajanja karantene na domu (v nadaljnjem besedilu: navodilo NIJZ).
(4) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrep karantene na domu po visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, upoštevajoč epidemiološko situacijo, lahko izvaja brez ustne napotitve NIJZ v skladu s priporočili NIJZ.
(5) Čas trajanja karantene na domu ne sme biti daljši od najdaljše inkubacijske dobe za nalezljivo bolezen COVID-19, ki jo določi Vlada s sklepom na predlog NIJZ. Čas trajanja karantene na domu se lahko skrajša pod pogoji in na način, kot ga določi Vlada na predlog NIJZ.
(6) Kot dokazilo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva NIJZ oziroma Policija osebi iz prvega odstavka tega člena izroči potrdilo o karanteni na domu (v nadaljnjem besedilu: potrdilo o karanteni na domu) neposredno ali pa ga posreduje po elektronski ali navadni pošti v 72 urah.
(7) Ukrepi iz tega člena in 30. člena tega zakona veljajo do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na 11. člen ZZUOOP osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, pri kateri se po opravljeni epidemiološki preiskavi ugotovi, da je bila ali bi lahko bila v visoko tveganem stiku z osebo, okuženo z virusom SARS-CoV-2, NIJZ napoti v karanteno na domu.
(2) NIJZ od osebe iz prvega odstavka prejšnjega člena pridobi naslednje podatke: osebno ime, dan, mesec in leto rojstva, naslov stalnega ali začasnega bivališča in številko stanovanja v primeru večstanovanjskega objekta, elektronski naslov, če ga oseba ima, osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo ter naslov bivanja v času prestajanja karantene na domu.
(3) NIJZ osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena z navodilom NIJZ seznani glede načina izvajanja karantene na domu.
(4) Osebi, ki potrebuje dokazilo o karanteni na domu zaradi uveljavljanja pravice do nadomestila plače ali drugih pravic iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, NIJZ izda potrdilo o karanteni na domu, v katerem se navedejo naslednji podatki: osebno ime, EMŠO, naslov bivanja in čas trajanja karantene na domu. Potrdilo, vključno z navodilom NIJZ, se izda na podlagi obrazca, ki ga oseba odda na državnem portalu eUprava. Kadar oseba obrazca ne more oddati, ga lahko v njenem imenu odda njen delodajalec.
(5) Oseba, ki je v karanteni na domu, mora ravnati v skladu z navodilom NIJZ.
(6) V primeru iz četrtega odstavka prejšnjega člena, ko je oseba obveščena o tem, da je bila v visoko tveganem stiku z okuženo osebo, neposredno od okužene osebe ali prek mobilne aplikacije #OstaniZdrav iz 46. člena ZZUOOP, ostane v karanteni na domu brez napotitve NIJZ in brez ustnega navodila iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Oseba ostane na naslovu bivanja v času prestajanja karantene na domu z omejitvijo stikov z osebami, ki ne živijo v istem gospodinjstvu. Potrdilo o karanteni na domu lahko oseba pridobi v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(7) NIJZ z namenom obvladovanja in preprečevanja širjenja COVID-19 v elektronski obliki vodi evidenco izdanih potrdil o karanteni na domu, tako da za vsako osebo, ki ji je bilo izdano potrdilo, vodi naslednje podatke:
1. osebno ime,
2. EMŠO,
3. naslov bivanja v času karantene na domu,
4. elektronski naslov,
5. osebno ime in elektronski naslov zakonitega zastopnika za mladoletno osebo,
6. datum začetka karantene na domu,
7. datum konca karantene na domu.
(8) Podatki iz evidence iz prejšnjega odstavka se hranijo eno leto po prenehanju veljavnosti ukrepa iz tega člena. Dokumenti, na podlagi katerih so bili podatki v evidenco vpisani, se hranijo šest mesecev od vpisa v evidenco. Vse pravice oseb v zvezi s podatki v evidenci iz prejšnjega odstavka, ki niso urejene s tem zakonom, se izvajajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(1) Ne glede na peti odstavek 38. člena ZZUOOP izvajalci, ki so pogodbeni partnerji Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS), zahtevke za povračilo stroškov cepljenj, opravljenih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu. ZZZS izvajalcem izvede povračilo stroškov cepljenja naslednji dan od prejema sredstev ministrstva, pristojnega za zdravje. Zahtevki izvajalcev zdravstvene dejavnosti za povračilo stroškov cepljenja, ki niso posredovani ZZZS do petega dne v mesecu, se vključijo v naslednji zahtevek ZZZS za povračilo stroškov.
(2) Iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se zagotavljajo sredstva za prevoze pacientov, obolelih s COVID-19, in sicer za izvajalce nenujnih prevozov pacientov, ki se začasno vključujejo v sistem izvajanja nujne medicinske pomoči. Postopek in višino povračila sredstev s sklepom določi minister, pristojen za zdravje. Iz sredstev proračuna Republike Slovenije ali sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije, se zagotovijo tudi dodatna sredstva za pokrivanje materialnih stroškov iz 67.č člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20), ki so jih izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevali z zahtevki, ki so jih posredovali ZZZS do vključno 30. novembra 2020, ter sredstva za povrnitev stroškov v zvezi z nakupom zdravil za zdravljenje COVID-19 izvajalcem zdravstvene dejavnosti, ki jim je minister, pristojen za zdravje, izdal pooblastilo za nakup teh zdravil.
(3) Cepljenje proti COVID-19 se zagotovi za vse, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju Republike Slovenije, in za osebe, ki prebivališča v Republiki Sloveniji nimajo, so pa zaposlene pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji. Minister, pristojen za zdravje, v skladu z nacionalno strategijo cepljenja proti COVID-19 določi način izvedbe cepljenja proti COVID-19, vključno s ciljnimi skupinami za cepljenje proti COVID-19.
(4) Iz proračuna Republike Slovenije oziroma sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije, se zagotavljajo sredstva za stroške, povezane s cepljenjem.
(5) Zagotavljanje podatkov o izvedenem cepljenju in morebitnih neželenih učinkih cepljenja in evidentiranje v skladu z metodološkimi navodili NIJZ, objavljenimi na spletni strani NIJZ, je za izvajalce cepljenja obvezno. Do povračila stroškov so upravičeni le izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki podatke evidentirajo v skladu z navedenimi navodili NIJZ ter sproti posredujejo zapise o cepljenju in morebitnih neželenih učinkih cepljenja v CRPP in zbirko Register obveznikov za cepljenje in izvajanja cepljenja iz zakona, ki ureja zbirke podatkov s področja zdravstvenega varstva.
(6) Ukrep cepljenja proti COVID-19 velja do 31. decembra 2023.
(1) Ne glede na 55. člen ZZUOOP lahko izvajalec socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, izvajalec krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu: ZSV) ali izvajalec zdravstvene dejavnosti, ne glede na določbe zakona, ki ureja trg dela, v delu, ki ureja zagotavljanje dela delavcev uporabniku, na podlagi pisnega sklepa, zaposlenega začasno razporedi k izvajalcu v mreži javne zdravstvene službe, izvajalcu v mreži javne službe na področju socialnega varstva institucionalno varstvo ali izvajalcu krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, in sicer v primerih povečanega obsega dela zaradi zagotavljanja ukrepov preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: začasna razporeditev).
(2) Zaposleni iz prejšnjega odstavka je upravičen do dodatka zaradi začasne razporeditve v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.
(3) Zaposlenemu, ki ima v primeru iz devetega odstavka 55. člena ZZUOOP pravico do višje plače, se višja plača določi s sklepom o začasni razporeditvi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na prvi odstavek 56. člena ZZUOOP je do dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega, za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, upravičen zaposleni, ki v sivih in rdečih conah pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.
(2) Do dodatka iz prejšnjega odstavka je upravičen tudi zaposleni v mreži javne zdravstvene službe, ki neposredno dela v okolju s COVID-19 pacienti oziroma uporabniki, pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena, in sicer:
– na oddelkih bolnišnic, kjer se obravnavajo pacienti s sumom na okužbo oziroma potrjeno okužbo s COVID-19,
– pri izvajanju zdravstvene oskrbe na domu pacienta oziroma uporabnika, pri katerem je okužba s COVID-19 potrjena,
– v rdečih conah pri zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami iz 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 58/11, 40/12 – ZUJF in 90/12), če izvajajo neposredne storitve za uporabnike.
(3) Do dodatka iz prejšnjega odstavka so upravičeni tudi zaposleni na Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, ki neposredno delajo v okolju s COVID-19 okuženimi prosilci za mednarodno zaščito in vlagatelji namere oziroma pri katerih obstaja sum na okužbo s COVID-19 oziroma je ta potrjena.
(4) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega in drugega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje. Zahtevki za izplačilo sredstev iz prvega odstavka, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialno varstvo.
(5) Do dodatka iz prvega odstavka tega člena za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, je pod pogoji iz 56. člena ZZUOOP upravičena tudi oseba, ki pri izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP opravlja delo prek zunanjega izvajalca. Zunanji izvajalec je izvajalec, ki ima z izvajalcem iz prvega odstavka tega člena sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju.
(6) Sredstva za financiranje dodatka iz prejšnjega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev, ki vključujejo podatek o številu zaposlenih in številu opravljenih ur, se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP izvajalec na področju socialnega varstva iz 82. člena ZZUOOP. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje, ali minister, pristojen za socialno varstvo.
(7) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja od 28. novembra 2020 do 30. decembra 2021, ukrep iz drugega in petega odstavka tega člena pa od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021. Vlada lahko ukrep iz tega člena podaljša s sklepom za obdobje šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Ne glede na 57. člen ZZUOOP nadomestilo plače, določeno v skladu s šestim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Ne glede na 59. člen ZZUOOP nadomestilo plače, določeno v skladu s prvim, drugim in šestim odstavkom, ne sme biti nižje od minimalne plače v Republiki Sloveniji.
Ne glede na tretji odstavek 74. člena ZZUOOP delodajalec vlogi za uveljavitev pravice do povračila izplačanih nadomestil plače delavcem na začasnem čakanju na delo priloži tudi izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.
Ne glede na 76. člen ZZUOOP delodajalec, ki prejema ali je prejemal sredstva iz naslova ukrepa delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, sredstva vrne v celoti, če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil lažno izjavo, da ima plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, lažno izjavo, da ima izpolnjene obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, ali lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal nadomestila plače.
(1) Ne glede na prvi odstavek 119. člena ZZUOOP so imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov tudi za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. marca 2021, ko se zaradi posledic ukrepov za omilitev in odpravo posledic COVID-19 beleži izpad prihodkov, ki ogroža izvajanje občasnega prevoza potnikov.
(2) Ne glede na drugi odstavek 119. člena ZZUOOP se nadomestilo stroškov imetnika licence Skupnosti zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki ni večje od števila, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 33,30 eura na avtobus na dan, pri čemer se upošteva za januar 15 dni, februar 15 dni in marec 18 dni.
(3) Ne glede na tretji odstavek 119. člena ZZUOOP mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, tudi izjavo o plačanih plačah in prispevkih.
(1) Ne glede na prvi odstavek 120. člena ZZUOOP so imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov v mestnem prometu (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času veljavnosti Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Slovenji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in 65/20) in do nadomestila za obdobje od 1. junija 2020 do 31. marca 2021.
(2) Ne glede na drugi odstavek 120. člena ZZUOOP je imetnik licence Skupnosti upravičen za obdobje od 1. junija 2020 do 31. marca 2021 do nadomestila izpada prihodkov zaradi posledic COVID-19. Nadomestilo znaša 70 odstotkov izpada prihodkov za posamezni mesec v navedenem obdobju v primerjavi z istim mesecem v letu 2019. Če je v obdobju upravičenosti do nadomestila veljala začasna prepoved izvajanja javnega linijskega mestnega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije, se nadomestilo za ta čas izračuna v višini 79,30 eura na avtobus na dan, za vsak dan začasne prepovedi izvajanja javnega prevoza potnikov. Pri tem se upošteva največ število avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali v uporabi na dan 16. marca 2020. Ministrstvo, pristojno za promet, objavi poziv za oddajo vlog in podrobna navodila za predložitev dokazil v 20 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) Ne glede na tretji odstavek 120. člena ZZUOOP mora imetnik licence Skupnosti, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, tudi izjavo o plačanih plačah in prispevkih.
Ne glede na drugi odstavek 123. člena ZZUOOP minister, pristojen za promet, predpiše tudi izračun stroškov za zaščitno opremo in razkužila, izračunane na kilometer opravljene vožnje za posamezno vrsto prevozov in način izplačila.
4. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19
Ne glede na 36. člen Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (Uradni list RS, št. 98/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZIUPDV) se lahko sredstva, ki so bila zagotovljena izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalno varstvo na podlagi Uredbe o zagotovitvi javnih sredstev za financiranje dodatnih kadrov pri izvajalcih socialno varstvene storitve institucionalnega varstva v javni mreži (Uradni list RS, št. 113/20), namenijo tudi za financiranje začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki opravljajo zdravstveno nego in zdravstveno rehabilitacijo.
5. Zakon o zdravstveni dejavnosti
(1) Ne glede na peto alinejo četrtega odstavka 24.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, 82/20 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljnjem besedilu: ZZDej) ponudniku storitev k prijavi za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev, ni treba predložiti izjave o znanju jezika iz 63. člena ZZDej.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem ponudnik storitev iz prejšnjega odstavka občasno oziroma začasno opravlja zdravstvene storitve, zagotovi, da med ponudnikom storitev in pacientom oziroma njegovimi družinskimi člani sporazumevanje poteka v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki ga pacient oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava ponudnik storitev, tudi v slovenskem jeziku.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na sedmi odstavek 64. člena ZZDej se zdravstvenemu delavcu oziroma zdravstvenemu sodelavcu, ki samostojno opravlja delo v zdravstveni dejavnosti na strokovnem področju, za katerega mu je bila podeljena licenca, in je imel na dan uveljavitve tega zakona veljavno licenco, veljavnost licence podaljša, in sicer za eno leto.
(2) Postopek za podaljšanje licence iz tega člena se začne po uradni dolžnosti.
6. Zakon o zdravniški službi
(1) Ne glede na peto alinejo tretjega odstavka 12.b člena Zakona o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17, 64/17 – ZZDej-K, 49/18 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZZdrS) ponudniku storitev k prijavi za občasno oziroma začasno opravljanje zdravstvenih storitev pred prvim opravljanjem zdravstvenih storitev v Republiki Sloveniji in vsakokrat, ko se bistveno spremenijo njegove okoliščine za opravljanje storitev, ni treba predložiti izjave o znanju jezika iz 11. člena ZZdrS.
(2) Izvajalec zdravstvene dejavnosti, pri katerem ponudnik storitev iz prejšnjega odstavka občasno oziroma začasno opravlja zdravstvene storitve, zagotovi, da med ponudnikom storitev in pacientom oziroma njegovimi družinskimi člani sporazumevanje poteka v slovenskem jeziku oziroma v jeziku, ki ga pacient oziroma njegovi družinski člani razumejo, ter da je vsa zdravstvena dokumentacija o pacientu, ki ga obravnava ponudnik storitev, tudi v slovenskem jeziku.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
(1) Ne glede na tretji odstavek 33. člena ZZdrS se zdravniku, ki opravlja zdravniško službo na strokovnem področju, za katerega mu je bila podeljena licenca, in je imel na dan uveljavitve tega zakona veljavno licenco, veljavnost licence podaljša, in sicer za eno leto.
(2) Postopek za podaljšanje licence iz tega člena se začne po uradni dolžnosti.
7. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju
(1) Ne glede na 29. člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 – ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1, 95/14 – ZUJF-C, 47/15 – ZZSDT, 61/17 – ZUPŠ, 64/17 – ZZDej-K in 36/19; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ) ter tretji in osmi odstavek 137. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) gre zavarovancem, ki delajo pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo, izvajalcu krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, izvajalcu socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), izvajalcu pomoči družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV ter izvajalcu zdravstvene dejavnosti in na delovnem mestu zbolijo za COVID-19, nadomestilo plače od prvega dne odsotnosti zaradi te bolezni.
(2) Ne glede na tretji odstavek 137. člena ZDR-1 znaša nadomestilo iz prejšnjega odstavka 100 odstotkov višine plače, ki bi jo prejel, če bi delal. Sredstva za kritje razlike do 100-odstotnega nadomestila iz prejšnjega odstavka se zagotavljajo iz sredstev proračuna Republike Slovenije prek ZZZS.
(3) Zavarovanec je upravičen do nadomestila iz prvega odstavka tega člena, če je mogoče z veliko verjetnostjo izkazati, da je do okužbe prišlo v delovnem procesu na delovišču pri izvajalcu socialno varstvene storitve institucionalno varstvo ali izvajalcu zdravstvene dejavnosti (npr. zaznan rizični stik, delo na deloviščih iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP) kljub ustrezni uporabi osebne varovalne opreme, kar potrdi izvajalec s pisno izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo.
(4) Zavarovanec, ki uveljavlja začasno zadržanost od dela iz prvega odstavka tega člena, posreduje izjavo iz prejšnjega odstavka izbranemu osebnemu zdravniku.
(5) ZZZS:
– delodajalcu povrne izplačano razliko nadomestila v 60 dneh od predložitve zahteve za povračilo razlike nadomestila;
– samostojnemu zavezancu izplača razliko nadomestila v 30 dneh od predložitve zahteve za izplačilo razliko nadomestila.
(6) Natančnejši postopek vlaganja zahteve iz prejšnjega odstavka, vključno z obliko pisne izjave iz tretjega odstavka tega člena, določi ZZZS.
(7) Delodajalec oziroma samostojni zavezanec vloži zahtevo iz petega odstavka tega člena v elektronski obliki pri ZZZS v enem mesecu po zaključku začasne zadržanosti iz prvega odstavka tega člena, ki ji priloži izjavo iz tretjega odstavka tega člena.
(8) Če ni s tem členom določeno drugače, se glede obračuna, izplačila in povračila nadomestila smiselno uporabljajo določbe ZZVZZ in na njegovi podlagi izdanih aktov, ki urejajo nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, ki je pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
(9) Stroški izplačanih razlik nadomestil se ZZZS povrnejo iz proračuna Republike Slovenije v desetih dneh od dneva, ko ministrstvo, pristojno za zdravje, prejme zahtevek ZZZS za povračilo izplačanih razlik nadomestil.
(10) Ukrep iz tega člena velja do 31. decembra 2021.
8. Zakon o davku na dodano vrednost
(1) Ne glede na 41. člen Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12, 86/14, 90/15, 77/18, 59/19 in 72/19; v nadaljnjem besedilu: ZDDV-1) in 3. ter 4. točko Priloge I k ZDDV-1 so plačila davka na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu: DDV), s pravico do odbitka DDV, oproščene dobave, pridobitve znotraj Evropske unije in uvozi cepiv proti COVID-19, ki jih odobrijo pristojni organi v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji in in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 s pridobljenim certifikatom oziroma ustrezno oznako.
(2) Ne glede na 1. in 2. točko prvega odstavka 42. člena ter drugi odstavek 63. člena ZDDV-1 so plačila DDV, s pravico do odbitka DDV, oproščene storitve, ki so neposredno povezane s cepivi in in vitro diagnostičnimi medicinskimi pripomočki iz prejšnjega odstavka, v zvezi z zdravljenjem oziroma ohranjanjem zdravja.
(3) Oprostitve plačila DDV po tem členu se urejajo v skladu z Direktivo Sveta (EU) 2020/2020 z dne 7. decembra 2020 o spremembi Direktive 2006/112/ES, ki se uporabljajo glede začasnih ukrepov v zvezi z davkom na dodano vrednost za cepiva proti COVID-19 ter in vitro diagnostične medicinske pripomočke za COVID-19 v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 419 z dne 11. 12. 2020, str. 1), in veljajo za dobave, pridobitve in uvoze blaga, ter storitve, opravljene do vključno 31. decembra 2022.
9. Stanovanjski zakon
Ne glede na tretji odstavek 36. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17 in 59/19) se v letih 2020 in 2021 opusti dolžnost upravnika, da skliče in izvede zbor lastnikov najmanj enkrat letno.
10. Zakon o kmetijstvu
Ne glede na tretji odstavek 105.c člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17 in 22/18) lahko izvajalec v letu 2021 opravlja začasno ali občasno delo v kmetijstvu prekinjeno ali neprekinjeno največ 150 dni.
11. Zakon o divjadi in lovstvu
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 21. člena Zakona o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl. US, 17/08, 46/14 – ZON-C, 31/18, 65/20 in 97/20 – popr.) se pri izvajanju načrtovanega odvzema posameznih vrst parkljaste divjadi v letu 2020 upravljavcem lovišč in lovišč s posebnim namenom dovoli znižanje do 30 odstotkov od načrtovanega odvzema posamezne parkljaste divjadi, kot sta določena v letnem načrtu posameznega lovsko upravljavskega območja za leto 2020.
12. Zakon o gozdovih
(1) Ne glede na določbe predpisov, ki določajo višino pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, se pri odmeri pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest za leto 2020 lastnikom gozdov, ki so fizične osebe, upošteva katastrski dohodek gozdnih zemljišč v višini 50 odstotkov, kot je bil ugotovljen po predpisih o ugotavljanju na katastrskega dohodka na dan 30. junija 2020.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se delež sredstev proračuna Republike Slovenije, ki pripada posameznim lokalnim skupnostim za sofinanciranje vzdrževanja gozdnih cest v skladu s predpisom, ki določa delež sofinanciranja vzdrževanja gozdnih cest, izračuna glede na znesek sredstev pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, kot bi bil odmerjen ob 100 odstotnem katastrskemu dohodku.
(3) Znižanje odmere pristojbine se dodeli v skladu z oddelkom 3.1. Sporočila Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenega s Sporočilom Komisije Četrta sprememba začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in sprememba Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1).
13. Zakon o spodbujanju investicij
(1) Ne glede na peto alinejo prvega odstavka 14. člena Zakona o spodbujanju investicij (Uradni list RS, št. 13/18) se zaradi izrednih razmer ob zaostritvi gospodarskih okoliščin, kot posledice izbruha COVID-19, zaveza investitorja in prejemnika spodbude, da bodo nova delovna mesta, ustvarjena z investicijo, zapolnjena najpozneje v treh letih po zaključku investicije in ohranjena v regiji najmanj pet let po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, ali najmanj tri leta po dnevu, ko je bilo delovno mesto prvič zasedeno, v primeru, ko je prejemnik spodbude mala ali srednje velika gospodarska družba, lahko podaljša za največ dve leti na podlagi vložene in obrazložene zahteve investitorja in prejemnika spodbude. O podaljšanju izpolnitve zaveze odloči ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, ob obravnavi predložene zahteve na podlagi meril, ki jih predpiše Vlada z uredbo.
(2) Določbe tega člena veljajo do 30. junija 2021.
14. Zakon o blagovnih rezervah
(1) Ne glede na prvi odstavek 9. člena Zakona o blagovnih rezervah (Uradni list RS, št. 96/09 – uradno prečiščeno besedilo in 83/12) lahko minister, pristojen za preskrbo, odloči o uporabi do pet milijonov zaščitnih mask na zalogi Zavoda za blagovne rezerve za splošno uporabo, za namene zajezitve širjenja COVID-19 v podjetjih.
(2) Upravičenci do pridobitve zaščitnih mask iz prejšnjega odstavka so mikro podjetja z enim do vključno štirimi zaposlenimi, ki se kot pravna ali fizična oseba, ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo.
(3) Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi:
– samozaposleni, ki na dan uveljavitve tega zakona opravlja dejavnost in je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19 in 139/20; v nadaljnjem besedilu: ZPIZ-2) in
– družbenik ali delničar gospodarskih družb oziroma ustanovitelj zadruge ali zavoda, ki je poslovodna oseba, in je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
(4) Stroški za plačilo uvoznih dajatev in DDV se krijejo iz proračuna Republike Slovenije.
15. Zakon o delovnih razmerjih
(1) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 in 71.a člen ZIUZEOP ima delavec v primerih iz 71.a člena ZIUZEOP in četrtega odstavka 162. člena ZDR-1 pravico izrabiti ves letni dopust za leto 2019, ki ni bil izrabljen v letu 2020, do 28. februarja 2021.
(2) Ne glede na tretji odstavek 162. člena ZDR-1 ima delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel izrabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa ZDR-1, pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31. decembra 2021.
16. Zakon o nalezljivih boleznih
Ne glede na 46.a člen Zakona o nalezljivih boleznih (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/20 – ZIUZEOP, 142/20 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZNB) nadzor nad izvajanjem ukrepa iz prvega odstavka 39. člena ZNB pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora iz svoje pristojnosti oziroma nalog in pooblastil Policije, poleg Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, opravljajo tudi:
– Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,
– Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo,
– Tržni inšpektorat Republike Slovenije,
– Finančna uprava Republike Slovenije,
– Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo,
– Inšpektorat Republike Slovenije za delo,
– Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport,
– Inšpektorat Republike Slovenije za kulturo in medije,
– Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve,
– Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor,
– Inšpektorat za javni sektor,
– Inšpektorat Republike Slovenije za obrambo,
– Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– Urad Republike Slovenije za kemikalije,
– Urad Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja,
– Urad Republike Slovenije za nadzor proračuna,
– Uprava Republike Slovenije za pomorstvo,
– Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji,
– Uprava Republike Slovenije za jedrsko varnost,
– Urad Republike Slovenije za meroslovje,
– Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost,
– Javna agencija za civilno letalstvo Republike Slovenije,
– Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke,
– Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in
– Policija.
17. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju
(1) Ne glede na 38. člen in prvi odstavek 39. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 13/14 – uradno prečiščeno besedilo, 10/15 – popr., 27/16, 31/16 – odl. US, 38/16 – odl. US, 63/16 – ZD-C, 54/18 – odl. US, 69/19 – odl. US, 74/20 – odl. US in 85/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZFPPIPP) poslovodstvo ni zavezano vložiti predloga za začetek stečajnega postopka ali postopka prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep velja do 31. marca 2021, razen če ni izgledov, da bo družba lahko položaj dolgoročne plačilne nesposobnosti odpravila. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Če organi družbe zaradi objektivnih posledic razglasitve epidemije ne morejo pravočasno izvesti dejanj in ukrepov iz 36. in 37. člena ZFPPIPP, jih morajo začeti izvajati najpozneje v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.
(3) Šteje se, da je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije, če družba opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če družba na dan 31. decembra 2019 ni bila dolgoročno plačilno nesposobna.
(4) Ne glede na 40. člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.
(5) Ne glede na 221.l člen ZFPPIPP se roki za izpolnitev obveznosti poslovodstva ne iztečejo prej kot v enem mesecu po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije.
(1) Ne glede na 236., 237. in 238. člen ZFPPIPP je obdobje, za katerega lahko sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja, in obdobje, v katerem dolžnik opraviči svojo zahtevo za odložitev odločanja, štiri mesece, če je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije. Ta ukrep se uporablja v stečajnem postopku, ki je uveden na predlog upnika najpozneje do 31. marca 2021. Vlada lahko s sklepom ukrep podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Dolžnik lahko opraviči odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka tudi tako, da predloži dokaze, da je odpravil insolventnost z drugimi ukrepi finančnega prestrukturiranja ali z zadostnim obsegom poslovanja.
(3) Šteje se, da je insolventnost dolžnika posledica razglasitve epidemije, če dolžnik opravlja dejavnost, za katero je bilo s predpisom vlade ali ministra ali predpisom lokalne skupnosti določeno, da se opravljanje dejavnosti (storitve oziroma prodaja blaga) zaradi epidemije začasno prepove ali bistveno omeji ali če dolžnik na dan 31. decembra 2019 ni bil insolventen.
(4) Če sodišče odloži odločanje o upnikovem predlogu za začetek stečaja v skladu s tem členom, izvršilno sodišče na predlog dolžnika odloži izvršbo za to obdobje.
18. Zakon o dohodnini
Ne glede na prvi in drugi odstavek 71. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19 in 66/19; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) se za leto 2021 davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo na zemljiščih določi v višini 50 % katastrskega dohodka, kot je ugotovljen po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2021, in davčna osnova od potencialnih tržnih dohodkov za pridelavo v panjih v višini 35 % pavšalne ocene dohodka na panj, kot je ugotovljena po predpisih o ugotavljanju katastrskega dohodka na dan 30. junij 2021.
(1) Ne glede na prvi odstavek 109. člena ZDoh-2 se v letno davčno osnovo za leto 2020 in 2021 pri zaposlenih v mreži javne službe na področju socialnega varstva, ki izvajajo socialno varstvene storitve po tretjem odstavku 15. člena, 50., 51., 52. in 54. členu Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A in 28/19; v nadaljnjem besedilu ZSV), pri izvajalcih krizne namestitve iz tretjega odstavka 49. člena ZSV, pri izvajalcih socialno varstvenih programov iz 18.s člena ZSV, ki izvajajo nastanitveni program iz 3. člena Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16 in 34/19), v mreži javne zdravstvene službe, pri Uradu Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov in pri zunanjem izvajalcu, ki opravlja delo pri izvajalcu iz 56. člena ZZUOOP, ne vštevajo dodatki po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18), 71. členu Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo (Uradni list RS, št. 49/20, 61/20 in 152/20 – ZZUOOP), 54. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20 in 152/20 – ZZUOOP), 55. in 56. členu Zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20 in 175/20 – ZIUOPDVE), 125. členu Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20) ter po 32., 33., 86. in 87. členu tega zakona.
(2) Delodajalci iz prejšnjega odstavka Finančni upravi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) do 31. januarja 2021 sporočijo podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v letu 2020 in do 31. januarja 2022 podatke o zaposlenih in višini izplačanih dodatkov v letu 2021, ki se po prejšnjem odstavku ne vštevajo v letno davčno osnovo.
(1) Ne glede na prvi odstavek 142. člena ZDoh-2 lahko rezident zahteva, da se do 1 % dohodnine, odmerjene po zakonu, ki ureja dohodnino, od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, nameni za financiranje upravičencev do donacij.
(2) Ne glede na drugi odstavek 142. člena ZDoh-2 so upravičenci do donacij za namenitev dela dohodnine:
– za leto 2020 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2019, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu ter so vpisane v evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu ter
– za leto 2021 tudi nevladne organizacije, ki so delovale na dan 31. decembra 2020, in imajo v skladu z zakonom, ki ureja nevladne organizacije, na dan 31. marca 2021 status nevladne organizacije v javnem interesu.
(3) Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES), ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, pošlje FURS za namene priprave dopolnitve seznama upravičencev do donacij za leto 2020 podatke iz tretjega odstavka 2. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 78/19 in 106/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba) o vseh nevladnih organizacijah iz prve alineje prejšnjega odstavka. Podatke pošlje FURS v elektronski obliki najpozneje do 15. aprila 2021. FURS na podlagi podatkov pripravi dopolnitev seznam upravičencev do donacij ter ga najpozneje do 30. aprila 2021 pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance. Vlada v skladu z osmim odstavkom 142. člena ZDoh-2 določi dopolnitev seznama upravičencev do donacij za leto 2020 najpozneje do 15. maja 2021.
(4) AJPES, ki vodi evidenco nevladnih organizacij v javnem interesu, pošlje FURS za namene priprave seznama upravičencev do donacij za leto 2021 v skladu s prvim in tretjim odstavkom 2. člena Uredbe tudi podatke o vseh nevladnih organizacijah iz druge alineje drugega odstavka tega člena.
19. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021
Ne glede na 1. točko sedmega odstavka 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE, 133/20 in 174/20 – ZIPRS2122; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2021) ministrstvo za finance, na predlog predlagatelja finančnega načrta, uvrsti projekt v veljavni načrt razvojnih programov (v nadaljnjem besedilu: NRP), kadar gre za uvrstitev projektov, pri katerih se načrtuje sofinanciranje s sredstvi proračuna države v vrednosti do 600.000 eurov.
Ne glede na prvi in tretji odstavek 32. člena ZIPRS2021 so plačilni roki lahko krajši tudi za plačila obveznosti iz naslova ukrepov, sprejetih v interventnih zakonih zaradi epidemije COVID-19.
Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena ZIPRS2021 so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.
20. Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 in Zakon o Slovenski tiskovni agenciji
Ne glede na 1. točko sedmega odstavka 31. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2021 in 2022 (Uradni list RS, št. 174/20; v nadaljnjem besedilu: ZIPRS2122) ministrstvo za finance, na predlog predlagatelja finančnega načrta, uvrsti projekt v veljavni NRP, kadar gre za uvrstitev projektov, pri katerih se načrtuje sofinanciranje s sredstvi proračuna države v vrednosti do 600.000 eurov.
Ne glede na prvi in tretji odstavek 32. člena ZIPRS2122 so plačilni roki lahko krajši tudi za plačila obveznosti iz naslova ukrepov, sprejetih v interventnih zakonih zaradi epidemije COVID-19.
(1) Ne glede na 2. točko prvega odstavka 33. člena ZIPRS2122 so predplačila namenskih sredstev Evropske unije, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev slovenske udeležbe dovoljena do višine 30 odstotkov vrednosti predvidenih izplačil teh sredstev tudi pod pogojem, da je prejemnik oseba zasebnega ali javnega prava in je ustanovljena in deluje kot javni sklad ali javna agencija.
(2) Ne glede na 20. člen Zakona o Slovenski tiskovni agenciji (Uradni list RS, št. 50/11; v nadaljnjem besedilu: ZSTAgen) se s tem zakonom za leto 2021 ureja financiranje opravljanja javne službe, ki jo v skladu z zakonom opravlja Slovenska tiskovna agencija (v nadaljnjem besedilu: STA).
(3) STA se ne glede na to, ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZSTAgen, iz proračuna države za leto 2021 za opravljanje javne službe zagotovijo sredstva v skladu s sprejetim Poslovnim načrtom STA za leto 2021.
(4) Neizplačan znesek nadomestila za opravljanje javne službe v letu 2020, ki bi ga moral ustanovitelj zagotoviti na podlagi pogodbe iz prve alineje prvega odstavka 20. člena ZSTAgen, ustanovitelj zagotovi iz proračuna države v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona.
21. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic
(1) Ne glede na četrti odstavek 30. člena in 33. člena Zakona o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic (Uradni list RS, št. 63/16; v nadaljnjem besedilu: ZKUASP) lahko kolektivna organizacija z namenom omilitve posledic epidemije COVID-19 izplača svojim imetnikom pravic s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji ali s sedežem v Republiki Sloveniji izredno pomoč do 25 odstotkov zneska zbranih avtorskih honorarjev v letu 2020.
(2) Izredna pomoč se dodeli in izplača v skladu s pravili, ki jih sprejme poslovodstvo v soglasju z nadzornim odborom. Pravila morajo določati zlasti:
1. merila upravičenosti do izredne pomoči,
2. postopek dodelitve in izplačila izredne pomoči,
3. najvišji znesek izredne pomoči na posameznega upravičenca,
4. pravila o porabi izredne pomoči,
5. pravila o nadzoru nad porabo izredne pomoči,
6. pravila o vračilu neupravičeno dodeljene in izplačane izredne pomoči.
(3) Pravila se po sprejemu nemudoma objavijo v skladu z 39. členom ZKUASP.
(4) O višini zneska zbranih avtorskih honorarjev iz prvega odstavka tega člena ter dodelitvi in izplačilu izredne pomoči posameznemu upravičencu odloča poslovodstvo v soglasju z nadzornim odborom.
(5) Za nadzor nad izvajanjem tega člena se uporabljajo določbe ZKUASP o nadzoru in ukrepih pristojnega organa.
1. Začasni ukrepi na področju zdravstva
(financiranje COVID-19 telemedicine)
(1) Kadar je specialistično bolnišnično dejavnost pri pacientih, obolelih za COVID-19, mogoče opravljati v obliki telemedicine, se storitev telemedicine financira iz proračuna Republike Slovenije in iz sredstev, prejetih iz proračuna Evropske unije.
(2) V telemedicinsko spremljanje pacientov, obolelih za COVID-19, se lahko vključi:
– ambulantne paciente ali paciente po odpustu iz bolnišničnega okolja, obolelih za COVID-19, pa okužba še ni izzvenela;
– paciente, pri katerih klinična slika ne zahteva hospitalizacije;
– paciente, ki imajo prisotne dejavnike tveganja, kot so pridružene kronične bolezni, imunska pomanjkljivost, starost oziroma so prisotne določene druge okoliščine, ki lahko privedejo k poslabšanju zdravstvenega stanja.
(3) Izvajalci zdravstvene dejavnosti zahtevke za povračilo stroškov storitev telemedicine iz prvega odstavka tega člena, nastalih v preteklem mesecu, posredujejo ZZZS do petega dne v mesecu za pretekli mesec, na njihovi podlagi pa ZZZS posreduje do desetega dne v mesecu zahtevek ministrstvu, pristojnemu za zdravje, ki izvrši plačilo zahtevka ZZZS v desetih dneh po njegovem prejemu.
(4) Izračun cene za storitev telemedicine določi ZZZS.
(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 31. decembra 2021.
(mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2)
(1) Mikrobiološke preiskave na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: mikrobiološke preiskave) z metodo verižne reakcije s polimerazo (v nadaljnjem besedilu: testi PCR) izvajajo javni zavodi, ki imajo medicinski laboratorij z dovoljenjem za področje klinične mikrobiologije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek lahko minister, pristojen za zdravje, za izvajanje testov PCR začasno določi tudi javne zdravstvene zavode, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na sekundarni ali terciarni ravni in imajo medicinski laboratorij z dovoljenjem za področje medicinske biokemije.
(3) Povračilo stroškov odvzema brisov in stroškov izvedbe mikrobioloških preiskav se povrne le za mikrobiološke preiskave, katerih rezultati so posredovani v Centralni register podatkov o pacientih.
(4) Način izvedbe mikrobioloških preiskav, poročanja in posredovanja zahtevkov za povračilo stroškov določi minister, pristojen za zdravje. Minister, pristojen za zdravje, s sklepom določi najvišjo višino povračila stroškov odvzema brisov in izvedbe mikrobioloških preiskav.
(5) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2021.
(izpolnjevanje pogojev za samostojno opravljanje dela)
(1) Ne glede na prvo alinejo petega odstavka 3.a člena ZZDej se šteje, da odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti izpolnjuje pogoj iz prve alineje petega odstavka 3.a člena ZZDej, če izpolnjuje pogoje za samostojno opravljanje dela v zdravstveni dejavnosti iz 64. člena ZZDej oziroma pogoje za samostojno opravljanje zdravniške službe iz zakona, ki ureja zdravniško službo.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021.
(samostojno opravljanje dela)
(1) Ne glede na 64. člen ZZDej sme delo v zdravstveni dejavnosti samostojno opravljati tudi absolvent študijskega programa prve stopnje Zdravstvena nega, ki ima opravljenega vsaj 4.480 ur teoretičnega in kliničnega usposabljanja, za čas največ šest mesecev, če s tem pisno soglaša in če njegov mentor pisno potrdi, da je glede na delovne pogoje in obremenjenost sposoben zagotoviti mentorstvo in absolventu nuditi stalno posvetovanje ter da je absolvent pridobil ustrezno znanje, izkušnje in veščine za samostojno opravljanje del diplomirane medicinske sestre. Absolvent prevzema polno odgovornost za načrtovanje, organizacijo in izvajanje zdravstvene nege pacienta.
(2) Ukrep iz tega člena velja do 30. junija 2021.
2. Začasni ukrepi na področju infrastrukture
(znižanje pristojbine za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih za leto 2021)
(1) Za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 ter za izboljšanje poslovnega okolja in letalske povezljivosti Slovenije, Republika Slovenija z javnimi sredstvi posega v stroškovno bazo za oblikovanje pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih za leto 2021, kot se določa v skladu z Zakonom o zagotavljanju navigacijskih služb zračnega prometa (Uradni list RS, št. 30/06 – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 62/10 – ZLet-C in 18/11 – ZUKN-A; v nadaljnjem besedilu: ZZNSZP), v višini 750.000 eurov, s čimer se sofinancira del ugotovljenih stroškov storitev navigacijskih služb zračnega prometa na terminalih za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021. Sredstva se zagotovijo iz proračuna Republike Slovenije, po podpisu pogodbe iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se razdelijo izvajalcema navigacijskih služb zračnega prometa Javnemu podjetju Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., kot izvajalcu službe zračnega prometa, letalske informacijske službe ter komunikacijske, navigacijske in nadzorne službe, in Agenciji RS za okolje kot izvajalcu meteoroloških služb, ter Javni agenciji za civilno letalstvo Republike Slovenije kot nadzornemu organu.
(3) Ministrstvo, pristojno za promet, in Javno podjetje Kontrola zračnega prometa Slovenije, d. o. o., ki v skladu z 12. členom ZZNSZP vodi stroškovno bazo za oblikovanje pristojbin za navigacijske službe zračnega prometa na terminalih, v 30 dneh od uveljavitve tega zakona skleneta pogodbo za izvedbo posega iz tega člena.
(nadomestila za izvajalca obvezne gospodarske javne službe prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje prevoza potnikov v notranjem in čezmejnem regijskem železniškem prometu, je izvajalec gospodarske javne službe zaradi ukrepov COVID-19, v obdobju od 16. marca 2020 do 11. maja 2020 in od 1. oktobra 2020 do 31. marca 2021, na podlagi veljavne pogodbe o izvajanju obvezne gospodarske javne službe upravičen do nadomestila izpada transportnih prihodkov na domačem in tujem trgu in nadomestila izpada prihodkov obvezne gospodarske javne službe za neizvedene vlakovne kilometre zaradi ukrepov COVID-19.
(2) Izpad transportnih prihodkov se ugotavlja na podlagi podatkov o transportnih prihodkih v tekočem mesecu v primerjavi s transportnimi prihodki v istem mesecu leta 2019. Izpad prihodkov obvezne gospodarske javne službe se določi v višini 80 odstotkov priznanih stroškov za neizvedene vlakovne kilometer zaradi ukrepov COVID-19. Izvajalec je upravičen tudi do povračila stroškov za informacijsko prilagajanje vozovničnega sistema zaradi ukrepov COVID-19, v višini 0,12 EUR na vlakovni kilometer.
(3) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili mora izvajalec predložiti ministrstvu, pristojnem za promet, naslednje podatke:
– ime izvajalca prevozov,
– kratko ime izvajalca prevozov,
– naslov,
– naselje,
– pošta,
– matična številka,
– davčna številka,
– številka transakcijskega računa,
– veljavne pogodbe,
– izjava o plačanih plačah in prispevkih.
(4) Za izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva naslednje podatke o dejavnosti izvajalca in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ), FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila:
– osebno ime zaposlenega,
– EMŠO,
– zavarovalna podlaga,
– podatki o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
– podatki o transakcijah izvajalca.
(izvajalci šolskih prevozov)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje posebnih linijskih prevozov so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence za prevoz potnikov in izvajajo posebne linijske prevoze na podlagi 54. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 6/16 – uradno prečiščeno besedilo in 67/19; v nadaljnjem besedilu: ZPCP-2) za osnovne šole ali šole s prilagojenim programom ali zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: šolski prevozi), upravičeni do nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov od 1. novembra 2020 do 31. marca 2021, in sicer za vse dni, ko bi v skladu s šolskim koledarjem morali izvajati šolske prevoze, pa so ti začasno ustavljeni.
(2) Nadomestilo izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov se izračuna na podlagi dnevne cene, opredeljene v veljavnih pogodbah z naročniki šolskih prevozov. Izvajalec šolskih prevozov je za vsak dan neizvajanja šolskih prevozov, ko so bili ti v skladu s šolskim koledarjem načrtovani, upravičen do nadomestila izpada prihodkov v višini 50 odstotkov fiksnih stroškov prevoznika. Fiksni stroški izvajalca šolskih prevozov so določeni s 36 odstotki dnevne cene oziroma 36 odstotki dnevne pogodbene cene, ki se izračuna na podlagi letne pogodbene cene, razdeljene na 191 šolskih dni, če dnevna cena ni določena. Izvajalec šolskih prevozov je tako upravičen do nadomestila v višini 20 odstotkov dnevne cene ali v višini 20 odstotkov pogodbene cene na dan, če dnevna cena ni določena, za dni, ko ni izvajal šolskih prevozov, pa so bili ti predvideni v šolskem koledarju. Izvajalec šolskih prevozov ni upravičen do nadomestila v primeru, če je dobil nadomestilo za pokrivanje fiksnih stroškov izvajalca šolskih prevozov iz drugih virov, oziroma je upravičen do nižjega odstotka nadomestila v višini razlike med zneski prejetih nadomestil in fiksnimi stroški izvajalca šolskih prevozov.
(3) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili mora izvajalec šolskih prevozov, ki uveljavlja pravico do nadomestila izpada prihodkov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
– dolgo ime izvajalca šolskih prevozov,
– kratko ime izvajalca šolskih prevozov,
– naslov,
– naselje,
– pošta,
– matična številka,
– davčna številka,
– številka transakcijskega računa,
– veljavne pogodbe, sklenjene z naročniki šolskih prevozov,
– podroben vozni red izvajanja šolskih prevozov,
– izjava o plačanih plačah in prispevkih.
(4) Za izvajanje nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti izvajalca šolskih prevozov in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, ZPIZ, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
– osebno ime zaposlenega,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago,
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
– podatke o transakcijah izvajalca šolskih prevozov.
(občasni prevozi s kombiniranimi vozili)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in izvajanje občasnih prevozov na podlagi 55. člena ZPCP-2 so pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v Republiki Sloveniji, ki so imetniki licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu (v nadaljnjem besedilu: imetniki licence), ki izvajajo prevoz potnikov (standardna klasifikacija dejavnosti Statističnega urada Republike Slovenije 49.391 Medkrajevni in drug cestni potniški promet in 49.310 Mestni in primestni kopenski potniški promet), upravičeni do nadomestila dela stroškov, ki so jih imeli od 1. novembra 2020 do 31. marca 2021.
(2) Nadomestilo stroškov imetnika licence zaradi razglasitve epidemije in njenih posledic se izračuna na podlagi števila kombiniranih vozil, ki imajo poleg voznikovega največ osem sedežev in za katera je izdana licenca za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence v lasti ali uporabi na dan 16. marca 2020. Nadomestilo stroškov, do katerega je upravičen, znaša 20,00 eurov na kombinirano vozilo na dan, pri čemer se v novembru 2020 upošteva 20 dni, v decembru 2020 15 dni, v januarju 2021 15 dni, v februarju 2021 15 dni in v marcu 2021 15 dni. Imetnik licence lahko uveljavlja nadomestilo za vozila, s katerimi v določenem mesecu ni opravljal prevozov najmanj toliko dni, kot je predvideno nadomestilo za tisti mesec.
(3) Za potrebe izplačil nadomestil stroškov in izvajanja nadzora nad izplačili mora imetnik licence, ki uveljavlja pravico do nadomestila stroškov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
– ime imetnika licence,
– kratko ime imetnika licence,
– naslov,
– naselje,
– pošta,
– matična številka,
– davčna številka,
– številka transakcijskega računa,
– registrske številke vozil, za katere uveljavlja imetnik licence nadomestilo stroškov,
– izjava o plačanih plačah in prispevkih.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena imetnik licence ni upravičen do nadomestila stroškov za vozila, starejša od deset let.
(5) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili ministrstvo, pristojno za promet, brezplačno pridobiva podatke o dejavnosti imetnika licence in njegovih delavcih na začasnem čakanju na delo iz zbirk podatkov od ZZZS, ZPIZ, FURS in Uprave Republike Slovenije za javna plačila, in sicer:
– osebno ime zaposlenega,
– EMŠO,
– zavarovalno podlago,
– podatke o izplačanih plačah in plačanih prispevkih ter
– podatke o transakcijah imetnika licence.
(nadomestila za avtobusne postaje)
(1) Za ohranjanje delovnih mest in storitev izvajanja dejavnosti avtobusnih postaj v medkrajevnem in mestnem javnem linijskem prevozu potnikov na podlagi 111. in 112. člena ZPCP-2 so upravljavci avtobusnih postaj upravičeni do nadomestila izpada prihodkov zaradi začasne ustavitve izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov na ozemlju Republike Slovenije za obdobje od 1. novembra 2020 do 31. marca 2021.
(2) Nadomestilo se izračuna po naslednji formuli:
število peronov za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu x število dni, ko je bil javni linijski prevoz začasno ustavljen x 60,00 eurov.
Nadomestilo se zniža za 50 odstotkov za perone, ki niso pokriti.
(3) Za potrebe izvajanja nadzora nad izplačili mora upravljavec avtobusne postaje, ki uveljavlja pravico do nadomestila izpada prihodkov, predložiti ministrstvu, pristojnemu za promet, naslednje podatke:
– naziv avtobusne postaje,
– ime poslovnega subjekta, ki opravlja dejavnost avtobusnih postaj,
– matična številka,
– davčna številka,
– uraden naslov,
– transakcijski račun,
– število peronov za javni linijski prevoz potnikov v notranjem cestnem prometu, od tega število pokritih peronov
– prihodke iz naslova pristojbin v javnem linijskem prevozu v notranjem cestnem prometu v letu 2019 in 2020,
– izjava o plačanih plačah in prispevkih.
Nadomestilo za izvajalce posebnih linijskih prevozov – šolskih prevozov iz 74. člena tega zakona, za izvajalce občasnega prevoza s kombiniranimi vozili iz 75. člena tega zakona in upravljavce avtobusnih postaj iz 76. člena tega zakona se odobri v skladu s Sporočilom Komisije Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, str. 1), zadnjič spremenjenim s Četrto spremembo začasnega okvira za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID-19 in spremembo Priloge k Sporočilu Komisije državam članicam o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije za kratkoročno zavarovanje izvoznih kreditov (UL C št. 340 I z dne 13. 10. 2020, str. 1). Nadomestila za izvajalce mestnega prevoza iz 39. člena tega zakona se zagotavljajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o javnih storitvah železniškega in cestnega potniškega prevoza ter o razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 1191/69 in št. 1107/70 (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 1).
(izvajanje nadzora nad dodelitvijo in izplačevanjem nadomestil povračil stroškov)
(1) Imetnik licence, ki uveljavi nadomestilo stroškov za šolske prevoze iz 74. člena tega zakona in licence za občasne prevoze s kombiniranimi vozili iz 75. člena tega zakona ter upravljavci avtobusnih postaj iz 76. člena tega zakona morajo ministrstvu, pristojnemu za promet, FURS in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo omogočiti administrativni in finančni nadzor nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti. V primeru nadzora na kraju samem morajo ministrstvu, pristojnemu za promet, FURS in Inšpektoratu Republike Slovenije za delo omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem tega zakona.
(2) Za namen izvajanja nadzora nad izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti delodajalca lahko ministrstvo, pristojno za promet, FURS in Inšpektorat Republike Slovenije za delo neposredno od subjektov iz prejšnjega odstavka pridobivajo dokazila in listine, iz katerih je razvidno število zaposlenih, obseg izvajanja dejavnosti in vožnje posameznih avtobusov ter voznikov.
(3) Podatki, ki jih pridobijo ministrstvo, pristojno za promet, FURS in Inšpektorat Republike Slovenije za delo na podlagi tega zakona, se ne smejo pošiljati tretjim osebam, hranijo pa se tri leta po pridobitvi.
(4) Po preteku roka hrambe iz prejšnjega odstavka se podatki blokirajo in nadalje obravnavajo v skladu s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom.
Sredstva za ukrepe iz tega poglavja se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske Unije.
Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega poglavja opravljajo Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo, FURS in Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor.
3. Začasni ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
(določitev začasnega upravljavca kmetijskega gospodarstva oziroma gozda)
(1) Če nosilec kmetijskega gospodarstva, člani kmetije ali zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev, oziroma lastnik gozda, zaradi bolezni COVID-19 niso zmožni opravljati pridelave kmetijskih pridelkov ali izvajati reje živali oziroma izvesti sanitarne sečnje gozda in ni mogoče na drug način zagotoviti upravljanja kmetijskega gospodarstva ali gozda, se lahko določi začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva oziroma gozda.
(2) Vlogo za določitev začasnega upravljavca iz prejšnjega odstavka lahko nosilec ali član kmetijskega gospodarstva ali lastnik gozda vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo.
(3) Začasni upravljavec iz prvega odstavka tega člena ima tiste pravice in obveznosti nosilca kmetijskega gospodarstva v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo, ki so potrebne za izvajanje nujnih del pri upravljanju kmetijskega gospodarstva, oziroma pravice in obveznosti lastnika gozda v skladu z zakonom, ki ureja gozdove, ki so potrebne za izvedbo sanitarne sečnje, ker bi kmetijskemu gospodarstvu oziroma v gozdu sicer nastala škoda. Na podlagi predloženega poročila o delu ima začasni upravljavec kmetijskega gospodarstva pravico do mesečnega denarnega nadomestila za začasno upravljanje kmetijskega gospodarstva oziroma začasni upravljavec gozda pravico do denarnega nadomestila glede na obseg izvedene sanitarne sečnje.
(4) O začasnem upravljavcu iz prvega odstavka tega člena ter višini nadomestila iz prejšnjega odstavka v upravnem postopku odloči ministrstvo, pristojno za kmetijstvo in gozdarstvo. Zoper odločbo je dovoljen upravni spor, vložena tožba v upravnem sporu ne zadrži izvršitve izpodbijane odločbe.
(5) Za začasnega upravljavca gozda se lahko določi fizično osebo, če so izpolnjeni pogoji v okviru medsosedske pomoči, ali druga fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvajalce del v gozdovih po predpisih, ki urejajo gozdove.
(6) Podrobnejše kriterije za višino nadomestila iz tretjega odstavka tega člena glede na obseg primerljivih kmetijskih površin, ki jih ima v upravljanju kmetijsko gospodarstvo, število glav velike živine, zahtevnost in obsežnost kmetijske obdelave, oziroma glede na kubični meter sanitarnega poseka predpiše Vlada.
(7) Ukrep iz tega člena se izvaja do konca leta 2021.
(odstop od Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo)
(1) Ne glede na 3. člen Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15) se določbe te uredbe ne uporabljajo za ravnanje z vodo, ki ostane pri namakanju za opravljanje kmetijske dejavnosti.
(2) Določbe tega člena veljajo do 31. decembra 2021.
4. Začasni ukrepi na področju vodnega povračila
(vročanje v postopku odmere vodnega povračila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 63. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZUP) se lahko posamični pravni akti iz prvega odstavka 12. člena Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02 in 122/07; v nadaljnjem besedilu: Uredba o vodnih povračilih) vročajo z dostavo v hišni predalčnik. Šteje se, da je vročitev opravljena 21. dan od dneva njihove odpreme, pri čemer se dan odpreme na posamičnem pravnem aktu posebej označi.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra 2021.
(napoved za plačilo vodnega povračila)
(1) Ne glede na drugi odstavek 63. člena ZUP se lahko napoved za plačilo vodnega povračila iz 10. člena Uredbe o vodnih povračilih vloži po elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa. Potrebni podatki za odmero vodnega povračila se vnesejo v predpisani spletni obrazec za poročanje. Informacijski sistem zavezanca obvesti o uspešno oddani napovedi in omogoči pregled in izpis oddane napovedi v shranjeni datoteki.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja do 31. decembra 2021.
5. Začasni ukrepi na področju dela
(1) Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200 eurov, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.
(2) Če delavec ne dela cel mesec december, je upravičen do sorazmernega dela dodatka iz prejšnjega odstavka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.
(3) Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka iz prvega odstavka tega člena sorazmerno delovnemu času, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi, razen v primerih, ko delavec dela krajši delovni čas v posebnih primerih v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(4) Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Republike Slovenije in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v Republiki Sloveniji, niso upravičeni do dodatka iz prvega odstavka tega člena.
(5) Sredstva za izplačilo kriznega dodatka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije oziroma iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(6) Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu iz prvega odstavka tega člena delodajalec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal dodatek iz prvega odstavka tega člena. Upravičenec predloži izjavo preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki najpozneje do konca februarja 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najpozneje do 20. marca 2021.
(7) Nadzor nad izvajanjem prvega do tretjega odstavka tega člena izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za delo v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijski nadzor. Nadzor v zvezi z uveljavljanjem pravice delodajalca do povračila izplačanega kriznega dodatka po prejšnjem odstavku izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
6. Začasni ukrepi za javne uslužbence, zaposlene v okviru programa javnih del, dijake in študente
(dodatek za delo v rizičnih razmerah)
(1) Osebe iz petega odstavka 33. člena tega zakona in delavci, zaposleni v okviru programa javnih del, ki so pri svojem delo nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno preobremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, so upravičeni do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega za obdobje od 19. oktobra 2020 do preklica razglasitve epidemije.
(2) Dodatek iz prejšnjega odstavka jim pripada pod enakimi pogoji, kot zaposlenim pri izvajalcih iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP le za ure dela, ko opravljajo delo v nevarnih pogojih.
(3) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(4) Izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP za delavce, zaposlene v okviru programa javnih del, vloži zahtevek za izplačilo sredstev na način, kot je določen v drugem odstavku 123. člena ZIUOPDVE.
(5) Zunanji izvajalec mora za osebe, ki so pri njem zaposlene in ki so upravičene do dodatka iz prvega odstavka tega člena, najpozneje v 60 dneh od preklica razglasitve epidemije posredovati izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP vlogo za povračilo sredstev. Vloga za povračilo sredstev vsebuje seznam oseb, ki so pri izvajalcu opravljale delo v rizičnih razmerah, število opravljenih ur v posameznem mesecu, znesek za povračilo (bruto bruto) ter dokazilo o izplačanem dodatku osebam iz prvega odstavka.
(6) Izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP zahtevek za izplačilo sredstev iz državnega proračuna na osnovi potrjenih prejetih vlog iz prejšnjega odstavka vloži za zunanjega izvajalca pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva do 20. v mesecu za pretekli mesec. Sredstva se izplačajo izvajalcu za zunanjega izvajalca najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.
(7) Izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP mora najpozneje v osmih dneh od prejema sredstev iz proračuna Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka nakazati sredstva zunanjemu izvajalcu po potrjeni vlogi iz tretjega odstavka.
(dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva)
(1) Javnim uslužbencem na delovnih mestih plačne skupine J, ki opravljajo delo v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva in so v času epidemije pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v višini 30 odstotkov urne postavke njihove osnovne plače.
(2) Ne glede na določbe zakonov in kolektivnih pogodb, ki urejajo osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, se dodatek iz prejšnjega odstavka ne všteva v osnovo za nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela.
(3) Dodatek iz prvega odstavka tega člena se ne izključuje z dodatkom za delo v rizičnih razmerah po 11. točki prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor Uradni list RS, št. 57/08, 23/09, 91/09, 89/10, 89/10, 40/12, 46/13, 95/14, 91/15, 21/17, 46/17, 69/17 in 80/18).
(4) Dodatek iz prvega odstavka tega člena se izključuje z dodatkom za neposredno delo s pacienti oziroma uporabniki, obolelimi za COVID-19, iz 56. člena ZZUOOP in 33. člena tega zakona.
(5) O upravičenosti do dodatka iz prvega odstavka tega člena odloči predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca.
(6) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada javnim uslužbencem od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije in se ne všteva v osnovo za nadomestilo plače od 19. oktobra dalje.
(7) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka tega člena se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije. Zahtevki za izplačilo sredstev se vložijo pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za zdravje ali minister, pristojen za socialno varstvo.
(8) Nadzor nad izvajanjem določb tega člena v javnem sektorju opravlja Inšpektorat za javni sektor v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju.
(dodatek za dijake in študente, ki delajo s COVID-19 bolniki)
(1) Dijaki in študenti so upravičeni do dodatka za neposredno delo s COVID-19 bolniki v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila. Dijakom in študentom, ki delo s COVID-19 bolniki sicer opravljajo v okviru izobraževalnega procesa, se prav tako nameni plačilo v višini osnovnega plačila dijaka in študenta ter dodatka v višini 30 odstotkov urne postavke njihovega osnovnega plačila.
(2) Sredstva za financiranje dodatka iz prvega odstavka se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(3) Dodatek za neposredno delo s COVID-19 bolniki se lahko izplača le za ure dela, ko dijak ali študent opravlja delo v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(4) Zunanji izvajalec mora za dijake in študente, ki so upravičeni do dodatka iz prvega odstavka najpozneje v 60 dneh od preklica razglasitve epidemije posredovati izvajalcu iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP vlogo za povračilo sredstev. Vloga za povračilo sredstev vsebuje seznam dijakov in študentov, ki so pri izvajalcu opravljali delo v rizičnih razmerah, število opravljenih ur v posameznem mesecu, znesek za povračilo (bruto) ter dokazilo o izplačanem dodatku osebam iz prvega odstavka.
(5) Izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP zahtevek za izplačilo sredstev iz državnega proračuna na osnovi potrjenih prejetih vlog iz prejšnjega odstavka vloži za zunanjega izvajalca pri ministrstvu, pristojnem za zdravje, če je izvajalec zdravstvene dejavnosti, ali pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, če je izvajalec na področju socialnega varstva do 20. v mesecu za pretekli mesec. Sredstva se izplačajo izvajalcu za zunanjega izvajalca najpozneje do zadnjega dne meseca, ki sledi mesecu, v katerem je bil popolni zahtevek posredovan.
(6) Izvajalec iz prvega odstavka 56. člena ZZUOOP mora najpozneje v osmih dneh od prejema sredstev iz proračuna Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka nakazati sredstva zunanjemu izvajalcu po potrjeni vlogi iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Dodatek iz prvega odstavka tega člena pripada dijakom in študentom od 19. oktobra 2020 do preklica epidemije.
7. Začasni ukrepi glede povračila delavcem na začasnem čakanju na delo in vračila neupravičeno prejetih sredstev
(vračila in nadzor vračil upravičenj)
(1) Subjekt, ki je uveljavil povračilo nadomestila plače na začasnem čakanju na delo po ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1. januarja 2021, subjekt FURS obvesti najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021. Po poteku roka za plačilo, do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(2) Ne glede na določbe ZIUOOPE, ZIUPDV in ZZUOOP se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister, pristojen za finance, s podzakonskim predpisom.
(3) Za potrebe izvajanja nadzora pravilnosti izjav, podanih po 36. členu tega zakona, v zvezi z izpolnjevanjem pogoja plačila zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, in pogoja predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dne oddaje vloge, za uveljavitev pravice do povračila nadomestila za čas čakanja na delo, ima Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje pravico brezplačno pridobiti od FURS podatke o zapadlih neplačanih obveznostih iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, na dan vložitve vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo in podatke o predložitvi vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let do dneva oddaje vloge za povračilo nadomestila plače za čas čakanja na delo.
(4) Nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti vračila prejetih upravičenj iz prvega in drugega odstavka 99. člena ZIUZEOP, sedmega odstavka 18. člena ZIUOOPE, četrtega in petega odstavka 91. člena ZZUOOP in prvega odstavka tega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
(1) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, izplačanih na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe, povezane z epidemijo COVID-19, dovolita obročno plačilo dolga iz tega naslova v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.
(2) Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.
(3) Če je organ dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.
(4) Organ, pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.
(5) Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.
(kazenske določbe na področju delnega povračila nadomestila za čas čakanja na delo doma)
(1) Z globo od 3.000 do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki predloži lažno izjavo o plačilu vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, delodajalec, ki predloži lažno izjavo o izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih petih let, in delodajalec, ki je predložil lažno izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za čas čakanja na delo oziroma pravice do subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa, poravnal plačo oziroma nadomestilo plače.
(2) Z globo od 1.500 do 8.000 eurov se kaznuje delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo 450 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 450 do 1.200 eurov se kaznuje delodajalec posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
8. Začasni ukrepi na področju socialnega varstva
(solidarnostni dodatek za upokojence)
(1) Zaradi izboljšanja socialne varnosti uživalcev nizkih pokojnin se določi izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence.
(2) Upravičenke oziroma upravičenci (v nadaljnjem besedilu: upravičenci) do solidarnostnega dodatka za upokojence so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki so uživalke oziroma uživalci (v nadaljnjem besedilu: uživalci) pokojnin, ki jih izplačuje ZPIZ, katerih pokojnina znaša 714 eurov ali manj.
(3) Upravičencem iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v naslednjih zneskih:
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku do 510,00 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 300,00 eurov,
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 510,01 do 612,00 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 230,00 eurov in
– uživalcem pokojnin, ki prejemajo pokojnino v znesku od 612,01 do 714,00 eurov, se solidarnostni dodatek za upokojence izplača v višini 130,00 eurov.
(4) Ob upoštevanju zneskov iz prejšnjega odstavka se solidarnostni dodatek za upokojence izplača tudi prejemnikom nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ter jih izplačuje ZPIZ.
(5) Do solidarnostnega dodatka so ob upoštevanju zneskov iz tretjega odstavka tega člena upravičeni tudi uživalci poklicnih pokojnin, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
(6) V znesku pokojnine iz tretjega odstavka tega člena se upoštevajo tudi znesek dela vdovske pokojnine oziroma družinske pokojnine po drugem roditelju, dodatki in razlike pokojnin k pokojnini po drugih predpisih ter znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja.
(7) Pri določitvi višine solidarnostnega dodatka za upokojence iz tretjega odstavka tega člena se upošteva višina pokojnine oziroma nadomestila, ki ga uživalec prejme v mesecu decembru 2020. Znesek pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja, ki se po prejšnjem odstavku šteje v znesek pokojnine, se upošteva v višini izplačane pokojnine v januarju 2020.
(8) Uživalcem pokojnine, ki se jim je na dan 1. januarja 2020 pokojnina po določbah mednarodnih pogodb izplačevala v sorazmernem delu ali so po podatkih FURS poleg pokojnine prejemali še pokojnino od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja in stalno prebivajo v Republiki Sloveniji, se znesek tuje pokojnine upošteva v višini, kot ga je ZPIZ pridobil za izplačilo letnega dodatka v letu 2020 za mesec januar 2020.
(9) Solidarnostni dodatek za upokojence se izplača ob izplačilu pokojnine za mesec december 2020 oziroma najpozneje do 15. januarja 2021.
(10) Sredstva za izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(11) Solidarnostni dodatek za uživalce poklicnih pokojnin, ob upoštevanju prejšnjega odstavka, izplačuje Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d..
(12) Solidarnostni dodatek za upokojence se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(13) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od solidarnostnega dodatka za upokojence ne plača dohodnina.
(14) Od solidarnostnega dodatka za upokojence se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.
(15) Uživalcu pokojnine iz osmega odstavka tega člena, ki dokazila o višini pokojnine, prejete od tujega nosilca pokojninskega oziroma invalidskega zavarovanja v letu 2020 ni posredoval, se solidarnostni dodatek za upokojence ne izplača.
(enkratni solidarnostni dodatek za otroke)
(1) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov za otroka, starosti do 18 let, je eden od staršev ali druga oseba za vsakega otroka s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živi v Republiki Sloveniji. Za vse upravičence do otroškega dodatka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti enkratni solidarnostni dodatek izplača po uradni dolžnosti. Starši, ki do otroškega dodatka niso upravičeni, na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti vložijo vlogo za nakazilo enkratnega solidarnostnega dodatka do 31. januarja 2021.
(2) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 50 eurov je tudi rejnik za otroka do dopolnjenega 18. leta, za katerega ima v novembru 2020 sklenjeno veljavno rejniško pogodbo v skladu z določbami zakona, ki ureja izvajanje rejniške dejavnosti.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz prvega in drugega odstavka tega člena se izplača do 31. januarja 2021.
(4) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(5) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(6) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.
(7) Ne glede na zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se do konca epidemije poveča znesek dodatka za velike družine, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev te pravice, in sicer za 100 eurov za družino s tremi otroki in za 200 eurov za družino s štirimi ali več otroki.
(višji dodatek za nego otroka)
(1) V času trajanja epidemije se znesek dodatka za nego otroka, ki ga prejema upravičenec skladno z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, poveča za 100 eurov.
(2) Višji dodatek upravičencem pripada vsak mesec, ko je razglašena epidemija, tudi če ta traja manj kot celoten mesec, od 18. oktobra 2020 naprej.
(3) Poračun višjega dodatka upravičencem za oktober, november in december 2020 se izvede do 31. januarja 2021.
(enkratni solidarnostni dodatek za študente)
(1) Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 eurov se do 31. januarja 2021 izplača študentom s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se v študijskem letu 2020/2021 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Republiki Sloveniji in na dan 19. oktobra 2020 niso bili vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi 14., 15., 16., 17. in 25. člena ZPIZ-2.
(2) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za študente zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(3) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(4) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za študente ne plača dohodnina.
(enkratni solidarnostni dodatek za izboljšanje socialnega položaja oseb)
(1) Za izboljšanje socialnega položaja oseb, ki imajo nizke dohodke in so glede na ogroženo starostno skupino najbolj izpostavljene nevarnostim epidemije, se določi izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka.
(2) Upravičenci do enkratnega solidarnostnega dodatka po tem členu so osebe s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso prejele solidarnostnega dodatka za upokojence v skladu z 92. členom tega zakona, katerih obdavčljivi dohodki po ZDoh-2 za leto 2019, preračunano na mesec, niso presegli zneska 591,20 eurov, če so na dan uveljavitve zakona:
– dopolnile 65 let starosti in
– nosilci oziroma člani kmetije, skladno z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ministrstvu, pristojnemu za socialne zadeve, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz prejšnjega odstavka, in sicer osebno ime in EMŠO te osebe. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, posreduje ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki osebno ime in EMŠO oseb iz prejšnjega stavka, ki so upravičene do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, ZPIZ, za potrebe ugotovitve upravičenosti do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. ZPIZ posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do solidarnostnega dodatka za upokojence iz 92. člena tega zakona in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz četrtega odstavka tega člena.
(5) Ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, FURS za potrebe ugotovitve upravičenosti do solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena, in sicer osebno ime, EMŠO in davčno številko te osebe. FURS posredovane podatke upari s podatki o dohodkih oseb in ministrstvu, pristojnemu za kmetijstvo, v elektronski obliki posreduje podatke o upravičencih do enkratnega solidarnostnega dodatka iz drugega odstavka tega člena.
(6) Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz drugega odstavka tega člena znaša 150 eurov in se izplača na podlagi vloge, ki se do 31. januarja 2021 vloži na ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.
(7) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(8) Enkratni solidarnostni dodatek iz tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(9) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka iz tega člena ne plača dohodnina.
(začasno denarno nadomestilo)
(1) Začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve se prizna brezposelni osebi od prvega dne nastanka brezposelnosti in največ za čas trajanja razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 osebi, ki ji je od 18. oktobra 2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena, in je bila pred 18. oktobrom 2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja v Republiki Sloveniji, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US).
(2) Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje z vlogo, oddano najpozneje v 30 dneh po objavi preklica epidemije nalezljive bolezni COVID-19 v Uradnem listu Republike Slovenije, ki se ji priloži odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas. O nadomestilu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje odloča z izdajo odločbe.
(3) Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 eura bruto. V času priznanja nadomestila iz prvega odstavka tega člena je oseba vključena v obvezna socialna zavarovanja kot brezposelna oseba, ki je prejemnik denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
(4) Tujcu z državljanstvom države, ki ni članica Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora ali Švicarske konfederacije, se nadomestilo iz prvega odstavka tega člena prizna, če se po zakonu, ki ureja trg dela, šteje za brezposelno osebo in ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti.
(5) Odločba o nadomestilu iz prvega odstavka tega člena se osebi vroča z dostavo v hišni predalčnik v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve. Vročitev je opravljena petnajsti dan od dneva odpreme, ki se označi na odločbi. Če oseba po odpremi odločbe Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v enem mesecu sporoči, da odločbe v hišni predalčnik ni prejela, je domneva vročitve odpravljena in se vročitev opravi po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(kritje stroškov vzpostavitve rdeče cone pri izvajalcu)
(1) Izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalno varstvo se za obdobje od 1. septembra 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški, ki so nastali zaradi vzpostavitve rdeče cone pri izvajalcu.
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(kritje stroškov namestitve)
(1) Izvajalcem socialnovarstvenih storitev institucionalno varstvo se za obdobje od razglasitve epidemije 19. oktobra 2020 do 31. decembra 2021 iz proračuna Republike Slovenije povrnejo stroški namestitve tistih, ki pri njih delajo in zaradi dela s stanovalci v sivi in rdeči coni ter posledično zaradi nevarnosti širjenja okužbe potrebujejo ločeno namestitev, ki ni naslov stalnega ali začasnega prebivališča.
(2) Zahtevki za izplačilo sredstev iz prejšnjega odstavka se z dokazili vložijo pri ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve. Način izstavitve zahtevkov in roke izplačil določi minister, pristojen za socialne zadeve.
(pomoč izvajalcem socialno varstvene storitve pomoč družini na domu)
(1) Izvajalcu socialno varstvene storitve pomoč družini na domu iz tretjega odstavka 15. člena ZSV občina krije 80 odstotkov vrednosti neizvedene načrtovane storitve, če je neizvedena storitev pri drugih uporabnikih nastala kot posledica povečanega obsega pomoči osebi, ki ima potrjeno okužbo z virusom SARS-CoV-2.
(2) Izvajalcu iz prejšnjega odstavka občina povrne sredstva za dodatne kadre, s katerimi nadomesti neizvedene načrtovane storitve iz prejšnjega odstavka.
(3) Ukrep iz prvega in drugega odstavka tega člena velja za obdobje razglašene epidemije od 19. oktobra 2020 do 31. decembra 2021.
(4) Izvajalec vloži zahtevek za sredstva iz prvega in drugega odstavka občini ustanoviteljici. Občini se iz proračuna Republike Slovenije krijejo stroški iz prvega in drugega odstavka. Minister, pristojen za socialne zadeve, v soglasju z ministrom za finance natančneje predpiše postopek in roke za uveljavljanje zahtevkov.
9. Začasni ukrep ob rojstvu otroka
(enkratni solidarnostni dodatek za novorojence)
(1) Upravičenec do enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence v višini 500 eurov je eden od staršev ali druga oseba ali posvojitelj po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, za vsakega otroka s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, rojenega od vključno 1. januarja 2020 do eno leto po koncu epidemije, za katerega je upravičen do pomoči ob rojstvu otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.
(2) Enkratni solidarnostni dodatek za upravičence iz prvega odstavka tega člena, katerih otrok je bil rojen do uveljavitve tega zakona, se izplača najpozneje do 31. marca 2021. Za upravičence iz prvega odstavka tega člena, katerih otrok je rojen po uveljavitvi tega zakona, se izplača v treh mesecih po rojstvu otroka.
(3) Sredstva za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence iz prvega odstavka tega člena zagotavlja Republika Slovenija iz proračuna Republike Slovenije.
(4) Enkratni solidarnostni dodatek za novorojence iz prvega odstavka tega člena se ne šteje v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev, razen pri izredni denarni socialni pomoči.
(5) Ne glede na zakon, ki ureja dohodnino, se od enkratnega solidarnostnega dodatka za novorojence iz prvega odstavka tega člena ne plača dohodnina.
10. Začasni ukrep na področju invalidskega varstva
(tolmačenje slovenskega znakovnega jezika na daljavo)
(1) V času trajanja epidemije se tolmačenje slovenskega znakovnega jezika ne glede na določbe Tarife za tolmače slovenskega znakovnega jezika (Uradni list RS, št. 106/2012) lahko izvaja tudi na daljavo z uporabo video tehnologije.
(2) Za izvedeno tolmačenje na daljavo tolmač slovenskega znakovnega jezika posreduje plačniku storitve zaznamek o izvedenem tolmačenju po elektronski pošti.
(3) Plačnik storitve tolmačenja povratno zaznamek potrdi in se zaveže k plačilu računa, izdanega na podlagi zaznamka.
11. Začasni ukrepi na področju gospodarstva
(namensko premoženje javnega sklada za likvidnostna sredstva za podjetja)
(1) Ko Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: javni sklad) od ustanovitelja prejme namensko premoženje za izvajanje finančnih produktov, se lahko namensko premoženje javnega sklada zmanjša, vendar največ do minimuma namenskega premoženja javnega sklada, določenega v zakonu, ki ureja delovanje javnih skladov.
(2) Ustanovitelj v pogodbi, s katero se na javni sklad prenašajo namenska sredstva za izvajanje finančnih produktov, določi upravičene namene porabe teh sredstev in višino upravljavske provizije.
(3) Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada na podlagi tega člena sprejme ustanovitelj ob sprejemu letnega poročila javnega sklada v skladu z zakonom, ki ureja delovanje javnih skladov.
(4) Sredstva za izvajanje finančnih produktov v višini 90 mio eurov se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
(sredstva za garancije za bančne kredite)
(1) Za zagotovitev likvidnosti in ohranitev delovanja mikro, malih in srednje velikih podjetij Republika Slovenija zagotovi finančna sredstva za ukrep garancij za bančne kredite za mikro, mala in srednje velika podjetja, ter zniževanje bančnih stroškov. Ukrep izvede Javni sklad Republike Slovenije za podjetništvo, ki z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, v ta namen sklene pogodbo.
(2) Finančna sredstva za izvajanje ukrepa se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije v bilanci prihodkov in odhodkov v višini 30 mio eurov in so namenjena oblikovanju rezervnega sklada, iz katerega se krije izguba v obliki unovčene garancije, zniževanju bančnih stroškov in upravljavski proviziji Javnega Sklada Republike Slovenije za podjetništvo.
(poroštvo SID banki za prvo izgubo posojilnega sklada finančnega inženiringa na področju turizma in gostinstva)
(1) Republika Slovenija s tem zakonom kot porok jamči SID banki za prednostno kritje primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov ukrepa finančnega inženiringa v višini 100 milijonov evrov. Ukrep finančnega inženiringa se izvaja 12 let in se vzpostavi s pogodbo, sklenjeno med ministrstvom, pristojnim za gospodarski razvoj in tehnologijo, in SID banko v šestih mesecih od začetka veljavnosti tega zakona. Primanjkljaj iz prvega stavka tega odstavka se ugotavlja ob likvidaciji ukrepa, pri čemer likvidacijski obračun potrjuje ministrstvo. Ukrep finančnega inženiringa se izvaja skladno z določbami 106.f člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US) in se ne glede na navedeni člen izvaja za zagotavljanje posojil z ročnostjo do 20 let in z možnostjo slabega zavarovanja za investicije in obratna sredstva končnim prejemnikom, ki so gospodarske družbe in podjetniki iz sedmega odstavka 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS in 158/20 – ZIntPK-C) na področju turizma in gostinstva. Poroštvo se zagotavlja 35 let, kar ustreza trajanju ukrepa finančnega inženiringa in ročnosti zadnjega posojila ter obdobju, potrebnem za izterjavo morebitnih nevrnjenih posojil s strani končnih prejemnikov.
(2) Poroštvo iz tega člena je nepreklicno, brezpogojno, brezplačno in se unovči v tridesetih dneh na prvi pisni poziv SID banke. SID banka bo za izvajanje ukrepa finančnega inženiringa iz prejšnjega odstavka zagotovila iz lastnih sredstev 200 milijonov evrov. Sredstva ukrepa finančnega inženiringa iz prejšnjega stavka se namenijo za dajanje posojil končnim prejemnikom z državno pomočjo ter za kritje stroškov, kot jih določi pogodba o vzpostavitvi ukrepa finančnega inženiringa. Od sredstev, namenjenih posojilom iz prejšnjega stavka, se 25 odstotkov nameni za obratna sredstva in 75 odstotkov za investicije in obratna sredstva vezana na investicije. Banka mora prednosti in koristi, ki jih pridobi s poroštvom po tem členu, prenesti na končne prejemnike in pristojnemu ministrstvu na njegovo zahtevo izkazati, da ima vzpostavljen mehanizem, ki zagotavlja prenos prednosti poroštva po tem členu na končne prejemnike.
(3) Poroštvo, izdano po tem členu, se ne všteva v kvoto poroštev na podlagi zakona, ki ureja izvrševanje proračuna.
12. Začasni ukrep na področju nakupa hitrih testov
(pomoč za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2)
(1) Upravičenec do pomoči za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS-CoV-2 (v nadaljnjem besedilu: hitri test) je pravna ali fizična oseba, ki je organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga (v nadaljnjem besedilu: upravičenec).
(2) Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 eurov na zaposlenega na dan oddaje vloge.
(3) Kot zaposleni iz prejšnjega odstavka šteje tudi samozaposleni, ki je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 15. člena ZPIZ-2 in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba, in je na dan oddaje vloge v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 16. člena ZPIZ-2.
(4) Do pomoči za izvedbo hitrih testov ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 eurov.
(5) Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev, prejetih na podlagi tega člena, ki jih lahko nameni izključno za izvedbo hitrih testov, s katerimi se bo izvedlo testiranje zaposlenih.
(6) Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.
(1) Za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
(2) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(3) FURS izplača pomoč v enkratnem znesku.
(zagotavljanje sredstev za izvedbo hitrih testov)
Sredstva za izplačilo pomoči za izvedbo hitrih testov se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(vračilo pomoči za izvedbo hitrih testov)
(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
(2) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 106. člena tega zakona in namensko porabo sredstev izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
13. Začasni ukrepi v javnem sektorju
(uvrščanje delovnih mest direktorjev v javnem sektorju znotraj razponov v plačne razrede v letih 2020 in 2021)
(1) Za direktorje, ki mandat nastopijo v letih 2020 in 2021, se vrednosti meril iz priloge IV k Uredbi o plačah direktorjev v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 68/17, 4/18 in 30/18), na vrednotenje katerih so negativno vplivali razglašena epidemija nalezljive bolezni COVID-19, njene posledice in omejitveni ukrepi, sprejeti med epidemijo in po njej, ne upoštevajo pri njihovi uvrstitvi v plačni razred, in se jim določi plačni razred najmanj v višini plačnega razreda, v katerega je bil uvrščen njihov predhodnik.
(2) Pri direktorjih, ki so mandat nastopili v obdobju od 13. marca 2020 do uveljavitve tega zakona in pri katerih je bil plačni razred določen na podlagi meril, na vrednotenje katerih so negativno vplivali razglašena epidemija nalezljive bolezni COVID-19, njene posledice in omejitveni ukrepi, sprejeti med epidemijo in po njej, se plačni razred ponovno določi v skladu s prejšnjim odstavkom najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona, s pravico do višjega plačnega razreda od nastopa mandata dalje.
(3) Ukrep iz prvega odstavka tega člena velja do 31. decembra 2021.
14. Začasni ukrepi za verske uslužbence
(1) Upravičenec do izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je verski uslužbenec registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, ki je na dan 1. oktobra 2020 vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 in ima na podlagi 27. člena Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13) pravico do namenske državne finančne pomoči iz državnega proračuna za pokritje prispevkov za socialno varnost in ki dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
(2) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz prejšnjega odstavka znaša 700 eurov na mesec za oktober, november in december 2020.
(3) Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi šestega odstavka 19. člena ZPIZ-2 za posamezni mesec ni vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, je upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka v skladu s prejšnjim odstavkom glede na delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po tej podlagi. Delež vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po tej podlagi se za posamezni mesec določi upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v posameznem mesecu.
(4) Do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka tega člena ni upravičena oseba iz prvega odstavka tega člena, ki na dan vložitve vloge za izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nima plačanih zapadlih obveznih dajatev in nima izpolnjenih drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ.
(5) Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je oproščena plačila vseh davkov in prispevkov.
(1) Za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je oseba, kot jo opredeljuje prejšnji člen, in da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu. Hkrati mora kot prilogo predložiti tudi izjavo registrirane cerkve ali druge verske skupnosti, katere član je, o tem, da zaradi epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu.
(2) Upravičencu iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vloži izjavo od 1. januarja do 31. januarja 2021 za oktober, november ali december 2020 ali za oktober in november 2020 ali za november in december 2020 ali za oktober in december 2020 ali za vse tri mesece skupaj, FURS nakaže mesečni temeljni dohodek do 10. februarja 2021.
(3) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena prejme izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za posamezni mesec od oktobra 2020 do decembra 2020. Če poda izjavo za več mesecev skupaj, se mu nakaže seštevek mesečnih temeljnih dohodkov za posamezne mesece.
(4) Upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena predloži izjavo iz drugega odstavka tega člena s prilogo iz prvega odstavka tega člena preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki. Predloga obrazca izjave iz prejšnjega stavka je objavljena na portalu eDavki.
(5) Izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka iz drugega odstavka prejšnjega člena po izpolnitvi pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena izplača FURS.
(6) V primeru podaljšanja ukrepov iz prejšnjega člena se izplača izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi za obdobje, ki se določi v skladu z 115. členom tega zakona. Za pridobitev pravice do izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za to obdobje se smiselno uporabljajo določbe tega člena. Izjavo za mesece, za katere se ukrep podaljša, vloži upravičenec do zadnjega dne v mesecu, za katerega se ukrep podaljša, FURS pa izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka nakaže do desetega dne v mesecu za pretekli mesec.
(zagotavljanje sredstev za izplačila izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka)
Sredstva za izplačilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
(vračilo izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka)
(1) Izjava upravičenca, da zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, je informacija javnega značaja.
(2) Upravičenec, ki je uveljavil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njegovo pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do 31. maja 2021 in vrne znesek prejete pomoči najpozneje v 30 dneh od poteka tega roka. Po poteku roka za plačilo se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti v skladu z Zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 111. člena tega zakona in nad izpolnjevanjem obveznosti vračila iz prejšnjega odstavka izvaja FURS v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(1) Ukrep iz drugega odstavka 111. člena tega zakona traja od 1. oktobra 2020 do 31. decembra 2020.
(2) Vlada lahko najpozneje do 15. januarja 2021 ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence iz 111. člena tega zakona s sklepom podaljša za obdobje največ šestih mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
15. Začasni ukrepi na področju izvajanja javnih naročil in javno zasebnega partnerstva
V pogodbah o dobavi blaga ali izvajanju storitev ali izvedbe gradenj, ki so jih ponudniki sklenili z naročniki na podlagi Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15 in 14/18) in Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) ter se ne nanašajo na dobavo blaga, ki predstavlja zaščitno opremo, potrebno v boju zoper epidemijo, pogodbeni roki za izvršitev pogodbenih obveznosti v času trajanja epidemije ne tečejo, določbe o pogodbenih kaznih pa se ne uporabljajo za obdobje zamude, ki je nastala v času trajanja epidemije.
16. Začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov
(ukrepi glede najema poslovnih nepremičnin)
(1) Najemnik poslovnih stavb ali poslovnih prostorov (v nadaljnjem besedilu: poslovne nepremičnine), ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:
– ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Uradni list SRS, št. 18/74, 34/88, Uradni list RS, št. 32/00, 102/02 – odl. US in 87/11 – ZMVN-A) najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom osem dni;
– zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe;
– zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.
(2) Kot obveznost iz najemne pogodbe iz druge alineje prejšnjega odstavka se šteje najemnina in vsa druga plačila v zvezi z najemom poslovne nepremičnine, ki se v skladu s pogodbenimi določili najemne pogodbe vštejejo v znesek najemnine (v nadaljnjem besedilu: najemnina).
(3) Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe lahko najemnik zahteva za obdobje, ko mu je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, in sicer tudi za obdobje pred uveljavitvijo tega zakona, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen.
(4) Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v šestih mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa iz tega člena, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.
(5) Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika. Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko najemnik zahteva odlog plačil najemnin, zapadlih pred uveljavitvijo tega zakona, če se nanašajo na obdobje, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Najemnik mora takšno zahtevo pisno poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(7) Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem členom.
(8) Ukrepi iz tega člena veljajo do 30. junija 2021. Vlada jih lahko podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
17. Začasni ukrepi na davčnem področju in področju sodne izvršbe ter osebnega stečaja
(1) Davčni organ začne davčno izvršbo samo v nujnih zadevah.
(2) Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(izvzetje prejemkov iz izvršbe in stečajne mase)
(1) Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 93/07, 37/08 – ZST-1, 45/08 – ZArbit, 28/09, 51/10, 26/11, 17/13 – odl. US, 45/14 – odl. US, 53/14, 58/14 – odl. US, 54/15, 76/15 – odl. US, 11/18, 53/19 – odl. US, 66/19 – ZDavP-2M in 23/20 – SPZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZIZ) in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19 in 145/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2).
(2) Prejemki iz prejšnjega odstavka so izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP.
(uporaba določb Zakona o davčnem postopku)
Če ta zakon ne določa drugače, se v zvezi z ukrepi iz 118. člena tega zakona smiselno uporabljajo določbe ZDavP-2.
(1) V izvršilnih postopkih, ki tečejo po ZIZ, se z dnem uveljavitve tega zakona odloži izvršba, če je dolžnik fizična oseba.
(2) Izvršba po prejšnjem odstavku se ne odloži, če gre za nujne zadeve, o katerih sodišče odloča tudi v času epidemije, ali če gre za izvršbo zaradi izterjave terjatev iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
(3) Ukrep iz tega člena velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ukrep s sklepom podaljša za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
18. Začasni ukrepi na področju športa
(testiranje športnikov na prisotnost virusa SARS-CoV-2)
(1) Za športnike, ki se udeležujejo uradnih tekmovanj pod okriljem mednarodnih športnih zvez, športnike, ki nastopajo na najvišjih ravneh tekmovanj pod okriljem nacionalnih panožnih zvez, ter trenersko in drugo tekmovalno osebje, ki se udeležuje navedenih tekmovanj, se testiranje na prisotnost virusa SARS-CoV-2 s hitrimi testi in PCR testi financira iz proračuna Republike Slovenije.
(2) Upravičenec do izplačila pomoči so nacionalne panožne športne zveze, ki organizirajo tekmovanja oziroma nacionalne panožne športne zveze, katerih tekmovalci se udeležujejo tekmovanj.
(1) Za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov upravičenec iz prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži vlogo, s katero izjavlja, da je oseba, ki jo opredeljuje prejšnji člen.
(2) Upravičenec mora predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
(zagotavljanje sredstev z nakup hitrih testov in testiranja s PCR testi)
Sredstva za izplačilo pomoči za nakup hitrih testov in testiranja s PCR testi, kadar je tako zahtevano, se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije ali iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Evropske unije.
(vračilo pomoči za nakup hitrih testov in PCR testov)
(1) Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za nakup hitrih testov in PCR testov, in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za nakup hitrih testov in PCR testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.
(2) Nadzor nad uveljavljanjem pravic iz 122. člena tega zakona in namensko porabo sredstev, lahko izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.
19. Začasni ukrepi na področju zaščite, reševanja in pomoči
(zagotovitev sredstev zaradi izpada prihodkov PGD)
(1) Iz proračuna Republike Slovenije se prostovoljnim gasilskim društvom (v nadaljnjem besedilu: PGD), skladno s prvim odstavkom 19. člena Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 92/07, 54/09, 23/11 in 27/16), zaradi izpada prihodkov v letu 2020, ki so posledica epidemije COVID-19, za nakup osebne zaščitne opreme, skupne zaščitne opreme in gasilskih vozil, zagotovi:
– za PGD 1. kategorije 2.000 eurov,
– za PGD 2. kategorije 3.000 eurov,
– za PGD 3. kategorije 3.500 eurov,
– za PGD 4. kategorije 4.000 eurov,
– za PGD 5. kategorije 4.500 eurov.
(2) Dodatno se PGD, ki imajo v lokalni skupnosti status osrednje enote, zagotovi 1.000 eurov.
(3) Postopke za izplačilo izvede Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
(podaljšanje veljavnosti zdravniških spričeval prostovoljnih gasilcev)
Z namenom nemotenega izvajanja operativnih nalog javne gasilske službe v skladu z 11.a členom Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo in 23/19), ki jih izvajajo prostovoljni gasilci v okviru PGD, se veljavnost obstoječih zdravniških spričeval prostovoljnih operativnih gasilcev, ki jim veljavnost poteče v letu 2020, podaljša do 30. septembra 2021.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uporaba 60. člena)
(1) Prvi odstavek 60. člena tega zakona se uporablja za upravičence do donacij iz namenitve dela dohodnine, ki so upravičenci za leta od 2020 dalje.
(2) Odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev do donacij, ki so ji predložili rezidenti v svojih zahtevah za namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan uveljavitve tega zakona, se podvojijo, razen če rezident svojo zahtevo spremeni.
Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednje določbe zakonov:
– tretji in četrti odstavek 103. člena Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 175/20; v nadaljnjem besedilu: ZIUOPDVE),
– 107. člen in drugi odstavek 108. člena ZIUOPDVE.
(uporaba 9. člena)
(1) Določba zadnjega stavka petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE se uporablja za izjave, vložene do uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša.
(2) Vlagatelj, ki ugotavlja pogoj iz prejšnjega odstavka na podlagi spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE glede povprečnega števila zaposlenih, in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
(3) Vlagatelj, ki ugotavlja upad prihodkov na podlagi novega šestega odstavka 109. člena ZIUOPDVE in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi ZIUOPDVE, vloži dopolnitev izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
(4) Za vlagatelje, ki so vložili vlogo na podlagi ZIUOPDVE,se določbi prve in druge alineje spremenjenega petega odstavka 109. člena ZIUOPDVE upoštevata po uradni dolžnosti. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu izplača do 31. januarja 2021.
(rok za izdajo podzakonskih predpisov)
Pristojni ministri izdajo podzakonske predpise iz 40. člena in četrtega odstavka 69. člena tega zakona v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona.
(uporaba določb 34. in 35. člena)
Določbe 34. in 35. člena tega zakona se uporabljajo od 1. decembra 2020.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 411-01/20-118/111
Ljubljana, dne 29. decembra 2020
EPA 1557-VIII
