Na podlagi prvega odstavka 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 14/15 – ZUUJFO in 61/17 – ZUreP-2), drugega odstavka 273. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) ter 16. člena Statuta Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 101/06) je Občinski svet Občine Gornji Petrovci na 9. redni seji dne 21.12.2020 sprejel
o občinskem prostorskem načrtu Občine Gornji Petrovci
(podlaga za prostorski načrt in njegov namen)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: prostorski načrt).
(2) Prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
(3) Prostorski načrt velja za celotno območje Občine Gornji Petrovci (v nadaljnjem besedilu: občina) in je podlaga za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov in izdajo dovoljenj za posege v prostor ter za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov.
(4) Prostorski načrt je usklajen s smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavcev gospodarske javne infrastrukture oz. s predpisi z njihovih delovnih področij.
(5) Na prostorski načrt je pridobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe prostorskega načrta na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja.
(vsebina prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt vsebuje strateški in izvedbeni del.
(2) Strateški del prostorskega načrta določa:
– izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine,
– zasnovo prostorskega razvoja občine,
– zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra,
– določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje,
– usmeritve za prostorski razvoj občine (usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč, usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev).
(3) Izvedbeni del prostorskega načrta določa:
– območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora,
– enote in podenote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(4) Sestavni deli prostorskega načrta so:
– besedilo prostorskega načrta:
– Odlok (uvodni določbi, strateški del prostorskega načrta, izvedbeni del prostorskega načrta ter prehodne in končne določbe);
– kartografski del prostorskega načrta:
– kartografski prikazi strateškega dela prostorskega načrta in
– kartografski prikazi izvedbenega dela prostorskega načrta;
– priloge prostorskega načrta:
– Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov,
– Prikaz stanja prostora,
– Strokovne podlage (npr. urbanistični načrt ipd.),
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora in upravljavcev gospodarske javne infrastrukture,
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta,
– Okoljsko poročilo z dodatkom za varovana območja,
– Dodatna gradiva za nosilce urejanja prostora.
II. STRATEŠKI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
(analiza stanja in teženj prostorskega razvoja ter razvojne potrebe v občini)
(1) Občina leži v severovzhodni Sloveniji na severu gričevnate pokrajine imenovane Goričko. Na območju Goričkega se prepleta razgiban gričevnat svet, kjer so gričevja presekali številni vodotoki in formirali vmesne doline. Tako je tudi na območju občine, kjer je gričevnat svet večinoma v smeri zahod–vzhod, presekalo kar nekaj vodotokov. Največjo dolino na območju občine si je izoblikoval Peskovski potok, ki predstavlja tudi edino večjo ravnino v občini.
(2) Občina sodi med obmejne občine, saj na severu meji na Republiko Madžarsko, s katero se povezuje na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem področju. Na vzhodu občina meji na Občino Šalovci, na jugovzhodu na Občino Moravske Toplice, na jugozahodu in zahodu na Občino Puconci ter na zahodu na občini Grad in Kuzma.
(3) Najpomembnejšo gospodarsko panogo v občini, glede na to, da se občina nahaja v obmejnem podeželskem območju, ki je prebivalstveno in gospodarsko gledano podhranjeno, še vedno predstavlja kmetijska dejavnost. Na območju občine tako najdemo različne oblike kmetijskih gospodarstev. Večje kmetije, ki se širijo, modernizirajo, specializirajo in tržno usmerjajo. Srednje velike kmetije, ki se poleg poljedelstva usmerjajo v rejo živine, sadjarstvo, vinogradništvo ter razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter manjše samooskrbne kmetije, ki so pomembne predvsem z vidika samooskrbe lokalnega prebivalstva s hrano in ohranjanje kulturne krajine. Neugodne klimatske razmere (suša, razporeditev padavin ipd.) zmanjšujejo proizvodni potencial kmetijskih zemljišč, zato se pojavlja vse več teženj po intenzivni pridelavi pod rastlinjaki z namakanjem in tudi ogrevanjem (geotermalna voda). Glede na sam pomen kmetijske dejavnosti bo občina v prihodnje še naprej vzpodbujala razvoj kmetijske dejavnosti v vseh njenih panogah. Na osnovi tega se ohranjajo in se omogoča nadaljnji razvoj vseh obstoječih kmetijskih gospodarstev, istočasno pa se za razvoj kmetijske dejavnosti v prostorskem načrtu definirajo posebna območja v dolini Peskovskega potoka, ki zagotavljajo zadostne površine za umeščanje in nadaljnji razvoj kmetijske dejavnosti. Industrijska oz. gospodarska dejavnost v občini, razen v naseljih Gornji Petrovci in Križevci, kjer se nahajata dva manjša obrata tekstilne industrije, ni razvita. Zaradi številnih teženj po ureditvi manjše gospodarske cone v centralnem naselju občine se v prostorskem načrtu v naselje Gornji Petrovci umešča manjša gospodarska cona, ki bo na razpolago potencialnim investitorjem pri umeščanju svojih dejavnosti in bo lokalnemu prebivalstvu omogočala dodatna delovna mesta. V naselju Stanjevci je v prihodnosti predvidena ureditev manjše gospodarske cone, ki bo služila predvsem skladiščni dejavnosti. Istočasno se zaradi samega ekonomskega pomena ohranjajo vse obstoječe manjše gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po celotnem ozemlju občine in se jim omogoči tudi nadaljnji razvoj. Poleg kmetijske in gospodarske dejavnosti je gospodarski razvoj občine usmerjen tudi v razvoj sonaravnega turizma, ki temelji na naravnih danostih območja. Težnje po razvoju turizma in športno-rekreacijske dejavnosti se pojavljajo po celotnem območju občine, še posebej pa na območju predvidenih, obstoječih oz. delno že izvedenih dejavnosti (npr. obstoječa igrišča, milini, kolesarski poligon, Pindža, turizem na kmetiji, vodne površine). Razvoj turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti se navezuje tudi na širše območje, se pravi v sodelovanju s sosednjimi občinami, regijo in tudi z sosednjo Republiko Madžarsko.
(4) Naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj poselitve. Do večje koncentracije prebivalstva je prišlo v dolinskem delu občine ob vodotokih ter na slemenih gričevnatega dela občine, kjer so se izoblikovala posamična naselja. Na območju občine naselja tvorijo posamični večji ali manjši strnjeni deli naselij ter razpršeni zaselki in posamične domačije, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec, ki se ohranja. Na območju občine najdemo tako naslednja naselja oz. vasi Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje. Gre za podeželska naselja z ohranjeno kmetijsko funkcijo. Poseben tip poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja, kjer prihaja do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic, posamičnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. Na območju občine se pojavljajo predvsem težnje po gradnji počitniških hišic, saj je občina za tujce izredno zanimiva. Na podlagi teh teženj se v prostorskem načrtu definirajo posebna območja, kjer bo dovoljena le gradnja počitniških hišic ter vinskih kleti oz. zidanic. Centralno naselje v občini predstavlja občinsko središče, naselje Gornji Petrovci, kjer se pojavljajo težnje po nadaljnjem razvoju in krepitvi položaja v omrežju naselij. Osnovna težnja občine na področju poselitve je zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev v domačem kraju, s čimer bi preprečili izseljevanje in hkrati povečali priseljevanje od drugod. Za zagotavljanje kvalitetnih bivalnih pogojev mora občina poleg ustreznih oblikovnih in funkcionalnih meril na posameznih območjih stavbnih zemljišč, zagotoviti tudi zadostne površine prostih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo. V občini namreč, glede na to, da gre za podeželski prostor prevladuje individualna stanovanjska gradnja na lastnih parcelah, kar zniža sam strošek novogradnje. Glede na to, da občina leži na obmejnem območju in spada med demografsko ogrožena območja, bo občina v prihodnje še bolj aktivno spodbujala razvoj poselitve na vseh poselitvenih območjih.
(5) Celotno območje občine ima zagotovljeno osnovno gospodarsko javno infrastrukturo. Vse kategorizirane ceste v občini so asfaltirane. Ločene prometne površine za peš promet so zgrajene le ob državnih cestah. Na območju prometne infrastrukture se tako pojavljajo predvsem težnje po vzdrževanju in obnovi cestnih površin na celotnem območju občine, kakor tudi težnje po zagotavljanju prometne varnosti vseh udeležencem v prometu (npr. izgradnja pločnikov, kolesarskih stez/poti, prehodov, razširitev cestišč, ureditev izogibališč ipd.). Skozi občino poteka tudi železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, ob kateri se nahaja tudi železniško postajališče. V preteklosti je bila vodooskrba na območju občine zagotovljena iz obstoječih vodnih zajetij, ki niso bila ustrezno varovana. Na osnovi tega so se pojavljale vedno večje težje po obnovi in posodobitvi obstoječih vodovodnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme, zaradi česar je občina vključena tudi v projekte izvajanja celovite vodooskrbe Pomurja, v okviru t.i. sistema B. Z uveljavitvijo enotnega vodovodnega sistema je večini prebivalcem občine zagotovljena kvalitetna in nadzorovana vodooskrba. Ne glede na to, na območju občine najdemo še kar nekaj gospodinjstev, ki še niso priključena na javno vodovodno omrežje in se oskrbujejo s pitno vodo iz lastnih vodnih virov, katere si posamezniki vzdržujejo sami in niso kontrolirani oz. ustrezno varovani. Na osnovi tega se pojavljajo predvsem težnje po ohranitvi in varovanju obstoječih vodnih zajetij, ki se po izgradnji enotnega vodovodnega sistema več ne uporabljajo za vodooskrbo, ampak ostajajo pomembni kot alternativa oz. rezervni vir vodooskrbe, kakor tudi vodnih virov, ki se še vedno uporabljajo za oskrbo s pitno vodo in niso ustrezno varovani. Kanalizacijski sistem za odvajanje komunalnih odpadnih voda na območju občine ni zgrajen. V manjšem obsegu je kanalizacija izvedena le za dva objekta in sicer za osnovno šolo in vrtec ter večstanovanjski objekt, ki se v obeh primerih zaključuje z manjšima čistilnima napravama. Na osnovi tega se pojavljajo težnje po izgradnji kanalizacijskih sistemov na celotnem območju občine. Na območju strnjenih naselij ali delov naselij se spodbuja gradnja skupnih kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami, medtem ko je na območju razpršene poselitve smiselna gradnja manjših kanalizacijskih sistemov ali individualnih čistilnih naprav. Pri gradnji kanalizacijskega sistema je potrebno načrtovati gradnjo ločenih kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode. Znotraj strnjene poselitve je odvajanje padavinskih voda potrebno načrtovati tako, da se v čim večji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno načrtovati zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče ipd.). Oskrba z električno energijo je v občini zagotovljena do vsakega objekta, saj upravljavec sproti nadomešča in gradi nove transformatorske postaje ter nizkonapetostne daljnovode. Plinovodno omrežje na območju občine ni zgrajeno, prav tako zaradi majhnega števila in razdrobljenosti potrošnikov za enkrat ekonomsko, še ni upravičeno. Na območju energetike se pojavljajo predvsem težnje po smotrni rabi energije in prizadevanja po čim večji uporabi razpoložljivih obnovljivih virov energije (npr. geotermalna energija, sončna energija, energija biomase ipd.). Na območju občine so elektronske komunikacije dobro razvite. Prebivalcem je v večjem delu zagotovljen dostop do širokopasovnih povezav. Pojavljajo se predvsem težnje po nadaljnjem razvoju elektronskih komunikacij, težnje za vključitev čim širšega kroga prebivalcev v sodobno informacijsko družbo, kakor tudi težnje po povezovanju in združevanju obstoječih omrežij elektronskih komunikacij.
(6) V občini so opredeljena posebna območja varstvenih in pravnih režimov (območja varstva narave, območja varstva kulturne dediščine, poplavno ogrožena območja, erozijsko ogrožena območja, območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe ipd.), ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in umeščanje dejavnosti v prostor, istočasno pa predstavljajo tudi priložnost za razvoj turistične in športno-rekreacijske dejavnosti. Opredeljena posebna območja varstvenih in pravnih režimov predstavljajo obvezno izhodišče pri umeščanju posegov in dejavnosti v prostor, s čimer želi občina zagotoviti ustrezno varovanje tako naravnih kot ustvarjalnih kvalitet prostora, istočasno pa tudi ljudi in njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ne glede na navedeno se v skladu z varovanjem in ohranjanjem naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora razvijata tudi turistična in športno- rekreacijska dejavnost, ki povečujeta samo vrednost teh območij.
(možnosti prostorskega razvoja)
(1) Možnosti prostorskega razvoja občine izhajajo iz njenih naravnih danosti, ki so pogojevale družbeni razvoj občine.
(2) Na celotnem območju občine se tako pojavljajo možnosti za razvoj kmetijske dejavnosti. Glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave, se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. Medtem, ko se spodbuja umeščanje novih oz. večjih in intenzivnih kmetijskih gospodarstev na območja, ki so za to opredeljena v dolini Peskovskega potoka ter na robove naselij oz. na območja razpršene poselitve. Prav tako se na območju občine pojavljajo možnosti za pridelavo pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem.
(3) Razvoj gospodarskih dejavnosti se usmerja na območje, ki se v prostorskem načrtu definira kot območje gospodarske cone, v naselju Gornji Petrovci. V skladu s prostorskimi možnostmi se ohranjajo tudi ostale gospodarske, obrtne in poslovne dejavnosti, ki se nahajajo po celotnem območju občine. V prihodnosti je predvidena tudi ureditev manjše gospodarske cone v naselju Stanjevci, ki bo namenjena predvsem skladiščni dejavnosti.
(4) Možnosti za prostorski razvoj turistične dejavnosti so omejene na deloma že obstoječe, večinoma pa predvidene dejavnosti (npr. Neradnovski mlin, Križevsko jezero, Life center, Pindža, Pravljična dežela). S pravilnim načrtovanjem in umeščanjem dejavnosti si lahko občina vzpostavi mrežo turističnih točk, ki se lahko med seboj dopolnjujejo in povezujejo ter tvorijo neko celostno turistično ponudbo tudi širšega območja.
(5) Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti (pešpoti, kolesarske poti, učne poti ipd.) je mogoč na celotnem območju občine. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja na območju varstva narave, se znotraj občine lahko razvijajo samo mehke oblike športa in rekreacije, brez večjih posegov, ki bi ogrožale varovano vrednoto območja. Obstoječe športno-rekreacijske površine (igrišča) se ohranjajo in po potrebi, v skladu s svojimi možnostmi, tudi širijo.
(6) Možnosti prostorskega razvoja občinskega središča, naselja Gornji Petrovci so omejene. Na južni strani ga omejuje Peskovski potok in njegovo poplavno območje ter železnica, na severni, vzhodni in zahodni strani pa gričevnat svet. Trenutno se v naselju nahaja zadosti površin za stanovanjsko gradnjo ter za umestitev centralnih dejavnosti v prostor. Za razvoj gospodarskih dejavnosti je predvidena razširitev naselja na njegovi južni strani in oblikovanje manjše gospodarske cone ob obstoječem proizvodnem obratu. Na jugovzhodni strani, je ob obstoječem športnem parku, predvidena kompleksna ureditev mešanih površin s parkom, kjer bo prihajalo do prepletanja številnih dejavnosti.
(7) Prostorski razvoj ostalih naselij in območij razpršene poselitve je usmerjen v pozidavo obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč, zaradi boljše izkoriščenosti gospodarske javne infrastrukture pa tudi v zapolnitev vrzeli znotraj naselij in na njihove robove. Z zapolnitvijo vrzeli se ohranja tudi tradicionalna struktura naselij.
(8) Pri prostorskem razvoju občine ter umeščanju poselitve in različnih dejavnosti v prostor se upošteva posebna območja varstvenih in pravnih režimov. Poselitev in dejavnosti se prednostno usmerjajo izven teh območij, v kolikor pa to iz različnih vzrokov ni možno, se lahko poselitev in razvoj dejavnosti, pod posebnimi pogoji in s soglasjem pristojnih služb, umešča tudi na ta območja.
(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)
(1) Vloga in pomen občine oz. naselja Gornji Petrovci v širšem prostoru izhaja že iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije (v nadaljnjem besedilu: SPRS), kjer je naselje Gornji Petrovci opredeljeno kot medobčinsko središče.
(2) Naselje Gornji Petrovci je svoj pomen v občinskem prostoru dobilo na osnovi svojih osnovnih storitveno-oskrbnih funkcij, ki jih nudi svojim prebivalcem. Ne glede na samo opredelitev iz SPRS pa se naselje Gornji Petrovci nikoli ni razvilo v medobčinsko središče, saj so se v vseh okoliških občinah izoblikovale po funkciji in pomenu enaka občinska središča, med katerimi nobeno ne prevladuje v taki meri, da bi ga lahko opredelili kot medobčinsko središče.
(3) Obmejna lega občine in obstoječa slovenska etnična skupina na območju sosednje Republike Madžarske (Porabje), predstavlja osnovo za številne meddržavne projekte na gospodarskem, kulturnem, športnem in turističnem področju.
(4) Na meddržavnem nivoju se območje občine zaradi poteka železniške proge, po kateri poteka tudi povezava Ljubljana– Budimpešta navezuje na ostalo transevropsko železniško omrežje.
(5) Na regijskem nivoju se območje občine preko cestne in železniške povezave navezuje na središče nacionalnega pomena, mesto Murska Sobota, ki predstavlja središče Pomurske statistične regije in ki istočasno zadovoljuje višje storitveno-oskrbne funkcije regije (npr. bolnišnica, srednje šole, gledališče, upravna enota, sodišče).
(6) Na medobčinskem nivoju občina sodeluje predvsem z sosednimi občinami na prostorskem, turističnem in športno-rekreacijskem področju, kjer se oblikujejo skupni projekti. Na podoben način občina sodeluje tudi z ostalimi občinami, ki so del Krajinskega parka Goričko, saj je bil slednji ustanovljen ravno z namenom celovitega razvoja lokalnega okolja na podlagi varovanja obstoječe naravne in kulturne krajine.
(cilji prostorskega razvoja občine)
Na osnovi analize stanja, teženj, razvojnih potreb in možnosti prostorskega razvoja občine, so določeni naslednji cilji prostorskega razvoja občine:
– zagotovitev trajnostnega prostorskega razvoja celotnega območja občine, ob ohranjanju biotske raznovrstnosti in območij varstva narave, kot bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja, celostnem ohranjanju in trajnostni rabi kulturne dediščine ter ohranjanju kulturne krajine,
– zagotovitev zadostnih površin stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo znotraj naselja Gornji Petrovci in v ostalih strnjenih naseljih oz. delih strnjenih naselij ter na območjih razpršene poselitve,
– zagotovitev kvalitetnega bivalnega okolja v naselju Gornji Petrovci in v ostalih strnjenih naseljih oz. delih strnjenih naselij z vključitvijo oz. načrtovanjem zelenih površin, opremljenostjo z gospodarsko javno infrastrukturo itd.,
– zagotovitev zadostnih površin za razvoj centralnih dejavnosti, zelenih površin, turizma in športno-rekreacijskih dejavnosti,
– zagotovitev zadostnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti,
– povezovanje in združevanje obstoječih in novih športno-rekreacijskih ter turističnih poti ter njihovo navezovanje na turistično zanimive lokacije,
– razvoj turizma in športno-rekreacijskih površin v skladu z omejitvami v prostoru,
– ohranjanje prekomejnega sodelovanja pri urejanju prostora in drugih meddržavnih projektih,
– ohranjanje in razvoj kmetijske dejavnosti v skladu z omejitvami v prostoru,
– izboljšanje trajnostne mobilnosti oz. zagotovitev ustreznih pogojev za spodbujanje pešačenja, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prometa ter ostalih oblik trajnostne mobilnosti ter spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov,
– obnavljanje, dograjevanje in posodabljanje gospodarske javne infrastrukture,
– zagotavljanje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– zagotoviti učinkovito rabo energije ter povečanje rabe obnovljivih virov energije ipd.
2. Zasnova prostorskega razvoja občine
(zasnova prostorskega razvoja občine)
Zasnova prostorskega razvoja občine določa:
– prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
– omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij
– temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
– druga za občino pomembna območja, kot so: območja prepoznavnih naravnih in ustvarjalnih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin, odlagališča odpadkov
– urbana središča, za katera so izdelani urbanistični načrti.
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1) Poselitev se prednostno usmerja na proste površine znotraj naselij oz. delov strnjenih naselij, zaradi racionalne izrabe gospodarske javne infrastrukture pa tudi na nova območja v vrzelih obstoječih naselij in na njihovih robovih.
(2) Na območju občine razpršena poselitev predstavlja avtohtono obliko poselitve, zaradi česar le ta, na območju občine, ne predstavlja negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega. Zaradi navedenega je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij.
(3) Poselitev v vseh oblikah, se usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.
(4) Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave ni mogoč, zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana posebna območja v dolini Peskovskega potoka.
(5) Gospodarske dejavnosti se usmerja v prostorskem načrtu definirano gospodarsko cono na območju naselja Gornji Petrovci, kjer so v njeni neposredni bližini zagotovljene tudi površine za njen dolgoročni razvoj ter v manjšo gospodarsko cono, ki je v prihodnosti predvidena v naselju Stanjevci. Ostale obstoječe manjše obrtniške, gospodarske in poslovne dejavnosti, ki so razpršene po celotnem območju občine se ohranja in smiselno dopolnjuje, do take mere, da vizualno in okoljsko ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.
(6) Centralne dejavnosti se prednostno razvija v naselju Gornji Petrovci, kjer je večji del obstoječih centralnih dejavnosti (občina, osnovna šola, vrtec, zdravstveni dom, policijska postaja, vaški dom ipd.). V preostalih naselij in na območju razpršene poselitve se, kot posamezna območja centralnih dejavnosti, pojavljajo vaški, gasilski, kulturni in lovski domovi, območja »starih« šol, kapelice, cerkve z župnišči ipd., ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi.
(7) Turistična dejavnost se prednostno razvija na celotnem območju občine. Turistično posebej zanimiva območja predstavljajo območje Pindže, območje Life centra, območja mlinov, vodne površine, območja varstva narave, območja športno-rekreacijskih površin ipd. Glede na to, da celotno območje občine predstavlja ranljiv podeželski prostor z ohranjenimi naravnimi in kulturnimi prvinami, se spodbuja razvoj nemasovnega, mehkega in trajnostnega turizma, ki ga lahko prostor sprejme brez večjih posledic.
(8) Razvoj športno-rekreacijske dejavnosti se usmerja na že obstoječe športno-rekreacijske površine. Na območju naselja Gornji Petrovci se športno-rekreacijske dejavnosti usmerja v obstoječi športni center in njegovo neposredno bližino, kjer je predvidena ureditev mešanih območij in parka. Manjše športno-rekreacijske površine v preostalem delu občine predstavljajo obstoječa športna igrišča in pripadajoči objekti, ki se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo v skladu s potrebami in svojimi prostorskimi možnostmi. Razvoj mehkih oblik športno-rekreacijskih dejavnosti (hoja, tek, trim, kolesarjenje ipd.) se v nemasovni obliki razvija na celotnem območju občine, posebno zanimiva za to obliko športa in rekreacije so vse obstoječe in predvidene vodne površine. Površine za šport in rekreacijo morajo biti urejene na način, da bodo zagotavljale dostop do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva.
(9) Ne glede na tip poselitve in vrsto dejavnosti je pri njihovem razvoju in umeščanju v prostor potrebno upoštevati sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine, varstva narave in omejitve, ki jih narekujejo ostali pravni režimi oz. omejitve v prostoru.
(10) Prav tako se nove poselitve, infrastrukture oz. dejavnosti ali prostorske ureditve, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče, ne načrtujejo na poplavnih, hudourniških, erozijskih in plazljivih območjih. V kolikor se tem območjem ni mogoče izogniti, je poseganje na njih dovoljeno le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb.
(omrežje naselij, z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1) Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v prostorskem načrtu opredeljena naselja.
(2) Centralno naselje v občini tvori naselje Gornji Petrovci, ki se prednostno razvija kot lokalno središče.
(3) Naselje Gornji Petrovci je v SPRS opredeljeno kot medobčinsko središče, v katerega pa se, zaradi upravne razdrobljenosti prostora nikoli ni razvilo. Širši prostor je namreč razdeljen na številne občine, ki imajo vsaka svoj občinski center, med katerimi pa nobeden ne izstopa po svojih funkcijah.
(4) Poseben tip poselitve v gričevnatem delu občine predstavljajo območja, kjer prihaja do prepletanja območij vinskih kleti, počitniških hišic, posamičnih kmetij in stanovanjskih objektov, med katerimi slednji prevladujejo. Taka območja najdemo v delih naselij Gornji Petrovci in Kukeč, kjer ohranjamo ta mešani tip poselitve.
(5) Poseben tip poselitve na območju občine predstavljajo tudi območja obstoječih počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se v prostorskem načrtu ohranjajo in se jim omogoča njihov nadaljnji razvoj. Taka območja najdemo v delih naselij Kukeč, Panovci, Gornji Petrovci in Stanjevci.
(6) Ostala naselja v občini nimajo pomembnejše vloge v omrežju naselij v občini. Opredeljena so kot pretežno podeželska naselja, kjer se poleg bivanja zagotavlja tudi razvoj kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, razvoj obrti oz. podjetništva, razvoj površin družbene infrastrukture, oskrbe, rekreacije in turizma.
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1) Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji potekajo po obstoječem cestnem omrežju.
(2) Družbene in naravnogeografske razmere so pogojevale razvoj temeljnih smeri prometnega povezovanja naselij v občini. Avtohtona razpršena poselitev je pogojevala razvoj goste cestne mreže cest nižjega ranga (lokalne ceste, javne poti), ki posamezna strnjena naselja, strnjene dele naselij, zaselke in kmetije povezujejo med seboj in jih navezujejo na ceste višjega ranga (lokalne ceste, državne ceste) ter jim s tem omogočajo dostop do naselij v domači in sosednjih občinah ter tudi do ostalih večjih središč.
(3) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo po cestnem omrežju višjega ranga (državne ceste). Državne ceste, ki prečkajo občino, povezujejo naselja v občini s širšim regijskim prostorom in sosednjo Republiko Madžarsko, istočasno pa služijo tudi tranzitnemu prometu med sosednjimi občinami ter Republiko Madžarsko.
(4) Temeljne smeri prometnega povezovanja na regionalnem nivoju potekajo v smeri proti sosednjim občinam, središčema nacionalnega pomena, mestoma Maribor in Murska Sobota, središčema regionalnega pomena, mestoma Ljutomer in Lendava in sosednjo Republiko Avstrijo, Madžarsko in Hrvaško.
(5) Po ozemlju občine poteka tudi železniška povezava Pragersko–Ormož–Hodoš, po kateri poteka tako potniški kot tovorni mednarodni promet, ki se navezuje na transevropski železniški sistem.
(1) Območja prepoznavnih naravnih kvalitet prostora na območju občine predstavljajo območja varstva narave, med katere poleg območij naravnih vrednot, ekološko pomembnih območji, posebnih varstvenih območij (območja Natura 2000), območja Krajinskega parka Goričko, sodijo tudi območja habitatov (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo itd.).
(2) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja varstva kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V območju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ureditve, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni. Pri načrtovanju poselitve, razvoja v krajini in poseganju v prostor je na teh območjih potrebno upoštevati varstveni vidik. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Različne dejavnosti in rabe, ki se pojavljajo v prostoru, se podrejajo omejitvam in prednostnim varstva dediščine. Upoštevati je treba varstvena načela, ki zagotavljajo ohranitev kulturne funkcije dediščine v prostoru.
(3) Na območju občine se trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za katerega je bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (kremenov pesek). V primeru izkazanega novega oz. nadaljnjega interesa za raziskovanje ali izkoriščanje mineralnih surovin bo občina izdelala predhodne preveritve in utemeljitve ali je smotrno določeno območje s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeliti kot območja mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno izdelati in sprejeti OPPN.
(4) Na območju občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe strelišča Mačkovci (v Občini Puconci). Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.
(5) Med druga pomembna območja, ki predstavljajo omejitve prostorskemu razvoju občine sodijo tudi poplavno in erozijsko ogrožena območja, na katerih so dopustni posegi v prostor, v skladu s področnimi predpisi.
(6) Druga pomembna območja, katerih območja so jasno definirana v prostoru so prikazana v obvezni prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.
(območje urbanističnega načrta)
(1) Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se lahko tudi za tista naselja, kjer je zaradi posebnosti razvoja ali drugih razlogov izdelava urbanističnega načrta utemeljena.
(2) Na območju občine je urbanističen načrt izdelan za občinsko središče naselje Gornji Petrovci, ki je v SPRS, opredeljeno kot medobčinsko središče. Naselje Gornji Petrovci je pretežno podeželsko naselje, ki je sestavljeno iz štirih delov. Spodnjega centralnega dela naselja, ki se nahaja ob regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane centralne dejavnosti, srednjega dela, kjer se prepleta območje stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, zgornjega dela, kjer se nahaja stanovanjsko območje s šolo, vrtcem, cerkvijo in pokopališčem ter predvidenim mešanim območjem Pindžo, ter zahodnega dela naselja, ki je pretežno stanovanjsko območje. Vsi deli naselja so med seboj povezani s cesto. V naselju Gornji Petrovci se prepletajo površine z različno namembnostjo, zato se v urbanističnem načrtu, na podlagi analize prostora določi ustreznejša razporeditev površin, sanirajo morebitne degradirane oz. nezadostno izkoriščene površine, podajo prometne rešitve, istočasno pa zagotovijo tudi nova zemljišča za razvoj poselitve, centralnih, gospodarskih, športno-rekreacijskih in drugih dejavnosti.
(3) Območje urbanističnega načrta zajema območja stavbnih zemljišč, ki so v prostorskih sestavinah občine bila opredeljena kot območja stavbnih zemljišč naselja Gornji Petrovci. Prav tako so v območje urbanističnega načrta vključena tudi vsa zemljišča, ki so predvidena za kratkoročno oz. dolgoročno širitev naselja, ter kmetijska in gozdna zemljišč, ki se nahajajo v neposredni bližini obstoječih stavbnih zemljišč.
3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(prometna infrastruktura)
(1) Z razvojem prometne infrastrukture se podpira razvoj policentričnega omrežja mest in drugih naselij, skladen razvoj območij s skupnimi prostorsko razvojnimi značilnostmi, medsebojno dopolnjevanje funkcij podeželskih in urbanih območij ter njihovo povezanost z evropskimi prometnimi sistemi in urbanim omrežjem. Z optimalnim izkoriščanjem vseh elementov prometnega sistema se razvija uravnotežene in enakomerno obremenjene prometne podsisteme. Pri tem se spodbuja gospodarsko, socialno, okoljsko in prostorsko najbolj smotrne in učinkovite oblike in poteke prometa. Z razvojem prometnih omrežij se omogoča izkoriščanje potencialov prostora za poselitev, infrastrukturo, proizvodne in oskrbne dejavnosti, rekreacijo in turizem ter funkcionalno zaokrožanje naselij in območij drugih dejavnosti. Razvoj prometnih omrežij se načrtuje usklajeno z razvojem poselitve in drugih infrastrukturnih sistemov. Ob tem se zagotavlja kvalitetne bivalne in delovne pogoje, zmanjšuje negativne vplive na naravno in bivalno okolje, ohranja kulturno dediščino in varuje naravne vire, biotsko raznovrstnost ter naravne vrednote.
(2) Prometno infrastrukturo na območju občine sestavlja obstoječe cestno omrežje (državne in občinske ceste) in železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš.
(3) Ozemlje občine prečkata naslednji državni cesti:
– regionalna cesta I. reda (232), Hodoš–Petrovci–Murska Sobota–Lipovci in
– regionalna cesta III. reda (721), Petrovci–Martinje–Kuzma–Sotina.
(4) Urejanje in vzdrževanje državnih cest je v pristojnosti države. Regionalna cesta I. reda (232) in regionalna cesta III. reda (721) imata v naselju Gornji Petrovci urejene ločene površine za pešce, medtem ko ločenih površin za kolesarje ni. V ostalih odsekih navedeni regionalni cesti nimata urejenih ločenih površin za pešce in kolesarje. V prihodnosti se mora zagotoviti ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcija in obnova obstoječih državnih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti dodatne površine za ureditev ločenih površin za peš in kolesarski promet predvsem znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost.
(5) Na državne ceste se navezujejo občinske ceste (lokalne ceste, javne poti in ostale poti), katerih urejanje in vzdrževanje je v pristojnosti občine. Na področju občinskih cest je poseben poudarek potrebno nameniti ureditvi občinskih cest za izboljšanje prometne varnosti, saj so ponekod ceste preozke, brez urejenih izogibališč, obvoznih elementov in z oteženimi dovoznimi potmi do objektov, zaradi česar ne zadostujejo prometnim obremenitvam in ne zagotavljajo ustrezne prometne varnosti. Pomanjkljiva je tudi prometna signalizacija in oprema na občinskih cestah, prav tako ni urejenih ločenih površin za peš in kolesarski promet, ki se odvija kar po cestiščih. V prihodnosti se bo prizadevalo za ustrezno vzdrževanje, rekonstrukcijo in obnovo obstoječih cest, v okviru katerih se morajo zagotoviti tudi dodatne površine za ureditev ločenih površin za peš in kolesarski promet znotraj strnjenih naselij in tudi med samimi naselji, s čimer se bo zagotovila dodatna prometna varnost. Istočasno se mora na območju občine zagotoviti izgradnja in ureditev cestnih povezav do obstoječih in na novo priključenih stavbnih zemljiščih.
(6) Znotraj strnjenih naselij se tam, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče oz. smiselno, načrtujejo pločniki in kolesarske steze, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni dom, trgovine, upravne stavbe, vaški domovi, igrišča ipd.). Ob objektih javnega značaja se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.
(7) Istočasno se v naselju Gornji Petrovci kakor tudi v ostalih naselij ob objektih javnega značaja, zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.
(8) Po ozemlju občine poteka kar nekaj turistično-rekreativnih peš in kolesarskih poti. V prihodnosti je potrebno zagotoviti ustrezno prometno varnost obstoječih in predvidenih peš in kolesarskih poti, z izgradnjo ločenih prometnih površin, kjer je to iz tehničnih vidikov mogoče in množične uporabe smiselno, prav tako se spodbuja nadaljnji razvoj mreže pohodniških, planinskih, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti se naj ustrezno markirajo in navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oz. v njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko.
(9) Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa v občini urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu, kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oz. na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oz. delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le-te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.
(10) Po ozemlju občine poteka tudi železniška proga Pragersko–Ormož–Hodoš, za katero je bil sprejet Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš (Uradni list RS, št. 51/09), v okviru katerega je bila predvidena elektrifikacija obstoječe železniške proge, ki je že izvedena in izgradnja 2. tira železniške proge, levo od osi obstoječega tira, ki bo izvedena v prihodnosti. Omenjena železniška proga se uporablja tako za potniški kot tovorni promet. Predstavlja del mednarodnega železniškega prometa, saj po njej poteka mednarodni železniški promet iz smeri Zagreba in Ljubljane v smeri Budimpešte. Na območju občine se ob obstoječi železniški progi nahaja tudi železniško postajališče za potniški promet.
(11) Država spodbuja fizično integracijo prometnih podsistemov, ki bo uporabnikom omogočala učinkovito prestopanje med različnimi prevoznimi sredstvi. Glede na to, da območje občine predstavlja obmejni podeželski prostor, fizične integracije prometnih podsistemov, kot jih lahko pričakujemo v urbanih območjih ni pričakovati. Se pa na območju obstoječega železniškega postajališča, nahaja tudi avtobusno postajališče in urejeno parkirišče, ki prebivalcem omogoča koriščenje sistema »parkiraj in presedi«.
(12) Območje občine se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko njenega ozemlja potekajo zračne poti, zato se pri načrtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva.
(13) V občini formalno ni plovnih poti. Vodotoki, ki se nahajajo na območju občine so premajhni, da bi omogočali kakršno koli plovbo. Večjo stoječo vodno površino v občini trenutno predstavlja le Križevsko jezero. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva narave, je plovba na vodnih površinah, ki so primerna za plovbo, možna le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojnih služb.
(elektronske komunikacije)
(1) Ustrezno razvite elektronske komunikacije spodbujajo družbeni, kulturni in regionalni razvoj, zmanjšujejo probleme razdalj, spodbujajo oblikovanje novih storitev ter olajšujejo dostop do informacij in storitev. Z razvitimi elektronskimi komunikacijami se zagotavlja dostop do kakovostnih in za vsakdanje življenje, delo in razvoj, pomembnih storitev informacijske družbe in učinkovito delovanje sistemov za potrebe varnosti, obrambe, zaščite in reševanja. Zato se elektronske komunikacije razvija kot učinkovit, zanesljiv in prostorsko racionalen sistem.
(2) Območje občine je pokrito z širokopasovnimi elektronskimi komunikacijami, ki potekajo deloma v zemeljski in deloma v zračni izvedbi, prav tako se na območju občine nahajajo posamični objekti in naprave elektronskih komunikacij.
(3) Občina spodbuja nadaljnji razvoj elektronskih komunikacij na celotnem ozemlju občine. Istočasno se spodbuja povezovanje in združevanje obstoječih omrežij elektronskih komunikacij ter dodatna izgradnja, modernizacija in rekonstrukcija obstoječega omrežja.
(4) Nove trase elektronskih komunikacij se prednostno predvidi v obstoječih oz. načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov elektronskih komunikacij v prostor, prednostno uporabi območja že obstoječih naprav in objektov, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.
(energetska infrastruktura)
(1) Omrežje energetske infrastrukture na območju občine sestavljajo vodi, naprave in objekti za prenos električne energije.
(2) Po območju občine potekajo naslednji elektroenergetski vodi, naprave in objekti:
– srednjenapetostno omrežje (20 kV),
– transformatorske postaje (20/0,4 kV) ter
– pripadajoče nizkonapetostno omrežje.
(3) Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Mačkovci.
(4) Srednjenapetostno in nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe.
(5) Zgrajeno elektroenergetsko omrežje na območju občine zadovoljuje trenutne potrebe občine po električni energiji.
(6) Za pridobitev električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oz. nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.
(7) V primeru povečanega odjema električne energije ter ob izkazanih potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajeni novi elektroenergetski vodi, naprave in objekti, ki bodo omogočali nemoteno oskrbo z električno energijo. Pri gradnji novih elektroenergetskih vodov, naprav in objektov je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa, ki izhajajo iz veljavnih predpisov.
(8) Z namenom smotrne rabe prostora se novi energetski sistemi za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtujejo na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti. Pri prostorskem umeščanju se proučijo najugodnejši poteki tras, ki morajo poleg funkcionalno tehnoloških vidikov upoštevati tudi prostorsko prilagojenost urbanemu razvoju in skladnost s prostorskimi možnostmi in omejitvami. Na pozidanih oz. stanovanjskih območjih in na območjih kulturne dediščine se daje prednost kabelski izvedbi.
(9) Občina bo v skladu z lokalnim energetskim konceptom pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, predvsem energijo biomase, sončno energijo in geotermalno energijo, z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.
(10) Sončne elektrarne oz. njihovi elementi se načeloma ne umeščajo na objekte kulturne dediščine, še zlasti ne na kulturne spomenike in na vedutno izpostavljenih lokacijah (možnosti so na notranjih dvoriščih, vendar je potrebno za vsak primer oceno primernosti določiti posebej). Prav tako se sončne elektrarne naj umeščajo na krajinsko in naravovarstveno manj vredna območja, ter izven območij varovanih habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst.
(11) V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in obstoječih večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje električne in toplotne energije.
(12) Za doseganje ciljne vrednosti porabe električne energije je potrebna posodobitev obstoječe javne razsvetljave z ustreznimi svetili, v skladu z veljavnimi predpisi.
(13) Na območju občine ni obstoječih ali predvidenih vodov, naprav in objektov prenosnega ali distribucijskega plinovodnega sistema.
(1) V preteklosti je bila oskrba prebivalcev s pitno vodo zagotovljena iz lokalnih vodnih virov, ki niso bili ustrezno varovani. Občina se je tako skupaj z ostalimi občinami v Pomurju vključila v regijski projekt »Oskrba s pitno vodo Pomurja – sistem B« v okviru katerega je bila večini prebivalcem občine, zagotovljena oskrba s pitno vodo iz enotnega in strokovno nadzorovanega sistema.
(2) Kljub temu, da je oskrba s pitno vodo večini prebivalcem občine zagotovljena iz enotnega in strokovno nadzorovanega sistema, pa se na območju občine še vedno nahajajo gospodinjstva, ki iz predvsem tehničnih razlogov (razpršena poselitev) niso priključena na enotni sistem in se s pitno vodo oskrbujejo iz lastnih vodnih virov, ki si jih posamezniki vzdržujejo sami in niso ustrezno nadzorovana in varovana.
(3) Zaradi zmanjševanja izgub, preprečevanja defektov, predvsem pa zaradi neustreznosti azbestno cementnih (salonitnih) vodovodnih cevi v vodovodnem sistemu, se bo v prihodnosti postopoma pristopilo k zamenjavi posameznih odsekov omrežja.
(4) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena pitju, se prednostno uporabi vire, kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda.
(5) Zaradi ranljivosti podzemnih voda in vodnih virov, se dejavnosti umešča na območja najmanjše ranljivosti in s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se ohranjata tako kvaliteta, kot količina podzemnih voda. Poselitev se praviloma načrtuje tam, kjer je možno brez večjih posegov zagotoviti ustrezno oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Problem vodooskrbe se prioritetno rešuje na vododeficitarnih območjih, zato se na taka območja umešča samo dejavnosti, ki ne rabijo velike količine vode oz. je večja poraba iz okoljskih, prostorskih, tehnoloških in ekonomskih vidikov upravičena.
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Na območju občine zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni urejeno v obliki kanalizacijskega omrežja. Tako najdemo le dve manjši komunalni tipski čistilni napravi (PE 100), ki posamično odvajata odpadno vodo iz objektov (osnovna šola in vrtec ter večstanovanjski objekt).
(2) Na preostalem območju občine kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno, zato se zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda rešuje v skladu z veljavnimi predpisi, z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi napravami, če pa to ni mogoče zaradi tehničnih, okoljskih ali drugih razlogov, pa tudi z individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi greznicami, iz katerih izvajalec javne službe zagotavlja praznjenje po naročilu stranke in odvoz odpadnih voda, istočasno pa je prepovedan tudi izpust na kmetijske površine.
(3) Novi kanalizacijski sistemi se gradijo v smislu ločenega odvajanje padavinske in odpadne vode. Padavinsko vodo se čim dlje zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika. Posebej je potrebno poskrbeti, da se odvod padavinskih voda odvaja kontrolirano in v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(4) Zaradi zagotavljanja varstva voda ter vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode. Prepovedano je tudi odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasni pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov ter so v stiku s podzemno vodo.
(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov (papir, steklo, mešana embalaža, ostali komunalni odpadki) na izvoru ter vzpodbuja recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. V občini ni odlagališča odpadkov, ti se zbirajo in vozijo na regijsko odlagališče v Puconcih.
(2) Na območju občine ni urejenega zbirnega centra za kosovne in druge odpadke. Tako prebivalci kosovne in druge odpadke odvažajo v zbirni center, ki se nahaja v sosednji občini, v naselju Šalovci, od koder je zagotovljen odvoz na regijsko odlagališče v Puconcih.
(1) Na območju občine ni vodotokov 1. reda, so le vodotoki 2. reda, kamor sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok in ostali manjši potoki. Med vodne površine na območju občine sodijo tudi Križevsko jezero, ribniki ipd.
(2) Pri umeščanju posegov v prostor je potrebno v čim večji meri zagotoviti neposeganje na vodna in priobalna zemljišča, tako zaradi zagotavljanja nemotene funkcije voda, kot tudi zaradi zagotavljanja javne dostopnosti vodotokov.
(3) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju posegov v prostor se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oz. dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(4) Zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda država in lokalne skupnosti zagotavljajo na ogroženem območju načrtovanje, gradnjo in upravljanje vodne infrastrukture, zlasti visokovodnih nasipov, zadrževalnikov, prodih pregrad, objektov za stabilizacijo dna in brežin ter odvajanja zalednih voda.
(5) Ukrepi iz prejšnjega odstavka se lahko izvajajo tudi izven ogroženega območja, če se z njimi poveča varnost pred škodljivim delovanjem voda.
4. Določitev okvirnih območij naselij z območji razpršene poselitve in območji razpršene gradnje
(1) Strnjena naselja so vsa naselja, ki so v prostoru evidentna kot območje s strnjenimi stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbeno inženirskimi objekti in javnimi površinami. Naselje tvori skupina najmanj desetih stanovanjskih stavb in se delijo na urbana in podeželska naselja.
(2) Poselitveno območje naselij se določi na podlagi osnovne namenske rabe zemljišč iz prostorskih sestavin in na podlagi novo priključenih oz. izključenih stavbnih zemljišč.
(3) Kot samostojna strnjena naselja oz. deli strnjenih naselij so v občini opredeljena naslednja naselja: Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Lucova, Martinje, Neradnovci, Panovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci in Ženavlje.
(območja razpršene poselitve)
(1) Območja razpršene poselitve so območja, kjer je značilna nizka gostota poselitve kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Poselitev se pojavlja v obliki samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij, ki jih pretežno tvorijo objekti, zgrajeni pred letom 1967, istočasno pa je za celotno območje značilna tudi demografska ogroženost.
(2) Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko poselitve, zato se jo ohranja in smiselno dopolnjuje obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter se jo istočasno varuje pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij.
(1) Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z nestrjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oz. kmetijskih zemljišč in predstavlja negativen pojav v prostoru, ki ga je potrebno sanirati.
(2) Kot območja razpršene gradnje so v občini opredeljeni posamezni objekti (pretežno kmetijsko-gospodarski objekti, vinske kleti, vikendi ter tudi posamični stanovanjski objekti oz. njihovi deli), ki so bili zgrajeni na podlagi ustreznih dovoljenj in jih ni mogoče strniti v nova naselja, jih priključiti k obstoječim naseljem oz. oblikovati posebno zaključeno območje.
(3) Objekti razpršene gradnje nimajo opredeljenega stavbnega zemljišča in se v prostorskem načrtu prikažejo kot fundus (kataster stavb). Nova razpršena gradnja na območju občine ni dovoljena.
5. Usmeritve za prostorski razvoj občine
5.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
5.1.1. Usmeritve za razvoj naselij
(usmeritve za razvoj naselij)
(1) Razvoj naselij je možen z notranjim razvojem, prenovo ali širitvijo naselja. Notranji razvoj in prenova naselja imata prednost pred širitvijo naselja, zato je tudi v občini razvoj naselij usmerjen v notranji razvoj naselij oz. v zapolnitev prostih nepozidanih stavbnih zemljišč.
(2) Ohranjajo se naj posamezni objekti stavbne dediščine, njihovi sklopi (ambienti ali domačije) ter njim pripadajoči odprti prostor (vplivna območja, oblikovane vrtne parcele) kot sestavni del celovite krajinske in naselbinske kvalitete in prepoznavnosti. Prednost ima prenova starih stavb in njihovih delov pred novogradnjami, varuje se prostorsko integriteto dediščine in njenih sestavin pred pozidavo in drugimi oblikami razvrednotenja. Gradnje novih objektov naj izhajajo iz tradicionalnih arhitekturnih stalnic z možnostjo sodobne interpretacije.
(notranji razvoj naselij)
(1) Notranji razvoj naselij obsega površine znotraj naselij, kjer se s prenovo in sanacijo oz. racionalnejšo izrabo ekstenzivno izrabljenih stavbnih zemljišč, ohranjanjem kvalitetne urbane in arhitekturne dediščine zagotavljajo kvalitetnejše bivalne razmere.
(2) V prostorskih sestavinah je bilo na območju občine, znotraj naselij definiranih veliko nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so se v postopku priprave prostorskega načrta večinoma izločile iz območja stavbnih zemljišč. Tako se znotraj strnjenih naselij ohranjajo posamična območja prostih nepozidanih stavbnih zemljišč, ki so dejansko primerna za gradnjo. Večina nepozidanih stavbnih zemljišč namreč predstavlja funkcionalna zemljišča obstoječih stanovanjih objektov in kmetij, ki niso primerna za novogradnje in na katerih se funkcionalna zemljišča ohranjajo.
(3) Večja območja nepozidanih stavnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo je na območju občine mogoče zaslediti v naseljih Križevci, Gornji Petrovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje in Kukeč, kjer je v nekaterih primerih, kjer urejanje območja ni mogoče zagotoviti z ustreznimi prostorsko izvedbenimi pogoji, predvidena izdelava OPPN.
(4) V vseh naseljih se ohranja temeljne strukture naselij in se vzpostavijo njihovi centralni deli. V obcestnih naseljih se ohranja obulična pozidava in zaporednost zazidave.
(1) S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v določenem naselju ali delu naselja oz. se z ohranitvijo identitetnih vrednosti naselja, arhitekture in kulturne dediščine ustvarjajo kvalitetni pogoji za razvoj naselja.
(2) V občini so kot območja delne prenove naselij opredeljena posamezna območja in objekti znotraj naselij, kjer gre za opuščeno dosedanjo rabo, nezadostno izkoriščenost oz. neprimerno namembnost območja. Kot nekoliko večja območja delne prenove so v občini opredeljena mešana območja, predvsem v gričevnatem delu občine, kjer prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic ter vinskih kleti oz. zidanic. Omenjena območja so bila v prostorskem načrtu na novo definirana, saj je bila izvedena korekcija obstoječih stavbnih zemljišč, v smislu izločitve večjega dela stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča in definirani novi prostorsko izvedbeni pogoji.
(3) Celovita prenova je predvidena na območju opuščenega mejnega prehoda Martinje, kjer bo območje dobilo novo vsebino oz. bo namenjeno za ureditev centralnih dejavnosti.
(4) Prenovo naselij oz. objektov je treba načrtovati tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov. Samo prenovo objektov pa mora spremljati tudi energetska sanacija.
(1) Širitev naselij omogoča načrtno usmerjanje poselitve in dolgoročno zagotovitev primernih površin za gradnjo stanovanj in ostalih dejavnosti, ter istočasno tudi večjo izkoriščenost obstoječe gospodarske javne infrastrukture.
(2) Strnjena naselja se prednostno širijo na območja vrzeli znotraj naselij in na njihove robove, kjer je to možno. Na tak način se ohranja struktura naselij in omogoča boljša izkoriščenost gospodarske javne infrastrukture.
(3) Širitev naselja je dopustna, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Širitev naselja se prednostno usmerja na zemljišča, ki so z vidika trajnostne rabe naravnih virov, varstva kmetijskih zemljišč, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine manj pomembna in so funkcionalno povezana z obstoječim naseljem.
(4) Pri širitvi naselij je potrebno upoštevati možnost priključitve na prometno in energetsko infrastrukturo, infrastrukturo elektronskih komunikacij ter infrastrukturo oskrbe z vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne in padavinske vode, skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč.
(5) Širitev poselitve se tam, kjer je to mogoče, usmerja izven območij naravnih vrednot, varovanih habitatnih tipov ter habitatov varovanih vrst. Tam kjer to, iz različnih razlogov ni mogoče, se poselitev umešča v prostor pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.
(6) V občini, razen v naselju Peskovci ni predvidenih večjih širitev naselij za potrebe stanovanjske gradnje, pojavljajo se le posamezne razširitve v vrzelih obstoječih naselij in na njihovih robovih.
(7) V odprtem prostoru občine so predvidene posamične razširitve obstoječe razpršene poselitve v smislu ohranjanja in smiselnega dopolnjevanja obstoječih stavbnih zemljišč (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.). Večje razširitve obstoječe razpršene poselitve so predvidene le za nadaljnji razvoj obstoječih kmetij.
5.1.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti
(razvoj dejavnosti v naselju Gornji Petrovci)
(1) Razvoj dejavnosti v naselju Gornji Petrovci izhaja iz obstoječe namenske rabe zemljišč. Na območju naselja prihaja do prepletanja različnih dejavnosti, katerih prostorska razporeditev se ohranja in natančneje definira tudi v prostorskem načrtu.
(2) Naselje Gornji Petrovci je razpotegnjeno obcestno naselje, ki je grobo gledano razdeljeno na štiri dele.
(3) Centralni del naselja predstavlja spodnji del naselja, ki se nahaja ob regionalni cesti in v katerem so skoncentrirane različne dejavnosti. Oblikovan je centralni del, v katerem je večina storitveno-oskrbnih dejavnosti kot so občina, policijska postaja, zdravstveni dom, trgovina, ipd. Južno od regionalne ceste je ob obstoječem proizvodnem objektu predvidena ureditev manjše gospodarske cone. Ob njej se nahaja obstoječe območje za intenzivno kmetijsko dejavnost. Na vzhodu se nahaja obstoječa rekreacijska cona ob kateri je predvidena ureditev parka in mešanega območja, ki bo namenjeno različnim dejavnostim. Preostali del predstavlja stanovanjsko območje.
(4) Osrednji del naselja predstavlja mešano območje, kjer se prepleta območje stanovanjskih objektov, kmetij, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranja.
(5) V zgornjem delu naselja, se stanovanjsko območje prepleta z območjema centralnih dejavnosti, ki jih opredeljujeta osnovna šola z vrtcem in območje cerkve ter območjem Pindže, kjer je predvidena ureditev nekega mešanega območja za turizem, šport in centralne dejavnosti.
(6) Zahodni del naselja predstavlja pretežno čisto stanovanjsko območje, ki je namenjeno bivanju in kmetijski dejavnosti.
(razvoj dejavnosti v ostalih naseljih)
(1) V ostalih naseljih prevladuje bivalno-delovna (kmetijska) funkcija, ki se ohranja. Ohranjanje navedene kombinacije funkcij je pomembno, saj gre za podeželski prostor, kjer se z ohranjanjem kmetijske dejavnosti ohranja tudi poselitev in kulturna krajina. V strnjenih naseljih, kjer je razvita intenzivna kmetijska dejavnost se slednja ohranja.
(2) Razvoj intenzivnih kmetijskih gospodarstev se usmerja na območja razpršene poselitve, na robove oz. izven strnjenih naselij ter na območja, ki so v prostorskem načrtu definirana v dolini Peskovskega potoka, kot območja intenzivne kmetijske pridelave.
(3) V večini naselij so izoblikovani manjši centralni deli naselij, definirani z vaško-gasilskimi domovi, cerkvami, kapelicami, športno-rekreativnimi površinami ipd., ki se ohranjajo ter smiselno dopolnjujejo, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.
(4) Posebnih površin za razvoj gospodarskih dejavnosti se izven naselij Gornji Petrovci, Stanjevci in Križevci ne načrtuje. Obstoječe gospodarske, obrtne in storitveno oskrbne dejavnosti se ohranja in se jim istočasno omogoča nadaljnji razvoj v okviru, ki je še sprejemljiv za podeželski prostor in ki zaradi svojih arhitekturnih značilnosti (velikost, oblika ipd.) ne predstavljajo negativnega pojava v prostoru.
(5) Ohranjajo se tudi obstoječe športno-rekreacijske površine (športna igrišča) v odprtem prostoru, ki se jim zagotovijo možnosti za nadaljnji prostorski razvoj, tam kjer so za to zagotovljeni pogoji.
(6) Površine za razvoj turistične dejavnosti so na novo opredeljene le v naselju Križevci, kjer je predvidena gradnja počitniških hišic in naselju Stanjevci, kjer je prav tako predvidena ureditev nastanitvenih kapacitet s spremljajočimi objekti in ureditvami. Drugje se turistična dejavnost razvija v okviru obstoječih drugih dejavnostih npr. turizem na kmetiji, gostišča.
(7) Razvoj športno-rekreacijskih in turističnih dejavnosti se usmerja izven strnjenih naselij, na območje odprtega prostora (območje Life centra, območje razglednega stolpa, območje kolesarskega poligona, območje Neradnovskega mlina, območje Križevskega jezera, območje spominskega parka pristanka balona ipd.), ki so zavarovana tudi kot posebna območja varstva narave, zato se razvoj teh dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih območij narave.
(8) Izven poselitvenih območij je možna gradnja objektov, ki služijo za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, za upravljanje voda, za potrebe športa in rekreacije, pridobivanja energije in izkoriščanje drugih naravnih virov, za varnost državljanov in njihovega premoženja, obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in za potrebe gospodarske javne infrastrukture. Pri tem se upošteva javna korist in možnost komunalne opreme brez večjega stroška. Istočasno pa gradnja izven poselitvenih območij ne sme povzročati škodljivih vplivov na okolje in ne sme ogrožati biotske raznovrstnosti ter kakovosti naravnih virov.
5.1.3. Območja razpršene gradnje
(območja razpršene gradnje)
(1) Na območju občine ni območij razpršene gradnje, ki bi jih lahko sanirali z vključitvijo v obstoječe naselje, opredelitvijo novega naselja ali posebnega zaključenega območja poselitve.
(2) Razpršeno gradnjo na območju občine predstavljajo posamični objekti, grajeni izven poselitvenih območij naselij in razpršene poselitve, ki so v prostorskem načrtu prikazani kot fundusi (kataster stavb), brez opredeljenega stavbnega zemljišča.
5.1.4. Ohranjanje območij razpršene poselitve
(ohranjanje območij razpršene poselitve)
Razpršena poselitev predstavlja na območju občine avtohtono obliko poselitve, zaradi česar le-ta, na območju občine, ne predstavlja negativnega pojava v prostoru. Njeno ohranjanje ni pomembno samo zaradi ohranjanja poselitve, ampak tudi zaradi njenega prispevka k prepoznavnosti in ohranjanju kulturne krajine širšega območja Goričkega. Zaradi navedenega in demografske ogroženosti obmejnega območja je razpršeno poselitev potrebno ohranjati in smiselno dopolnjevati obstoječa stavbna zemljišča (zaokroževanje, zapolnjevanje, širitev ipd.) ter jo istočasno varovati pred novo oz. množično širitvijo, v smislu oblikovanja novih območij razpršene poselitve izven strnjenih območij naselij.
5.1.5. Urbanistično oblikovanje naselij
(urbanistično oblikovanje v naselju Gorni Petrovci)
(1) Naselje ima v pretežnem delu še vedno izrazito podeželski značaj, zato je pomembno, da se ohranja tradicionalna arhitektura in morfologija naselja ter obulična pozidava, tam kjer je le-ta značilna.
(2) Na območju naselja najdemo domačije s tradicionalno podolžno ali stegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj kmečkega naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali lomljeni objekti, zaporednost objektov, ipd., istočasno se pri oblikovanju objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike.
(3) Naselje je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, spodnji centralni del, osrednji del, zgornji del in zahodni del naselja, ki se med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov naselja in oblikovanje objektov.
(4) V spodjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja, v katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja z centralnimi storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti. Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko gradnja novih kmetij in kmetijskih gospodarstev ni dopustna.
(5) V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.
(6) V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo, medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve.
(7) V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske funkcije, ki se ohranja.
(urbanistično oblikovanje ostalih naselij)
(1) V nižinskih naseljih občine je potrebno ohranjati obstoječo obliko posameznega naselja in obstoječo gradbeno linijo. Ohranja se obcestna pozidava z značilno zaporednostjo; ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju parcel. Ohranjajo se značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna gradnja kmetijsko-gospodarskih objektov. Gradnja stanovanjskih objektov v drugi liniji ni dovoljena, razen v primerih, ko stanovanjski objekti v drugi liniji že obstajajo in je zagotovljen ustrezen dostop ter ostala gospodarska javna infrastruktura.
(2) V nižinskih naseljih se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest, javna razsvetljava, ureditev ločenih prometnih površin za peš in kolesarski promet, ureditev oz. izgradnja avtobusnih postajališč, ureditev površin za mirujoči promet ter ureditev zelenih površin ob objektih družbene infrastrukture (vaško-gasilski domovi, športno-rekreacijski objekti ipd.). Centralne dele naselij se opremi tudi z ustrezno urbano opremo (klopce, koši, potke ipd.).
(3) V centralnih delih naselij je tam, kjer za to obstajajo prostorske možnosti, dovoljena dopolnilna gradnja objektov z javnim programom, ki pa se morajo oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim gradbenim linijam in urbanistični kompoziciji obstoječih dominantnih objektov.
(4) Novogradnje v nižinskih naseljih se morajo oblikovno in urbanistično prilagajati obstoječim objektom, istočasno se mora ohranjati velikostno razmerje grajene strukture.
(5) V gričevnatih naseljih se dosledno upošteva gradbena linija ob cesti, ter ohranja velikostno razmerje grajene strukture, z omejitvijo gradnje objektov večjih tlorisov in višin. Velikost ali prostornina objektov ne sme odstopati od povprečne velikosti objektov v naselju. Istočasno se v gričevnatem delu občine določi tudi strožje prostorsko izvedbene pogoje za oblikovanje objektov.
(6) V strnjenih naseljih, kjer se nahajajo posamična območja in objekti nepremične kulturne dediščine se urbanistično oblikovanje naselij oz. delov naselij uskladi s pristojno službo.
(7) Pri oblikovanju, legi in velikosti objektov v vseh naselij se upošteva značilna arhitekturna tipologija območja.
5.2. Usmeritve za razvoj v krajini
(usmeritve za razvoj v krajini)
V okviru usmeritev za razvoj v krajini se določijo:
– razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire,
– posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti,
– območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– območja zaščite in reševanja ter
– območja in objekti za potrebe obrambe.
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
(1) Razvoj v krajini se usmerja v razvoj tistih dejavnosti, ki temeljijo na naravnih potencialih občine. Med take dejavnosti na območju občine sodijo kmetijstvo, gozdarstvo, vode, turizem, rekreacija in mineralne surovine.
(2) Kmetijska dejavnost se zaradi njenega prispevka k ohranjanju poselitve in kulturne krajine ohranja na celotnem območju občine. Razvoj intenzivne kmetijske dejavnosti na območju občine, glede na to, da celotno območje občine leži znotraj območja varstva narave, ni mogoč, zato se spodbuja razvoj okolju prijaznega kmetijstva. Obstoječe kmetije se razvijajo znotraj svojih razpoložljivih zemljišč. V gričevnatem delu občine se ohranja in spodbuja vinogradniška in sadjarska dejavnost. Ohranjajo se obstoječe kmetije, ki se razvijajo znotraj svojih prostorskih zmožnosti, medtem ko se spodbuja umeščanje novih kmetij na robove in izven naselij oz. na območja razpršene poselitve. Za večja kmetijska gospodarstva oz. farme so v prostorskem načrtu definirana posebna območja v dolini Peskovskega potoka. Na območju večjih kmetijskih kompleksov se ohranjajo in na novo vzpostavljajo mejice, živice, gozdni otoki ipd., s čimer se ohranja biotska raznovrstnost.
(3) Na delu občine so bile v preteklosti že izvedene agrarne operacije oz. natančneje hidromelioracije (osuševanje), z namenom izboljšanja kmetijskih zemljišč oz. izboljšanja pogojev obdelave.
(4) Agrarne operacije so v občini dovoljene na vseh zemljiščih oz. skladno z veljavnimi predpisi.
(5) Velik del občine pokrivajo gozdne površine. Za lesno proizvodnjo se nameni gozdove, ki imajo dovolj veliko lesno zalogo in niso opredeljeni kot varovalni gozdovi oz. gozdovi s 1. stopnjo poudarjenosti katerekoli ekološke funkcije. Na območju občine ni varovalnih gozdov. Gozdovi s 1. stopnjo katerekoli ekološke funkcije pa so posamično razporejeni na severnem delu občine.
(6) V gozdovih se omogoči dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom. Gospodarjenje se prilagodi v gozdovih, ki imajo velik krajinski, ekološki, kulturni ali rekreativni pomen.
(7) Ravninskih gozdov, skupin dreves ali posamičnih dreves v kmetijski krajini se praviloma ne krči. Na kmetijskih območjih z majhnim deležem visoke vegetacije in na območjih varstva vodnih virov se dopušča pogozdovanje z avtohtonimi vrstami.
(8) Gozdove v naseljih, ki imajo pomembno ekološko izravnalno in krajinsko vlogo, se ohrani in vključi v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe. V bližini naselij se gozd lahko nameni za poselitev, kadar se s tem bistveno ne posega v ekološko ravnovesje.
(9) Na območju občine se ohranja sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Natura 2000)).
(10) Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese, ki ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki.
(11) Med rekreacijska območja na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko uvrsti območja, kjer je mogoče urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi kvalitetami krajine.
(12) Med vodne površine na območju občine sodijo vodotoki 2. reda, kamor sodijo Mala Krka, Peskovski potok, Bezjakovski potok, Marak, Veliki Krški potok, Adrijanski potok, Ratkovski potok ter ostali manjši potoki, Križevsko jezero, ribniki ipd. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območja varstva narave je razvoj vodnih in obvodnih športno-rekreacijskih dejavnosti možen le pod pogoji in na podlagi soglasja pristojne službe.
(13) V odprti krajini so za turizem zanimiva predvsem območja naravnih vrednot, območje Life centra, območje Neradnovskega mlina, območje spominskega parka pristanka balona, območje Križevskega jezera, območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ipd. Glede na to, da se celotno območje občine nahaja v posebnem območju varstva narave in so za turizem privlačna tudi območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine se razvoj turistične dejavnosti zagotavlja na osnovi trajnostnega ohranjanja varovanih območij naravne in kulturne dediščine (mehke oblike turizma).
(14) Kot zaključena športno-rekreacijska območja so v odprti krajini opredeljena posamična športna igrišča, kolesarski poligon ter vse obstoječe in predvidene vodne površine (Križevsko jezero, ribniki ipd.) ipd., ki se nahajajo izven strnjenih delov naselij. Slednja se ohranjajo, istočasno pa se tam, kjer je za to izkazana potreba in je prostorsko možno, zagotavlja njihov nadaljnji razvoj.
(15) Na območju občine v odprti krajini najdemo športno-rekreacijske poti, ki potekajo po celotnem območju občine. Obstoječe športno-rekreacijske poti se ohranja, smiselno dopolnjuje in vključuje nove odseke. Spodbuja se ureditev ločenih prometnih površin znotraj strnjenih delov naselij in tam kjer je to mogoče. Istočasno se zagotavlja ustrezna označitev, ureditev in vzpostavitev urbane opreme (razsvetljava, počivališča, koši, informativne table ipd.), prav tako pa se prividi navezava na športno-rekreacijske poti in območja v sosednjih občinah in sosednji državi Republiki Madžarski.
(16) Na območju občine, se na območju Stanjevcev, na meji s sosednjo občino Puconci, trenutno nahaja del pridobivalnega prostora, za katerega je bila podeljena rudarska pravica in koncesija za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (kremenov pesek).
(17) Vse posege v krajini, se umešča na krajinsko in naravovarstveno manj vredna območja, ter izven varovanih habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst.
(posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti)
(1) Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo prepoznavne kvalitete in vrednote prostora, pomembne z vidika krajinskih ter urbanističnih in arhitekturnih značilnosti na območju občine prestavljajo območja varstva narave in območja in objekti nepremične kulturne dediščine.
(2) Med območja varstva narave na ozemlju občine sodijo območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (območja Natura 2000) in območje Krajinskega parka Goričko. Med posebna območja varovanja sodijo tudi območja habitatnih tipov in varovanih habitatov varovanih vrst (npr. mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi ipd.) ter elementi krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (npr. mejice, grmovni in drevesni osamelci ipd.). Na teh območjih se pri načrtovanju posegov v prostor posebna pozornost namenja ohranjanju naravnih kvalitet prostora in krajinske pestrosti v sožitju z istočasnim razvojem dejavnosti in poselitve (npr. mehke oblike turizma in rekreacije, ekološko kmetijstvo, ohranjanje sklenjenosti gozdnih površin, ohranjanje obdelovanega vzorca itd.).
(3) Območja ustvarjenih kvalitet prostora predstavljajo na območju občine vse enote kulturne dediščine, varovane po predpisih s področja kulturne dediščine (objekti in območja kulturne dediščine). Kulturna dediščina se varuje glede na njen pravni status (kulturni spomeniki, varstvena območja dediščine in registrirane enote kulturne dediščine). V območju ustvarjenih kvalitet prostora velja, da posegi in ravnanja, ki bi utegnili spremeniti lastnosti, vsebino in oblike ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora, zaradi katerih je območje pridobilo status območja, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, niso dopustni.
(4) Ohranjanje in razvijanje prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora je potrebno, zaradi ohranjanja krajinskih, urbanističnih in arhitekturnih značilnosti celotnega prostora občine. Sama pomembnost ohranjanja in razvijanja prepoznavnih kvalitet in vrednot prostora izhaja tudi iz SPRS, kjer je del ozemlja občine spoznan kot krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni, celotno območje občine pa kot zasnovano območje naravnih kakovosti.
(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Kot območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih ali antropogenih procesov in jim je potrebno zagotoviti ustrezno varstvo oz. varovanje.
(2) Na območju občine taka območja predstavljajo poplavno, erozijsko, plazljivo, požarno in potresno ogrožena območja.
(3) Poplavno ogrožena območja se v občini nahajajo ob vodotokih 2. reda in sicer ob Mali Krki, Peskovskem potoku in Adrijanskem potoku.
(4) Kot poplavna območja so določena vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.
(5) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(6) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se na priobalnem zemljišču ohranjata dostopnost in nepozidanost.
(7) Z ureditvami se ne sme povzročiti poslabšanja stanja voda in vodnega režima oz. se morajo zagotoviti izravnalni ali omilitveni ukrepi. Ohranja se retenzijske sposobnosti območja in zagotavlja njihovo ponovno vzpostavitev, če je to mogoče. Kadar je izkazan javni interes, je spreminjanje obsega retenzijskih površin ali vodnega režima mogoč le ob ustrezni nadomestitvi teh površin in izvedbi izravnalnih ali omilitvenih ukrepov, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda. Premostitve voda in gradnja na vodnem ter priobalnem zemljišču se načrtuje tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.
(8) Erozijsko ogrožena območja najdemo na celotnem območju občine. Erozijska ogroženost istočasno, zaradi razmočene podlage, poveča tudi ogroženost območij zaradi plazov oz. usadov.
(9) Potencialna območja proženja plazov oz. usadov prestavljajo strma pobočja v gričevnatem delu občine, kjer ni večje vegetacijske podlage, ki bi zadržala nestabilne razmočene zemeljske gmote.
(10) Na erozijsko ogroženih območjih in plazljivih območjih je potrebno izvajati ustrezne zaščitne ukrepe v skladu z veljavnimi predpisi. Istočasno se na teh območjih ne načrtuje ureditev, dejavnosti in objektov, ki bi lahko sprožili ali povečali samo ogroženost območja.
(11) Na območju občine večja sklenjena območja požarne ogroženosti prestavljajo požarno ogroženi gozdovi, za katere velja velika in majhna požarna ogroženost.
(12) Potencialna območja požarne ogroženosti v občini predstavljajo tudi strnjena naselja in območja obstoječih industrijskih in kmetijskih objektov, kjer imajo lahko posledice požara, zaradi ogrožanja človeških življenj in potencialne materialne škode, večjo razsežnost.
(13) Za zagotavljanje požarne varnosti v vseh naselij delujejo prostovoljne gasilske enote, ki so zadolžene za interventno gašenje lokalnih požarov.
(14) Na območju celotne občine se upoštevajo ukrepi za varstvo pred požarom, ki izhajajo iz področnih predpisov. Predvsem pa morajo biti zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, ustrezno določeni odmiki med objekti, zagotovljene prometne in delovne površine za intervencijska vozila ter zagotovljeni viri za zadostno oskrbo s požarno vodo.
(15) Območje občine se glede na 12-stopenjsko evropsko makroseizmično lestvico (EMS) uvršča v območje VI. stopnje potresne nevarnosti oz. v območje z najnižjim projektnim pospeškom tal, kar je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in umeščanju dejavnosti v prostor.
(16) Prisotnost industrijskih obratov v naseljih Gornji Petrovci in Križevci predstavlja potencialna območja industrijskih nesreč, kljub temu, da so v obratih že zagotovljeni ustrezni ukrepi s samim tehnološkim procesom in dodatnimi zaščitnimi ukrepi.
(17) Varovanje vodnih virov ima na območju občine poseben pomen, saj je celotno območje občine v SPRS opredeljeno kot vododeficitarno območje, kjer standard vodooskrbe ni na ustrezni ravni. Standard vodooskrbe se je z izgradnjo regijskega vodovoda bistveno izboljšal. Kljub temu pa se na vododeficitarnih območjih prebivalcem prednostno zagotavlja ustrezno oskrbo s pitno vodo. Istočasno se na vododeficitarnih območjih praviloma ne locira dejavnosti, ki predstavljajo velikega porabnika vode.
(območja zaščite in reševanja)
(1) Občina ima za posamezne naravne ali druge nesreče izdelane Načrte zaščite in reševanja, ki predpisujejo ustrezno ravnanje pristojnih institucij v primeru pojava določene oblike nesreče.
(2) V kolikor je ob pojavu naravne ali druge nesreče potrebna evakuacija prebivalstva, se nadomestne nastanitvene zmogljivosti poskušajo zagotoviti čim bliže njihovim domovom oz. na varnem mestu izven območja nesreče. Prednostno se kot območja evakuacije uporabljajo javni objekti (šol, vrtec, vaško-gasilski domovi ipd.), kjer je mogoče zagotoviti tudi oskrbo prebivalstva.
(3) V primeru naravnih ali drugih nesreč se informacijski centri oblikujejo na sedežu občine oz. v vaško-gasilskih domovih v neposredni bližini pojava nesreče.
(4) Deponija ruševin je na območju občine predvidena na območju gospodarske cone v naselju Gornji Petrovci, kjer je predvideno zbiranje gradbenega materiala in njegov odvoz v ustrezno predelavo.
(5) Posebna območja za množične pokope na območju občine niso določena, saj obstoječa pokopališča, zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih.
(6) Prav tako niso posebej določena območja za pokop kadavrov. V primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območju obstoječe farme na območju naselja Gornji Petrovci, od koder se jih odvaža v predelavo izven območja občine.
(območja in objekti za potrebe obrambe)
Na območje občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe (strelišče Mačkovci). Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih ali tehničnih razlogov.
Na območju občine ni objektov ali površin za skladiščenje blaga državnih blagovnih rezerv, prav tako ni načrtovana izgradnja novih objektov.
5.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe zemljišč)
(1) Osnovna namenska raba zemljišč se določi na podlagi sedanje pretežne in predvidene namenske rabe zemljišč ter se deli na stavbna, kmetijska, gozdna, vodna in druga zemljišča.
(2) Kot stavbna zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča v strnjenih naseljih oz. delih naselij in na območjih razpršene poselitve, kjer je dopustna gradnja objektov oz. so ti že zgrajeni. Posamični objekti, ki so opredeljeni kot razpršena gradnja, se v prostorskem načrtu prikažejo kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.
(3) Kot kmetijska zemljišča so na območju občine opredeljena vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za kmetijsko rabo in dejansko predstavljajo območja kmetijskih zemljišč.
(4) Kot gozdna zemljišča so na območju občine opredeljena zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah bila opredeljena za gozdno rabo ter so porasla z drevjem in grmičevjem.
(5) Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne površine (npr. Križevsko jezero, ribniki, vodotoki). Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.
(6) Kot druga zemljišča je na območju občine opredeljena širitev obstoječega peskokopa Kuštanovci, ki se nahaja v sosednji Občini Puconci.
(usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe zemljišč)
(1) Območja osnovne namenske rabe zemljišč se v prostorskem načrtu na podlagi pretežne rabe oz. na podlagi načrtovanih razmestitev dejavnosti v prostoru delijo naprej na območja podrobnejše namenske rabe zemljišč.
(2) Stavbna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na:
– območja stanovanj – ki se na območju občine delijo na območja mešanih stanovanjskih površin, površine podeželskih naselij in območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine,
– območja centralnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na osrednja območja centralnih dejavnosti in na druga območja centralnih dejavnosti,
– območja proizvodnih dejavnosti – ki se na območju občine delijo na gospodarske cone in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo,
– posebna območja – ki se na območju občine delijo na površine za turizem in športne centre,
– območja zelenih površin – ki se na območju občine delijo na površine za oddih, rekreacijo in šport, parke, druge urejene zelene površine ter pokopališča,
– območja prometne infrastrukture – ki se na območju občine delijo na površine cest, površine železnic in ostale prometne površine,
– območja komunikacijske infrastrukture,
– območja energetske infrastrukture,
– območja okoljske infrastrukture,
– površine razpršene poselitve,
– območja mešanih površin razpršene poselitve ter
– razpršeno gradnjo.
(3) Kmetijska zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč. Navedena delitev izhaja že iz prostorskih sestavin.
(4) Gozdna zemljišča se na območju občine ne delijo na podrobnejšo namensko rabo.
(5) Vodna zemljišča se na območju občine podrobneje delijo na območja površinskih voda.
(6) Območja drugih zemljišč se na območju občine podrobneje delijo na območje površin nadzemnega pridobivalnega prostora.
(7) V postopku izdelave prostorskega načrta so bila na podlagi strokovnih podlag, korigirana območja kmetijskih in gozdni zemljišč v smislu uskladitve dejanske in namenske rabe teh zemljišč.
5.4. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)
(1) Za celotno območje občine so bile na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti in načrtovanih prostorskih ureditev določene enote in podenote urejanja prostora.
(2) V prostorskem načrtu so za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora na podlagi celovite analize prostora določene osnovne oz. podrobnejše namenske rabe zemljišč in prostorski izvedbeni pogoji.
(3) Prostorski izvedbeni pogoji določajo zlasti:
– podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje,
– merila in pogoje za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pogoje varovanja zdravja ljudi in
– druge pogoje.
(4) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede lege, velikosti in oblikovanja objektov se upošteva značilnosti arhitekturne tipike območja, obstoječe gradbene linije in zaporednost zazidave. Ohranja se morfologija naselij, zeleni robovi naselij in ostale zelene površine.
(5) Pri določanju pogojev in meril za parcelacijo zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo, tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(6) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se upoštevajo določila in pogoji priključevanja iz veljavnih predpisov s področja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(7) Pri določanju pogojev glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij ter zahteve posameznih nosilcev urejanja prostora.
(8) Pri določanju prostorskih izvedbenih pogojev varovanja zdravja ljudi se upošteva veljavne predpise iz posameznih področij, ki urejajo varovanje zdravja.
(9) V enotah urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorske izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta.
(10) V enotah in podenotah urejanja prostora, za katere je predvidena izdelava OPPN, bodo podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določeni v postopku priprave OPPN.
(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev v naselju Gornji Petrovci)
(1) Naselje Gornji Petrovci ima v pretežnem delu še vedno izrazito podeželski značaj, zato je pomembno, da se ohranja tradicionalna arhitektura in morfologija naselja ter obulična pozidava, tam, kjer je le-ta značilna.
(2) Na območju naselja Gornji Petrovci najdemo domačije s tradicionalno podolžno ali iztegnjeno obliko. Stanovanjski objekti ohranjajo značaj kmečkega naselja, s tem, da se ohranjajo večja dvorišča, podolžni ali lomljeni objekti, zaporednost objektov ipd., istočasno se pri oblikovanju objektov ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipike.
(3) Naselje Gornji Petrovci je grobo gledano razdeljeno na štiri dele, ki se med seboj razlikujejo. Pomembno je, da se z ustreznim urbanističnim in arhitekturnim načrtovanjem ohranja vizualna ločenost posameznih delov naselja in oblikovanje objektov.
(4) V spodnjem, centralnem delu naselja se oblikuje centralni dela naselja, v katerem je dovoljeno prepletanje bivalnega območja s centralnimi storitveno-oskrbnimi dejavnostmi. V tem delu naselja je dovoljena večstanovanjska gradnja in gradnja objektov z višjimi gabariti. Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko je gradnja novih kmetij in kmetijskih gospodarstev prepovedana.
(5) V osrednje delu naselja prihaja do prepletanja stanovanjskih objektov, kmetij oz. kmetijskih gospodarstev, počitniških hišic, vinskih kleti in zidanic, ki se ohranjajo. Gre za mešano območje, v katerem se ohranja urbanistično in arhitekturno oblikovanje objektov.
(6) V zgornjem delu naselja se ohranja prepletenost stanovanjskih in kmetijskih objektov. Obstoječi večstanovanjski objekti se ohranjajo, medtem ko gradnja novih večstanovanjskih objektov ni dovoljena. V okolici cerkve novogradnje ne smejo kvariti vedute cerkve.
(7) V zahodnem delu naselja prihaja do prepletanja bivalno kmetijske funkcije, ki se ohranja.
(8) Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine, naravovarstvena območja, poplavna območja, erozijska območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru.
(9) Pri parcelaciji zemljišč v naselju se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč.
(10) V vseh območjih, ki bodo obdelana z OPPN, se upošteva gradbena linija obstoječih struktur v prostoru (npr. obstoječe ceste, obstoječi bližnji objekti, potoki ipd.). V teh območjih se v OPPN zapiše tudi pogoj, da se vsa območja v največji možni meri ozelenijo, to pomeni, da se ozelenijo tudi vsa parkirišča in dovozne ceste ter nepozidani deli parcel.
(11) Ohranjajo se ekstenzivna travišča in ustvarjeni (ekstenzivni sadovnjaki, mejice ipd.) krajinski elementi, ki soustvarjajo podobo naselja in odprtega prostora ter ostale zelene površine.
III. IZVEDBENI DEL PROSTORSKEGA NAČRTA
1. Območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora
(osnovna in podrobnejša namenska raba prostora)
(1) Za celotno območje občine je glede na pretežno namensko rabo določena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07 in 61/17 – ZUreP-2) ter Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04, 33/07 – ZPNačrt in 61/17 – ZUreP-2).
(2) Območja osnovne namenske rabe prostora se delijo na:
– območja stavbnih zemljišč,
– območja kmetijskih zemljišč,
– območja gozdnih zemljišč,
– območja voda in
– območja drugih zemljišč.
(3) V prostorskem načrtu občine so določene naslednje vrste območij ali površine osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora:
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ – na območju stavbnih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:
S – OBMOČJA STANOVANJ, ki so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim:
SSm – območja mešanih stanovanjskih površin, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi,
SK – površine podeželskega naselja, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju,
SKv – območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, stanovanjskim objektom, počitniškim hišicam, zidanicam in vinskim kletem.
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju:
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti, kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje,
CD – druga območja centralnih dejavnosti, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj.
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim:
IG – gospodarske cone, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim,
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin in rejo živali.
B – POSEBNA OBMOČJA, ki so namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno:
BT – površine za turizem, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev,
BC – športni centri so športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam.
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN, ki so namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja:
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športom na prostem,
ZP – parki, kot urejena območja odprtega prostora v naselju,
ZD – druge urejene zelene površine, kot zeleni pasovi z zaščitno oz. drugo funkcijo,
ZK – pokopališča, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na umrle.
P – OBMOČJA PROMETNE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa:
PC – površine cest,
PŽ – površine železnic,
PO – ostale prometne površine, ki so namenjene objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje prometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa).
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij.
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike.
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki.
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE, kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij (manjša gručasta naselja).
Av – OBMOČJA MEŠANIH POVRŠIN RAZPRŠENE POSELITVE, ki so namenjene gradnji počitniških hišic, zidanic in vinskih kleti.
RAZPRŠENA GRADNJA, kot zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč (informacija o dejanskem stanju).
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ – na območju kmetijskih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ – na območju gozdnih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA, kot zemljišča porasla z gozdnim drevjem, zemljišča namenjena gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov ter zemljišča v zaraščanju, ki so skladno z veljavnimi predpisi določena kot gozd.
IV. OBMOČJA VODA – na območju voda so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:
V – OBMOČJA POVRŠINSKIH VODA, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda: VC – celinske vode
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ – na območju drugih zemljišč so določena naslednja območja ali površine podrobnejše namenske rabe prostora:
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin: LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora.
(4) Določitev osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora je razvidna v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora.
2. Enote in podenote urejanja prostora
(enote in podenote urejanja prostora)
(1) Za celotno območje občine so na podlagi celovite analize prostora, njegovih vrednot, značilnosti, prepoznavnosti, načrtovanih prostorskih ureditev, omejitev in pravnih režimov v prostoru ter pretežne namenske rabe prostora določene enote oz. podenote urejanja prostora.
(2) Enote oz. podenote urejanja prostora so na območju občine posamezna strnjena naselja ali deli strnjenih naselij, samostojni zaselki ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine ipd.), ki zaradi svojih skupnih značilnosti oblikujejo neko zaključeno prostorsko celoto. Posebne enote oz. podenote urejanja prostora so tudi območja zunanjega prostora oz. krajine, ki so pretežno določene glede na omejitve in pravne režime v prostoru.
(3) Za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora je v prostorskem načrtu na podlagi pretežnosti določena osnovna oz. podrobnejša namenska raba prostora ter prostorski izvedbeni pogoji.
(4) Določitev enot oz. podenot urejanja prostora je razvidna iz 46. člena tega odloka in v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora.
3. Pregled enot oz. podenot urejanja prostora ter določitev območij in površin osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora
(razdelitev prostora občine na enote oz. podenote urejanja prostora, z določitvijo osnove oz. podrobnejše namenske rabe prostora)
Na območju prostora občine so določene naslednje enote oz. podenote urejanja prostora, znotraj katerih so določena območja oz. površine osnovne ali podrobnejše namenske rabe prostora, opredeljeni režimi oz. posebna območja varstvenih in pravnih režimov, ki se nahajajo znotraj posamezne enote oz. podenote urejanja prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri gradnji objektov in načrtovanju posegov v prostor ter za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora opredeljeni tudi faktorji zazidanosti in načini urejanja območij:
a) Enote oz. podenote urejanja prostora določene v naseljih, zaselkih in ostalih območjih stavbnih zemljišč
Naselje | Opis enote / podenote | Oznaka enote | Oznaka podenote | Oznaka in opis osnovne oz. podrobnejše namenske rabe | Režimi* | FZ | Način urejanja |
Adrijanci |
Adrijanci | naselje | AD 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | KD (18233) poplave erozija (ZU) | | |
Adrijanci | kapelica | AD 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (18372) erozija (ZU) | | |
Adrijanci | Stara šola z gasilskim domom | AD 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (18233) erozija (ZU) | | |
Adrijanci | igrišče | AD 4 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Adrijanci | zaselek Borinje | AD 5 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | poplave erozija (ZU) | | |
Adrijanci | pokopališče | AD 6 | | CD – druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Adrijanci | kolesarski poligon | AD 7 | | K1 - najboljša kmetijska zemljišča ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Boreča |
Boreča | naselje | BO 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Boreča | zaselek Spodnji kraj | BO 2 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Boreča | vaško-gasilski dom | BO 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Boreča | pokopališče | BO 4 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Boreča | katoliška cerkev in pokopališče | BO 5 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine | KD (2998) erozija (ZU) | | |
Boreča | zvonik | BO 6 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (18169) erozija (ZU) | | |
Boreča | območje novega vinotoča | BO 7 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci |
Gornji Petrovci | spodnji centralni del naselja | GP 1 | | CU - osrednja območja centralnih dejavnosti PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | spodnji podeželski del naselja | GP 2 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | spodnji stanovanjski del naselja | GP 3 | | SSm - območja mešanih stanovanjskih površin | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | gospodarska cona | GP 4 | | IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine | poplave erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | gospodarska cona | GP 5 | | IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine | poplave erozija (ZU) | 0,8 | pOPPN |
Gornji Petrovci | gospodarska cona | GP 6 | | IG - gospodarska cona | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | farma | GP 7 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | park | GP 9 | | ZP - park PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | igrišče | GP 10 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | spodnji del naselja | GP 11 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | mešano območje | GP 12 | | SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | zgornji del naselja | GP 13 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest O - območja okoljske infrastrukture | KD (18243, 18245, 4148) erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | evangeličanska cerkev | GP 14 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest | KD (4148) erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | šola | GP 15 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | Pindža | GP 16 | | BT - površine za turizem ZP - park PC - površine cest | KD (18371) erozija (ZU) | 0,6 | pOPPN |
Gornji Petrovci | pokopališče | GP 17 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | zaselek Grškovje - Bejkočini | GP 18 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest ZD - druge urejene zelene površine | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | vaško -gasilski dom | GP 19 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | zaselek Džešarni | GP 20 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | zaselek Smodišini | GP 21 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | Nedeljski breg | GP 22 | | SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest | KD (2997) erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | Nedeljski breg - katoliška cerkev | GP 23 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti PO - ostale prometne površine | KD (2997) erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | Nedeljski breg - pokopališče | GP 24 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališče | KD (2997) erozija (ZU) | | |
Gornji Petrovci | farma | GP 25 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | NV (7516) poplave erozija (ZU) | | |
Košarovci |
Košarovci | naselje | KO 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Košarovci | vaško-gasilski dom | KO 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Košarovci | igrišče | KO 3 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Košarovci | pokopališče | KO 4 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča | erozija (ZU) | | |
Košarovci | območje razpršene poselitve ob naselju | KO 5 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Križevci |
Križevci | naselje | KR 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest PO - ostale prometne površine | KD (4151) erozija (ZU) | | |
Križevci | evangeličanska cerkev | KR 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (4151) erozija (ZU) | | |
Križevci | pokopališče | KR 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča | KD (4151) erozija (ZU) | | |
Križevci | gospodarska cona | KR 4 | | IG - gospodarska cona ZD - druge urejene zelene površine PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Križevci | pošta, trgovina | KR 5 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Križevci | vaško-gasilski dom | KR 6 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Križevci | nepozidano območje | KR 7 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | pOPPN |
Križevci | zaselki Vučkin dol, Matajni, Kutušni, Žlak | KR 8 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Križevci | turistično območje | KR 9 | | BT - površine za turizem | erozija (ZU) | | |
Križevci | Life center | KR 10 | | BT - površine za turizem ZD - druge urejene zelene površine | erozija (ZU) | | pOPPN |
Križevci | športni center | KR 11 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest PO - ostale prometne površine | poplave HMO erozija (ZU) | | |
Križevci | mešano športno turistično območje | KR 11 | KR 11/1 | BC - športni centri | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Petričini | KR 12 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Križevci | Križevsko jezero | KR 13 | | ZD - druge urejene zelene površine VC - celinske vode | NV (7494) KD (9863) erozija (ZU) | | pOPPN |
Križevci | zaselek Šoštarni | KR 14 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Gorenji konec | KR 15 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Šitarni, Ovčekovi | KR 16 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselki Kuronjovi, Pusta, Židovska sera, Askini | KR 17 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | NV (7494) erozija (ZU) | | |
Križevci | igrišče | KR 18 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Vogrinkini | KR 19 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | HMO erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Markini | KR 20 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Gergarjevi | KR 21 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Balažičini | KR 22 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | zaselek Pečajni - Martinini | KR 23 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Križevci | lovski dom | KR 24 | | CD – druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Kukeč |
Kukeč | zaselek Šinkecovi | KU 1 | | SKv - mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Kukeč | igrišče | KU 2 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Kukeč | vaško-gasilski dom | KU 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Kukeč | zaselek Berdenovi | KU 4 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Kukeč | območje razpršene poselitve ob naselju | KU 5 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Kukeč | območje razpršene poselitve ob naselju | KU 6 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Lucova |
Lucova | naselje | LU 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | NV (7307) poplave erozija (ZU) | | |
Lucova | vaško-gasilski dom | LU 2 | | CD druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Lucova | igrišče | LU 3 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Lucova | pokopališče | LU 4 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - druge prometne površine | KD (27551) erozija (ZU) | | |
Martinje |
Martinje | naselje | MA 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Martinje | igrišče | MA 2 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Martinje | pokopališče | MA 3 | | CD druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Martinje | razgledni stolp | MA 4 | | BT - površine za turizem | erozija (ZU) | | |
Martinje | turistično počivališče | MA 5 | | BT - površine za turizem ZD - druge urejene zelene površine PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Martinje | stari mejni prehod | MA 6 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest | erozija (OU, ZU) | | |
Martinje | zaselek Kovačerje | MA 7 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Martinje | kapelica | MA 8 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Martinje | vaško-gasilski dom | MA 9 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Neradnovci |
Neradnovci | naselje Vreja | NE 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Neradnovci | naselje Rusini | NE 2 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | NV (7517) erozija (ZU) | | |
Neradnovci | vaško-gasilski dom | NE 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Neradnovci | igrišče | NE 4 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Neradnovci | mlin | NE 5 | | BT - površine za turizem VC - celinske vode | KD (6872) NV (7517) erozija (ZU) | | pOPPN |
Neradnovci | zaselek Kocini | NE 6 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Neradnovci | pokopališče | NE 7 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Panovci |
Panovci | zaselek Oškolov breg | PA 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | |
Panovci | zaselek Čergjelovi | PA 3 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Panovci | vaško-gasilski dom | PA 4 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Peskovci |
Peskovci | naselje | PE 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Peskovci | vaško-gasilski dom | PE 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Peskovci | igrišče | PE 3 | | ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Peskovci | pokopališče | PE 4 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Peskovci | Zavod za gozdove | PE 6 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Peskovci | Kompas 1 | PE 7 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo ZD - druge urejene zelene površine VC - celinske vode PC - površine cest | NV (7516) poplave erozija (ZU) | 0,8 | pOPPN |
Peskovci | Kompas 2 | PE 9 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | HMO erozija (ZU) | | |
Peskovci | farma | PE 10 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | poplave erozija (ZU) | | |
Stanjevci |
Stanjevci | naselje | ST 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | vaško-gasilski dom | ST 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | Stara šola | ST 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZP - park VC - celinske vode | KD (18232) erozija (ZU) | | |
Stanjevci | igrišče | ST 4 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | zaselek Močarni | ST 5 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | zaselek Vojni - Zakočevi | ST 6 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | zaselek Števajni - Starjaševi | ST 7 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | turistična kmetija Kardoš | ST 8 | | SK - površine podeželskega naselja K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | kapelica | ST 9 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (27552) erozija (ZU) | | |
Stanjevci | Boharjevi | ST 10 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | naselje južno od železnice | ST 11 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | kmetijska cona | ST 12 | | IK - površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | erozija (ZU) | 0,8 | pOPPN |
Stanjevci | peskokop | ST 13 | | LN - površine nadzemnega pridobivalnega prostora | NV (7494) erozija (ZU) poplave (model. OKP) | | pOPPN |
Stanjevci | mešano območje nad vaško kapelo | ST 14 | | Av - območja mešanih površin razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | Pravljična dežela | ST 15 | | BT - površine za turizem ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | območje razpršene poselitve ob naselju | ST 16 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
Stanjevci | Območje med železnico, cesto in vodotokom | ST 17 | | IG - gospodarska cona | erozija (ZU) | | |
Šulinci |
Šulinci | naselje | ŠU 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest K2 - druga kmetijska zemljišča | NV (7307) erozija (ZU) | | |
Šulinci | vaško-gasilski dom | ŠU 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Šulinci | Stara šola | ŠU 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (18251) erozija (ZU) | | |
Šulinci | igrišče | ŠU 4 | | BC - športni centri ZS - površine za oddih, rekreacijo in šport PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Šulinci | pokopališče | ŠU 5 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PC - površine cest PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Ženavlje |
Ženavlje | naselje | ŽE 1 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest | KD (27849, 27848) erozija (ZU) | | |
Ženavlje | centralni del naselja ob binkoštni cerkvi | ŽE 2 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | erozija (ZU) | | |
Ženavlje | pokopališče | ŽE 3 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti ZK - pokopališča PO - ostale prometne površine | erozija (ZU) | | |
Ženavlje | zaselek Katajni - Tomašini | ŽE 4 | | SK - površine podeželskega naselja PC - površine cest PO - ostale prometne površine O - območja okoljske infrastrukture | NV (7517) erozija (ZU) | | |
Ženavlje | ribnik | ŽE 5 | | ZD - druge urejene zelene površine VC - celinske vode | KD (6785) erozija (ZU) | | |
Ženavlje | spominsko obeležje balonarjema | ŽE 6 | | CD - druga območja centralnih dejavnosti | KD (17195) NV (7517) erozija (ZU) | | |
Ženavlje | območje razpršene poselitve | ŽE 7 | | A - površine razpršene poselitve | erozija (ZU) | | |
b) Enote urejanja prostora določene v odprtem prostoru oz. krajini
Katastrska občina | Opis enote | Oznaka enote | Oznaka in opis osnovne oz. podrobnejše namenske rabe | Režimi* | Način urejanja |
Adrijanci, Boreča, Gornji Petrovci, Križevci, Lucova, Martinje, Neradnovci, Peskovci, Stanjevci, Šulinci, Ženavlje | območje odprtega prostora oz. krajine krajne severno od železnice | EU 1 | A - površine razpršene poselitve Av - območja mešanih površin razpršene poselitve ZD - druge urejene zelene površine E - območje energetske infrastrukture O - območje okoljske infrastrukture PC - površine cest PO - ostale prometne površine K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča VC - celinske vode | KD (2997, 2998, 6772, 6785, 17195, 18169, 27849) NV (7307, 7516, 7517) poplave poplave (model. OKP) erozija (OU, ZU) | |
Ženavlje | območje znotraj trajno varovanega habitata TV 4 | EU 2 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Gornji Petrovci, Križevci, Peskovci, Stanjevci | državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko - Hodoš | EU 3 - DPA | PŽ - površine železnic | NV (7516) poplave DPN erozija (ZU) | DPN (Uradni list RS, št. 51/09) |
Gornji Petrovci, Košarovci, Križevci, Kukeč, Panovci, Peskovci, Stanjevci | območje odprtega prostora oz. krajine južno od železnice | EU 4 | A - površine razpršene poselitve Av - območja mešanih površin razpršene poselitve T - območja komunikacijske infrastrukture E - območje energetske infrastrukture O - območje okoljske infrastrukture PC - površine cest K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča G - gozdna zemljišča VC - celinske vode | KD (4151, 6771, 9863, 13688, 13689, 13690, 16912, 29508) NV (7001, 7002, 7494, 7516, 7529) poplave poplave (model. OKP) HMO erozija (OU, ZU) obramba | |
Križevci | območje odprtega prostora oz. krajine znotraj NHT 17 | EU 5 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Martinje | nadomestni habitati | NHT 1 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Martinje | nadomestni habitati | NHT 2 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Boreča | nadomestni habitati | NHT 3 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Ženavlje | nadomestni habitati | NHT 4 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | NV (7517) erozija (ZU) | |
Ženavlje | nadomestni habitati | NHT 5 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Ženavlje | nadomestni habitati | NHT 6 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Stanjevci | nadomestni habitati | NHT 7 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Stanjevci | nadomestni habitati | NHT 8 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Stanjevci | nadomestni habitati | NHT 9 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Stanjevci | nadomestni habitati | NHT 10 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Gornji Petrovci | nadomestni habitati | NHT 11 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Adrijanci | nadomestni habitati | NHT 12 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Adrijanci | nadomestni habitati | NHT 13 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Gornji Petrovci | nadomestni habitati | NHT 14 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Peskovci | nadomestni habitati | NHT 15 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Križevci | nadomestni habitati | NHT 16 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Križevci | nadomestni habitati | NHT 17 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča K2 - druga kmetijska zemljišča | poplave erozija (ZU) | |
Križevci | nadomestni habitati | NHT 18 | K2 - druga kmetijska zemljišča | NV (7494) erozija (ZU) | |
Križevci | nadomestni habitati | NHT 19 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Panovci | nadomestni habitati | NHT 20 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Kukeč | nadomestni habitati | NHT 21 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Kukeč | nadomestni habitati | NHT 22 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) poplave (model. OKP) | |
Kukeč | nadomestni habitati | NHT 23 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Panovci | nadomestni habitati | NHT 24 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Boreča | nadomestni habitati | NHT 25 | K2 - druga kmetijska zemljišča | NV (7517) erozija (ZU) | |
Boreča | nadomestni habitati | NHT 26 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Šulinci | trajno varovanje habitatov | TVH 1 | K2 - druga kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Šulinci | trajno varovanje habitatov | TVH 2 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Ženavlje | trajno varovanje habitatov | TVH 3 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | NV (7517) erozija (ZU) | |
Ženavlje | trajno varovanje habitatov | TVH 4 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Ženavlje | trajno varovanje habitatov | TVH 5 | K1 - najboljša kmetijska zemljišča | erozija (ZU) | |
Celotno območje občine se nahaja na naslednjih območjih varstva narave; Krajinski park Goričko, ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja (območja Nature 2000), zaradi česar slednja niso posebej navedena v stolpu Režimi.
*Kratice v rubriki režimi pomenijo:
KD – območja in objekti nepremične kulturne dediščine (šifra EŠD)
NV – območja naravnih vrednot (območja in objekti) (identifikacijska številka)
erozija (OU, ZU) – erozijsko ogrožena območja (OU – običajni ukrepi, ZU – zahtevni ukrepi)
poplave – poplavna območja na podlagi Opozorilne karte poplav
poplave (model. OKP) – poplavna območja na podlagi modelirane Opozorilne karte poplav
HMO – območja hidromelioracij
DPN – območja veljavnih državnih prostorskih aktov
obramba – območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe
4. Splošni in skupni prostorski izvedbeni pogoji
(prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor)
(1) Prostorski izvedbeni pogoji za načrtovanje posegov v prostor na območju občine določajo:
– podrobne pogoje glede namembnosti in vrste posegov v prostor, njihove lege, velikosti, tipologijo in oblikovanje,
– merila in pogoje za parcelacijo,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– pogoje varovanja zdravja ljudi ter
– druge pogoje.
(2) V vseh enotah oz. podenotah urejanja prostora so na območju stavbnih zemljišč in ostalih zemljiščih, na katerih prostorski načrt dovoljuje posege, razen če za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali območje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora ni določeno drugače, dopustni naslednji posegi v prostor:
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo novega objekta (zajema gradnjo novega objekta ter dozidave in nadzidave obstoječih objektov),
– izvedba gradbenih del in drugih del, ki obsegajo nadomestno gradnjo objekta,
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo rekonstrukcijo objekta,
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo vzdrževanje objekta,
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo odstranitev objekta ali njegovega dela,
– sprememba namembnosti objekta,
– pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt (legalizacija objekta),
– izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo gradnjo, rekonstrukcijo, vzdrževanje ali odstranitev gospodarske javne infrastrukture,
– dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča.
(3) Navedeni posegi, v drugem odstavku tega člena, se nanašajo na vse vrste objektov glede na zahtevnost gradnje, na osnovi katere se objekti razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne, enostavne, pomožne in pripadajoče objekte.
(4) Glede razvrščanja objektov se upoštevajo veljavni predpisi, ki določajo njihovo klasifikacijo glede na namen uporabe ter določajo podrobnejša merila za razvrščanje enostavnih, nezahtevnih, manj zahtevnih, zahtevnih, pomožnih, pripadajočih objektov, drugih gradbenih posegov in vzdrževalnih del ter njihovo razvrstitev, in sicer splošna podrobnejša merila in posebna podrobnejša merila.
(5) Pripadajoči objekti so objekti, ki se uporabljajo za namene glavnega objekta in nimajo samostojnega namena. Pomožni objekti so objekti, ki dopolnjujejo funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presegajo ter zaradi njih ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi.
(6) Poleg prostorskih izvedbenih pogojev določenih za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali območje osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora se pri posegih v prostor upošteva tudi splošne in skupne prostorsko izvedbene pogoje, če ni v posameznih enotah oz. podenotah urejanja prostora ali območjih osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora določeno drugače.
(7) Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.
4.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor
4.1.1. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor na stavbnih zemljiščih
(mešane stanovanjske površine – SSm)
Na območjih mešanih stanovanjskih površin z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SSm, ki so namenjene bivanju brez ali s spremljajočimi dejavnostmi, so razen, če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne hiše ali dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe
– večstanovanjske stavbe
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo mladinsko prenočišče, počitniški domovi in druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– druge poslovne stavbe
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih delavnic
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo stavbe za proizvodnjo, kot so delavnice, pekarne, pivovarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov. Prepovedane so stavbe, ki presegajo predpisane stopnje varstva pred hrupom za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območja.
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo pokrite skladišče površine za potreb dejavnosti ipd.
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo
– muzeji, arhivi in knjižnice
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– stavbe za zdravstveno oskrbo
– stavbe za šport
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse, razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(površine podeželskega naselja v nižinskem delu občine – SK)
Na območjih površin podeželskega naselja, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SK, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše, počitniške hišice in podobne enostanovanjske hiše
– večstanovanjske stavbe:
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi, šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu s predpisi
– gostilne, restavracije in točilnice
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd.
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.
– stavbe za storitvene dejavnosti – avtopralnice v sklopu obstoječe dejavnosti
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov
– rezervoarji, silosi in skladišča
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene prireditve
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– stavbe za zdravstveno oskrbo
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse, razen kozolcev, senikov, kašč
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objekti za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI - razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(mešano območje površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine – SKv)
Na mešanih območjih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SKv, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, stanovanjskim objektom, počitniškim hišicam, zidanicam in vinskim kletem, so, razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše, počitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše
– večstanovanjske stavbe:
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi, šotorišča, glampingi ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – in sicer samo pisarne in poslovni prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd.,
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu, kot del druge dejavnosti
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih delavnic
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pivovarne, pekarne, montažne hale, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov
– rezervoarji, silosi in skladišča
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene prireditve
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– stavbe za zdravstveno oskrbo
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse, razen kozolcev, senikov, kašč
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(osrednja območja centralnih dejavnosti – CU)
Na osrednjih območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CU, ki so definirana kot območja historičnih ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, vile, vrstne hiše ali dvojčki in podobne enostanovanjske stavbe
– večstanovanjske stavbe
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe
– poslovne in upravne stavbe
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer brez avtopralnic, avtomehaničnih delavnic in oskrbnih postaj
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju ali javni rabi
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo stavbe za proizvodnjo, kot so delavnice, pekarne, pivovarne, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov. Prepovedane so stavbe, ki presegajo predpisane stopnje varstva pred hrupom za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območja. Obstoječe industrijske in skladiščne stavbe se lahko rekonstruirajo, vzdržujejo, odstranijo in se jim spremeni namembnost, v kolikor s tem ne presegajo predpisane stopnje varstva pred hrupom za opredeljeno podrobnejšo namensko rabo območja ali ne povzročajo drugih negativnih vplivov na okolje.
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo skladiščne stavbe, hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladišče površine ipd.
– stavbe splošnega družbenega pomena
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– stavbe za opravljanje verskih obredov
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na vodi. Grajeni prostori na drevesu le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(druga območja centralnih dejavnosti – CD)
Na drugih območjih centralnih dejavnosti, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora CD, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, z ali brez restavracij, kampi, šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd.,
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih delavnic
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, pekarne, montažne hale, tiskarne, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov
– rezervoarji, silosi in skladišča – in sicer samo skladiščne stavbe, hladilnice in specializirana skladišča in pokrite skladišče površine ipd.
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene prireditve
– muzeji, arhivi in knjižnice
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– stavbe za zdravstveno oskrbo
– stavbe za šport
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– obredne stavbe – na območju pokopališč le obredne stavbe s pomožnimi in pripadajočimi objekti
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkiriščih), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov in objektov za ravnanje z odpadki
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori drevesih in vodi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
Na območjih gospodarskih con, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora IG, ki so namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– gostilne, restavracije in točilnice v okviru dejavnosti
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – in sicer samo policijska postaja in prostori državnih organov (npr. carina)
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, trgovski centri, prodajne galerije in avtosaloni, prodajalne v okviru dejavnosti
– sejemske dvorane, razstavišča
– oskrbne postaje
– stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer kemične čistilnice, pralnice, avtopralnice, avtomehanične delavnice ipd.
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
– industrijske in skladiščne stavbe
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi – vsi razen objekti iz skupine elektrarne in drugi energetski objekti, iz katerih so dovoljene samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeno inženirski objekti – in sicer vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov in pokopališč
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesih in vodi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo – IK)
Na območju površin z objekti za kmetijsko proizvodnjo, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora IK, ki so namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– gostilne, restavracije in točilnice – in sicer samo bari in bifeji, kmečki turizem, v okviru dopolnilne kmetijske dejavnosti ter dejavnosti za namene npr. degustacij, pogostitev ipd.
– poslovne in upravne stavbe:
– druge poslovne stavbe – samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne, ki služijo trženju izdelkov obstoječe dejavnosti (npr. prodaja rastlin, sadja, zelenjave, kmetijskih pridelkov in proizvodov ipd.)
– sejemske dvorane, razstavišča – in sicer samo razstavišča
– stavbe za storitvene dejavnosti – in sicer samo avtopralnice in avtomehanične delavnice za namene oskrbe kmetijske mehanizacije ter v sklopu obstoječe kmetijske dejavnosti
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij - namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe – in sicer samo kot del obstoječe kmetijske dejavnosti
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – vse razen kozolcev, senikov, kašč
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeno inženirski objekti – in sicer vsi razen pokopališč
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(površine za turizem – BT)
Na območjih površin za turizem z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BT, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe:
– enostanovanjska stavba na območju za namene bivanja lastnika ali oskrbnika
– počitniške hišice
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo mladinsko prenočišče, počitniški domovi, bungalovi in druge gostinske stavbe za nastanitev, ki niso razvrščene drugje, kampi, šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– druge poslovne stavbe
– konferenčne in kongresne stavbe
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe (prodajalne v okviru dejavnost, butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd.)
– stavbe za storitvene dejavnosti – brez avtopralnic in avtomehaničnih delavnic
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer stavbe za zdravstveno oskrbo, klinike, sanatoriji, ambulante, zdraviliške stavbe, stavbe za rehabilitacijo, veterinarske klinike, veterinarske ambulante, stavbe za kombinirane storitve nastanitve, nege in zdravstvene oskrbe in podobno (vse v sklopu turistične dejavnosti)
– stavbe za šport
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer le za namene turizma, razen kozolcev, senikov, kašč
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti ter v skladu z resornimi predpisi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
Na območju športnih centrov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora BC, ki so opredeljeni kot športne površine in objekti, ki so namenjeni športnim aktivnostim in športnim prireditvam, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– gostilne, restavracije in točilnice
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – prodajalne v okviru dejavnosti
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (namenjene dejavnosti na območju)
– stavbe za šport
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi :
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
c) DRUGI GRADBENI POSEGI - Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu gostinsko/turistične dejavnosti v skladu z resornimi predpisi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(površine za oddih, rekreacijo in šport – ZS)
Na območju površin za oddih, rekreacijo in šport, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZS, ki so namenjene oddihu, rekreaciji in športu na prostem, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za šport – in sicer samo pomožne montažne stavbe na športnih igriščih, prostori za gledalce (npr. stojišča, tribune, balkoni), pomožne stavbe na športnih igriščih (sanitarije, slačilnice, prostori za športne rekvizite ipd.)
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.)
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne stavbe
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
Na območju parkov, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZP, ki predstavljajo urejena območja odprtega prostora v naselju, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo paviljoni, nadstreški ipd.
– druge nestanovanjske stavbe:
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne stavbe
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen drugih kmetijskih gradbenih inženirskih objektov, objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(druge urejene zelene površine – ZD)
(1) Na območju drugih urejenih zelenih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZD, ki predstavljajo ostale zelene površine, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– druge nestanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.)
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo verska znamenja
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer le pomožne montažne stavbe
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(2) Na območju drugih urejenih zelenih površin se obstoječi objekti, ki niso posebej opredeljeni, v tem členu, lahko ohranjajo (vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo).
Na območju pokopališč, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZK, ki so namenjena površinam za pokop in spominu na mrtve, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – in sicer samo garažne stavbe namenjene dejavnosti na območju
– druge nastanovanjske stavbe:
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo montažne stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije (npr. lope ipd.)
– obredne stavbe
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– pokopališča
– drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – razen grajeni prostori na drevesu in vodi, grajena območja urbanih vrtov. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(1) Na območju površin cest, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PC, ki so namenjena površinam cest in njihovih varovalnih pasovih, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
– druge nestanovanjske stavbe:
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo rekonstrukcija, vzdrževanje ali odstranitev obstoječih stavb
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(2) Navedeni posegi veljajo tudi za vse prometne površine, ki v kartografskih prikazih prostorskega načrta niso opredeljene s podrobnejšo namensko rabo površine cest (PC), temveč so del osnovne namenske rabe zemljišč ali del druge podrobnejše namenske rabe zemljišč, so pa razvidne iz zemljiškega katastra, digitalne topografske karte, prestavljajo kategorizirane občinske ceste, so evidentne v prostoru (so po dejanski rabi ceste, poti), ipd. oz. so kot obstoječe ali predvidene ceste prikazane v kartografskih prikazih izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah št. 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni prilogi prostorskega načrta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3. Prikaz gospodarske javne infrastrukture.
(3) V primerih, ko se izris prometnih površin oz. cest, ki so označene s podrobnejšo namensko rabo površine cest (PC) razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi kategoriziranih cest oz. drugih javnih evidenc se upošteva dejansko stanje v naravi.
Na območju površine železnic, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PŽ, ki so namenjena površinam železnic, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(ostale prometne površine – PO)
Na območju ostalih prometnih površin, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PO, ki so namenjena objektom transportne infrastrukture ter objektom in napravam za odvijanje pometa (npr. mejni prehodi, prometni terminali, večja postajališča avtobusnega in železniškega prometa), so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(območje komunikacijske infrastrukture – T)
Na območju komunikacijske infrastrukture z oznako podrobnejše namenske rabe prostora T, ki so namenjene za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi – in sicer samo elektrarne in drugi energetski objekti
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI - skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(območje energetske infrastrukture – E)
Na območju energetske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora E, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij
b) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
c) DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(območje okoljske infrastrukture – O)
Na območju okoljske infrastrukture, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora O, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– drugi gradbeni inženirski objekti:
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo objekti za ravnanje z odpadki
– drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
b) DRUGI GRADBENI POSEGI – skladni z namembnostjo območja ali za namene dejavnosti na območju.
(površine razpršene poselitve – A)
Na območjih površin razpršene poselitve, z oznako podrobnejše namenske rabe prostora A, ki predstavljajo avtohtoni poselitveni vzorec v krajini, nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik strnjenih manjših naselij, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše, počitniške hiše in podobne enostanovanjske hiše
– večstanovanjske stavbe:
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne hiše, kmečke hiše, podeželske hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji
– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje, kampi, šotorišča, glampingi ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd.
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., slednje kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– stavbe za storitvene dejavnosti – kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu ali kot del druge dejavnosti ali kot samostojni objekt do 100 m2
– oskrbne postaje
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi:
– garažne stavbe
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov
– rezervoarji, silosi in skladišča
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– stavbe za kulturo in razvedrilo – in sicer samo dvorane za družbene prireditve
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo knjižnice, muzeji
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo sanatoriji, zasebne ambulante in veterinarske ambulante
– stavbe za šport
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – razen kozolcev, senikov, kašč
– stavbe za opravljanje verskih obredov – in sicer samo kapelice in verska znamenja
– kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – vse razen prevzgojnih domov, zaporov, vojašnic, pokritih vojaških in podobnih strelišč in zaklonišč
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov ali nad parkirišči), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu gostinske/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(mešane površine razpršene poselitve – Av)
Na območjih mešanih površin razpršene poselitve z oznako podrobnejše namenske rabe prostora Av, ki so namenjene gradnji počitniških hišic, zidanic in vinskih kleti, so razen če ni za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo počitniške hiše
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– gostilne, restavracije in točilnice – in sicer samo vinotoči, kampi, šotorišča, glampingi, ipd. kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij:
– namenjene dejavnosti na območju in javni rabi
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe:
– stavbe za skladiščenje pridelkov – in sicer samo kleti, vinske kleti in zidanice
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe – in sicer samo stavbe za shranjevanje orodja in mehanizacije
– druge nestanovanjske kmetijske stavbe
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo kotlovnice v sklopu objekta, sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – in sicer samo drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – Grajeni prostori na drevesu in vodi le v sklopu gostinske/turistične dejavnosti. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(1) Na območju zemljiščih pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč je dopustna izvedba gradbenih in drugih del, ki obsegajo:
– rekonstrukcijo
– vzdrževanje obstoječih objektov
– dozidava objektov do 20 % povečanja bruto tlorisne površine
– sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov
– legalizacijo, v skladu z zakonodajo
– nadomestna gradnja v skladu z zakonodajo
– odstranitev objekta (tudi objektov, ki niso navedeni v drugem odstavku tega člena).
(2) Dopustna je sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov in objektov v legalizaciji:
a) STANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– enostanovanjske stavbe – in sicer samo podeželske hiše, kmečke hiše in počitniške hišice
– dvostanovanjske stavbe – in sicer samo samostojne podeželske in kmečke hiše, v katerih se nahajata dve stanovanji
b) NESTANOVANJSKE STAVBE s pripadajočimi in pomožnimi objekti:
– gostinske stavbe:
– hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev – in sicer samo penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij, kampi, šotorišča, glampingi ipd., kot del dejavnosti in v skladu z predpisi
– gostilne, restavracije in točilnice
– druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
– poslovne in upravne stavbe:
– stavbe javne uprave – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori različnih društev ipd.
– druge poslovne stavbe – in sicer samo stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti:
– trgovske stavbe – in sicer samo samostojne prodajalne in butiki, prodajalne dopolnilne kmetijske dejavnosti ipd., kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij – namenjene dejavnosti na območju in javni rabi
– industrijske in skladiščne stavbe:
– industrijske stavbe – in sicer samo delavnice, klavnice, pekarne, pivovarne, montažne hale, tiskarne, avtomehanične, mizarske in podobne delavnice, stavbe za predelavo kmetijskih proizvodov, ipd. pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa in vizualno ne degradirajo prostora. Dejavnosti, za katere bi bilo potrebno izdelati presojo vplivov na okolje so prepovedane, kar ne velja za kmetijske stavbe.
– rezervoarji, silosi in skladišča
– stavbe splošnega družbenega pomena:
– muzeji, arhivi in knjižnice – in sicer samo muzeji, kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo – kot del glavnega objekta, kot prizidek k glavnega objektu oz. kot del druge dejavnosti
– stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante, kot del glavnega objekta, kot prizidek h glavnemu objektu oz. kot del druge dejavnosti
– stavbe za šport – in sicer samo pomožne stavbe na športnih igriščih
– druge nestanovanjske stavbe:
– nestanovanjske kmetijske stavbe – brez kozolcev, senikov, kašč
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje – in sicer samo pomožne stavbe
c) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi
– industrijski gradbeni kompleksi:
– elektrarne in drugi energetski objekti – in sicer samo sončne elektrarne in drugi sprejemniki sončne energije (kot novogradnje le na strehah objektov), kot energetski objekti s pripadajočo opremo in inštalacijami
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen objektov za ravnanje z odpadki in pokopališč
d) DRUGI GRADBENI POSEGI – Razen grajeni prostori na drevesu in vodi. Utrjene površine, le kot del dopustne dejavnosti ali kot del prometne infrastrukture.
(3) V kolikor obstoječi zakonito zgrajeni objekt ni prikazan v kartografskem prikazu izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah 3. Prikaz območij enot urejanja prostora ter osnovne oz. podrobnejše namenske rabe prostora, zanj veljajo enake določbe kot za prikazane objekte.
(4) Na funkcionalnem zemljišču ali gradbeni parceli, ki pripada k obstoječemu objektu (če je bilo v gradbenem dovoljenju določeno) ali na/ob zemljiški parceli, kjer se nahaja objekt (fundus), je dopustna postavitev nezahtevnih, enostavnih, pomožnih, pripadajočih in začasnih objektov, ki so v drugem odstavku tega člena oz. so dopustni na območju podrobnejše namenske rabe prostora, na stiku katere oz. na kateri se nahajajo obstoječi objekti, zgrajeni do sprejetja tega prostorskega načrta.
4.1.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrsti posegov v prostor na nestavbnih zemljiščih
(območja kmetijskih zemljišč – K1 in K2)
(1) Na območju kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in K2, ki so namenjena za kmetijsko proizvodnjo, so poleg primarne rabe dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– gradbeni inženirski objekti:
– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi s pripadajočimi objekti in priključki nanje
– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje
– rekonstrukcije občinskih in državnih cest v skladu z zakonom, ki ureja ceste – dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, cestni priključek, urbana oprema) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste
– dostop do objekta, sklenjenega s prostorskim aktom, če gre za objekt:
– ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih
– ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč)
– ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve
b) DRUGI POSEGI IN OBEKTI:
– agrarne operacije, vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč, vključno s sistemi za namakanje kmetijskih zemljišč (namakalni kanali in drugi objekti za dovajanje vode za agromelioracije)
– enostavni in nezahtevni pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18) oz. kmečka lopa, grajeni rastlinjak, silos, skedenj, senik, gnojišče, koruznjak, pokrito skladišče za lesena goriva, zbiralnik gnojnice in gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena obora, grajena ograja za pašo živine, grajena ograja ter opora za trajne nasade, grajena poljska pot, grajena gozdna prometnica), razen kleti in vinske kleti.
– objekti, ki so proizvod dan na trg v skladu s predpisom, ki ureja tehnične zahteve za proizvode in ugotavljanje skladnosti, in se po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13, 26/13, 61/17 – GZ, 61/17 – ZUreP-2 in 37/18) lahko uvrstijo med enostavne in nezahtevne pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (objekti iz druge alineje tega odstavka), razen kleti ter vinske kleti, po velikosti pa ne presegajo nezahtevnih objektov, razen grajenega rastlinjaka, ki lahko presega velikost nezahtevnih objektov
– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2
– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih in je zaprt največ z dveh strani, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2
– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža)
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov
– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira
– začasni objekti in začasni posegi in sicer za čas dogodka oz. v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni
– začasna tribuna za gledalce na prostem
– premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik)
– opazovalnica – netemeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica v soglasju lastnika zemljišča)
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s pravilnikom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
– ostali posegi: rekreacijske in turistične poti po obstoječih poteh, utrditev obstoječih dovoznih poti, vodnogospodarske ureditve za vzdrževanje vodnih površin in vodnega režima, začasna delovišča za izvajanje raziskovalnih gradbenih in drugih del pod pogojem, da se območje po izvedbi posega primerno sanira in vzpostavi v prvotno stanje ter športne in rekreacijske površine s sočasno primarno kmetijsko rabo. Podporni zid, le če gre za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in za ukrep pri izvedbi agromelioracij.
c) DRUGI POGOJI
– Ne glede na zakon, ki ureja graditev objektov, lahko staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, ki so po Uredbi o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13) nezahtevni objekti, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oz. zakupu:
a) najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, trajne nasade in druge kmetijske površine, ali
b) najmanj 5.000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.
– Na robovih vseh stavbnih zemljišč se lahko na kmetijskih zemljiščih postavi le kmečka lopa in objekt za lesna goriva (največ en objekt iz vrste enostavnih objektov) v max. oddaljenosti od stavbnega zemljišča 10 m. Izven 10 m pasu se prostor šteje, kot odprta krajina.
– Enostavne in nezahtevne (slednji pod pogoji prve alineje te točke) kmetijsko-gozdarske objekte in staje (le kot enostavni ali nezahtevni objekti) ob zemljiščih, ki spadajo h kmetijam in kmečkim gospodarstvom se umešča v prostor tako, da od roba stavbnega zemljišča niso oddaljeni več kot 25 m. Umeščanje objektov na kmetijska zemljišča iz te alineje je možno pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnega zemljišča objektov ni mogoče umestiti oz. je obstoječe stavbno zemljišče neprimerno za gradnjo stavb (ni možno umestiti objekta zaradi omejenih prostorskih možnosti, zahtev soglasodajalcev ali geomehanskih razlogov, ipd.). Izven 25 m pasu se prostor šteje, kot odprta krajina.
– V odprti krajini se lahko postavljajo vsi enostavni pomožni kmetijsko - gozdarski objekti in staje ter nezahtevni objekti (pod pogoji prve alineje te točke), kot so talni silos, rastlinjaki, gnojišče, zbiralnik gnojnice in gnojevke, napajalno korito, krmišče, hlevski izpust, grajeno molzišče, grajena poljska pot).
(2) Pomožne kmetijsko-gozdarske objekte se na kmetijskih zemljiščih po prenehanju uporabe odstrani in zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(3) Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti so objekti, namenjeni kmetijski pridelavi, gozdarskim opravilom in vrtnarjenju, ki niso namenjena prebivanju.
(4) Nove čebelnjake, se ne umešča v bližini območij, kjer se zadržuje večje število ljudi (kot so: šole, vrtci, igrišča, hoteli, trgovine, kopališče, gostilna ipd.).
(5) V vseh EUP je dopustno dodatno izvajanje agrarnih operacij za izboljšanje zemljišč za kmetijsko rabo. Na vseh kmetijskih zemljiščih se lahko izvaja komasacija zemljišč, katerih predmet so lahko tudi gozdna, nezazidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju ter naprave na teh zemljiščih oz. v skladu z veljavnimi predpisi. Pred izvedbo komasacij je potrebna izdelava komasacijskega načrta.
(6) V enotah oz. podenotah urejanja prostora, kjer so izvedene hidromelioracije, se infrastrukturne objekte, ki potekajo v zemlji locira ob obstoječe ceste, tako, da se ne poškoduje drenažne sisteme.
(7) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote niso opredeljena kot gozd, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino brez predhodnega dovoljenja Zavoda za gozdove.
(8) Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območij varstva narave (ekološko pomembno območje, Natura 2000, krajinski park) se na kmetijskih zemljiščih raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se trajno ohranjajo kmetijske, ekološke in krajinsko tvorne funkcije. Raba travnikov, pašnikov, sadovnjakov, vinogradov in polj se načrtuje na trajnostni in sonaravni način. Združevanje kmetijskih zemljišč, ki bi vplivalo na krajinsko tvorne, habitatske in biodiverzitetne lastnosti območij, ni dovoljeno. Na kmetijska zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi, ki bi lahko imeli negativen vpliv na biodiverzitetne značilnosti območja.
(9) Linijske infrastrukturne objekte je treba načrtovati v bližini obstoječih cest, poti in strug oz. njihovih koridorjev, pri čemer se je treba izogibati posegom v območja sklenjenih kmetijskih površin, predvsem najkvalitetnejših ter fragmentaciji kmetijskih zemljišč.
(10) Za potrebe izvajanja kmetijske dejavnosti je treba omogočiti neoviran dostop kmetijski in drugi mehanizaciji do kmetijskih zemljišč. Poljske poti so namenjene vožnji kmetijske mehanizacije, je pa na njih dopustno kolesarjenje, sprehajanje ipd.
(območja gozdnih zemljišč – G)
(1) Na območju gozdnih zemljišč z oznako podrobnejše namenske rabe prostora G, ki so namenjena za gozdarsko dejavnost, so poleg primarne rabe dopustni posegi iz drugega odstavka 47. člena za naslednje vrste objektov:
a) GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI s pripadajočimi objekti in napravami:
– objekti prometne infrastrukture
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – čistilne naprave se lahko umeščajo le na rob gozdnega zemljišča
– drugi gradbeni inženirski objekti – vsi razen zahtevnih objektov iz skupine drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas ter objektov za ravnanje z odpadki
b) DRUGI GRADBENI POSEGI
(2) Na gozdnih zemljiščih so dopustni vsi posegi, ki jih načrtujejo ali dovoljujejo predpisi o gozdovih. Gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov dostop do gozdnih zemljišč. Posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, da ne ovirajo osnovne dejavnosti oz. niso v nasprotju z interesi gozdarstva.
(3) Vsi posegi na gozdna zemljišča so dovoljeni le pod pogojem, da investitor pridobi predhodno pozitivno mnenje oz. soglasje Zavoda za gozdove.
(4) V prostoru z majhnim deležem gozda je treba objekte linijske infrastrukture načrtovati tako, da se v čim večji meri izogibajo gozdnim zaplatam, skupinam gozdnega drevja in obvodni vegetaciji. Na območju naselij in v njihovi neposredni bližini je treba obseg gozdnih površin v največji možni meri ohraniti ter jih vpeti v zelene sisteme naselij s primernimi oblikami rekreacijske rabe.
(5) Gozdnih kompleksov ni dovoljeno krčiti. Linijski objekti se naj načrtujejo ob že obstoječih infrastrukturnih objektih. V gozdnih kompleksih je prav tako prepovedana neorganizirana turistična in rekreativna dejavnost.
(6) Športno-rekreacijske in turistične poti se prednostno urejajo po obstoječih poteh. Na območju gozdov se lahko vzpostavijo tudi športno-rekreacijske površine (npr. paintball, adrenalinski park s spremljajočimi montažnimi objekti), pri katerih ni potrebna odstranitev drevja.
(7) V večnamenskih gozdovih, ki imajo poudarjeno ekološko funkcijo 1. stopnje, se posegi v gozd dovolijo le v izjemnih primerih, ko so nujni in zanje ni druge možnosti, v gozdovih s poudarjeno socialno funkcijo 1. stopnje, pa se posegi dovolijo v primeru, ko gre za objekt, ki dopolnjuje socialno funkcijo gozda skladno z rabo gozda.
(8) Gradnja manj zahtevnih objektov (razen gradbeno inženirskih objektov) v gozdu je možna le na zemljiščih, ki so v prostorskem načrtu opredeljena kot stavbno zemljišče. Drevje se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja za gradnjo.
(9) Gradnja nezahtevnih, enostavnih, pomožnih in pripadajočih objektov na območju gozdov, je možna le ob predhodnem soglasju Zavoda za gozdove.
(10) Za posege v prostor, ki lahko bistveno spremenijo življenjske razmere divjadi, izda soglasje Zavod za gozdove, po predhodni pridobitvi mnenja upravljavca lovišča oz. lovišča s posebnim namenom.
(11) Za postavitev obore za rejo divjadi je potrebno pridobiti ustrezno soglasje Zavoda za gozdove.
(12) Krčitev gozdov za kmetijske namene brez predhodne spremembe prostorskega načrta je možna le, če površina krčitve ne presega 0,5 ha. Za krčitev gozda za kmetijske namene, je potrebno pridobiti dovoljenje Zavoda za gozdove.
(13) Na kmetijskih zemljiščih v zaraščanju, ki v Gozdnogospodarskem načrtu gozdnogospodarske enote niso opredeljena kot gozd, je dovoljeno drevesa posekati in vzpostaviti kmetijsko površino, brez predhodnega dovoljenja Zavoda za gozdove, za krčitev gozda.
(14) Gozdnih površin ni dopustno ograjevati. Razen za primere, ki jih dovoljujejo področni predpisi.
(15) Pri gradnji z ograjami zavarovanih prometnic je treba zagotoviti prehode za divjad na krajih, kjer že od nekdaj potekajo stečine in naravni prehodi posameznih vrst divjadi. Kraje prehodov ugotovi Zavod za gozdove v sodelovanju s strokovnimi službami za varstvo narave, znanstvenimi ustanovami in lovskimi organizacijami.
(16) Ohranja se vse obstoječe gozdne prometnice ter priključke teh cest na ceste višjega reda, ki so predpogoj za gospodarjenje z gozdom. Zato se na vseh gozdnih prometnicah ne sme načrtovati drugih dejavnosti, ki bi kakorkoli negativno vplivale na normalno gospodarjenje z gozdom.
(17) Zagotavlja se ustrezno prometno povezavo med gozdom in javnimi cestami.
(18) Pri novogradnjah v bližini gozdnih zemljišč naj znaša odmik objekta od meje gozdnega roba najmanj eno drevesno višino, v kolikor to ni mogoče nosi vso materialno škodo in odgovornost v primeru padca drevesa oz. njegovih delov na parcelo ali zgrajena objekte investitor.
(19) Za divja odlagališča odpadkov v gozdu, v kolikor ni možno ugotoviti povzročitelja nezakonito odloženih odpadkov, odgovarja lastnik zemljišča, na katerem se odlagališče nahaja.
(20) Prepovedano je sekanje, požiganje ali drugačno uničenje živih mej in grmišč po pašnikih, poljih in travnikih ter zarasti ob vodnih bregovih, v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom.
(21) Suha drevesa in drevesna dupla ohranjamo povsod tam, kjer s puščanjem ostalih dreves ne povečamo možnosti širjenja škodljivcev in bolezni. Drevesne vrste, kjer obstaja ta nevarnost so: smreka, kostanj in brest. Prav tako ohranjamo vse plodonosne drevesne in grmovne vrste.
(22) Ohranjati je potrebno gozdne ostanke ob vodotokih, ker vplivajo na zaščito bregov pred erozijo. Pri poseku je potrebno počistiti struge in korita potokov. Z gozdovi ob potokih se gospodari posamično ali skupinsko prebiralno ter se zagotavlja njihovo naravno pestrost.
(23) odstranitev gozdnih ostankov, skupin dreves, posamičnih dreves, obmejkov, živih meja in biokoridorjev med posameznimi kmetijskimi površinami, ki imajo varovalno ali krajinsko značilno funkcijo, ni dopustna. Za posege v ta območja mora Zavod za gozdove lastniku izdati strokovna navodila za poseg.
(24) Skupine gozdnega drevja izven naselij, grmovno in obvodno vegetacijo, ki se zaradi rabe izkrčijo na golo, je potrebno še v letu krčitve sanirati na način, da se osnuje nova drevesna ali grmovna zarast.
(25) Na območju gozdnih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora G, ki so opredeljena kot gozdovi s posebnim namenom in varovalni gozdovi, se posegi izvajajo v skladu z predpisi, ki določajo ta območja.
(26) Glede na to, da se celotno območje občine nahaja znotraj območij varstva narave (ekološko pomembna območja, Natura 2000, krajinski park) se na gozdnih zemljiščih raba, izkoriščanje in urejanje načrtuje tako, da se ohranja gozdne površine in vse njihove funkcije (gospodarske, socialne, ekološke, klimatske, hidroregulacijske, protierozijske, habitatske in biodiverzitetne). Ureditev športnih in rekreacijskih površin je možna pod pogojem, da ni potrebna odstranitev drevja. Na gozdna zemljišča ni dovoljen vnos tujerodnih organizmov in kemičnih snovi za proizvodnjo ali nadzor škodljivcev.
(27) Glede na to, da se celotno območje občine nahaja na erozijsko ogroženem območju se mora izvedba oz. ureditev gozdnih vlak izvesti na način, da to ne bo povzročalo erozije in odpiranja novih erozijskih žarišč.
(1) Na območjih celinskih voda z oznako podrobnejše namenske rabe prostora VC in na njihovih priobalnih zemljiščih so prepovedani vsi posegi, razen posegov ki jih dopuščajo področni predpisi.
(2) Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za:
– gradnjo objektov javne infrastrukture, komunalne in druge infrastrukture ter komunalnih priključkov na javno infrastrukturo
– gradnjo objektov grajenega javnega dobra po Zakonu o vodah ali drugih zakonih
– ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda
– ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave
– gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, ki jih je za izvajanje vodne pravice nujno zgraditi na vodnem oz. priobalnem zemljišču (npr. objekt za zajem ali izpust vode), zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih
– gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in
– gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je na priobalnem zemljišču v tlorisni širini od 15 metrov od meje vodnega zemljišča do zunanje meje priobalnega zemljišča na vodah 1. reda zunaj območij naselja dovoljena gradnja pomožnih kmetijsko- gozdarskih objektov in drugih pomožnih objektov na podlagi vodnega soglasja, razen če je s predpisom, izdanim na podlagi Zakona o vodah, drugače določeno.
(4) Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe drugega odstavka tega člena, če gre za rekonstrukcijo, adaptacijo ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.
(5) Na vodnem in priobalnem zemljišču so prav tako prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko:
– ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč
– zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda
– ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja
– onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
(6) Na vodno in priobalno zemljišče je prepovedano:
– odlagati in pretovarjati nevarne snovi v trdni, tekoči ali plinasti obliki
– odlaganje ali pretovarjanje odkopanih ali odpadnih materialov ali drugih podobnih snovi
– odlaganje odpadkov.
(7) Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlin na priobalnih zemljiščih v tlorisni širini 15 metrov od meje brega voda 1. reda in 5 metrov od meje brega voda 2. reda.
(8) Za vse posege na območja voda je potrebno pridobiti vodno soglasje, ki ga izda pristojni organ za upravljanje z vodami in soglasje z vidika pogojev za varnost plovbe, ki ga za gradnjo ali obnovo objektov in drugih prostorskih ureditev na obali ali v vodotok, po katerem se lahko izvaja plovba izda pristojni organ v skladu s predpisi o plovbi po celinskih vodah.
(9) Na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki so v območjih varstva narave ali so opredeljena kot naravne vrednote se upošteva varstvene režime in pogoje varstva narave.
(10) Za vsako rabo vodnega dobra, ki presega meje splošne rabe, za rabo naplavin ali podzemnih voda je treba pridobiti vodno pravico na podlagi vodnega dovoljenja ali koncesije.
(11) V odprti krajini je možna postavitev ograj ob zemljiščih, ki jih je potrebno varovati, oz. preprečiti dostop (čistilne naprave, prečrpališča, vrtine, vodnjaki, naravne vrednote, skladiščenje nevarnih snovi ipd.). Višina in izvedba ograje se prilagodi namenu. Za postavitev ograj ob teh objektih ali napravah si je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojnega organa za upravljanje z vodami.
(12) V območjih vodotokov je pri posegih v območje voda potrebo uporabiti avtohtono vegetacijo, upoštevati geomorfologijo in naravni tok vodotoka.
(13) Na območju voda je dovoljen pomol in plavajoči pomol oz. ponton, za namene priveza posameznega plovila ali ribolovu. Plavajoči pomol oz. ponton, ki ni objekt, se ne šteje kot pomol iz prejšnjega stavka.
4.2. Prostorski izvedbeni pogoji glede lege in odmikov objektov
(1) Pri umeščanju novih objektov se upošteva tradicionalna zasnova razporeditve objektov na parceli. Nove objekte se locira v gradbeno linijo obstoječih objektov, če le ta obstaja, z daljšo stranico vzporedno s cesto. V kolikor gradbene linije ni, se nove objekte, ki se smejo graditi v ospredju parcele, locira v predpisanih odmikih od ceste ali max. v 10 m odmiku od ceste. Na novo vzpostavljeni ulični niz mora biti v nadaljevanju enoten.
(2) Stanovanjski objekti v naseljih in zaselkih se morajo graditi ob cesti, ostali objekti (gospodarski objekti, kmetijski …) pa v notranjosti parcele. Izjemoma se lahko stanovanjske objekte umešča v notranjosti parcel, če so v drugi vrsti že zgrajeni stanovanjski objekti in če je do parcele urejena odmerjena dovozna pot širine 3 m (pod pogoji upravljavca prometne infrastrukture).
(3) V podeželskih naseljih se kmetijske objekte ter nezahtevne, enostavne in pomožne objekte locira v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna. Drugačnost razporeditve objektov se mora za zahtevne in manj zahtevne objekte prikazati in utemeljiti v projektni dokumentaciji. Za nezahtevni objekt se obrazložitev priloži k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta. Objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt, pravokotno lomljeni, lahko pa so tudi samostojni. V kolikor ni prostorskih možnosti za gradnjo oz. širitev kmetij in objektov za spremljajoče in dopolnilne dejavnosti se le-te lahko gradi, kot samostojne objekte, na sosednjih stavbnih zemljiščih v 10 m odmiku od obstoječe gradbene linije, v kolikor gradbene linije v prostoru ni zaznati pa v 20 m odmiku od javne ceste.
(4) Pri novogradnjah proizvodnih in servisnih objektov se ob gradbeno linijo umešča upravni (pisarniški) del v notranjost pa proizvodne obrate in skladišča. V kolikor upravnega dela objektov ni, se proizvodni in servisni objekti lahko umestijo v gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte.
(5) Pri obstoječih objektih je nadzidava, dozidava, vzdrževanje, legalizacija, nadomestna gradnja, sprememba namembnosti in rekonstrukcija objektov možna v obstoječih gradbenih linijah.
(6) V območjih razpršene poselitve, kjer je razvidna gradbena linija, se objekte umešča v obstoječo gradbeno linijo. V kolikor gradbena linija ni razvidna se objekte locira prosto v prostor z upoštevanjem terenskih razmer, obstoječih objektov, osončenosti, dostopa, ipd. Stanovanjske objekte se prednostno locira ob cesto, njihove kmetijske ter nezahtevne, enostavne pomožne objekte ter ostale objekte, pa v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt, pravokotno lomljeni, lahko pa so tudi samostojni.
(7) Na območju razpršene gradnje se smiselno upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki so predpisani za območje razpršene poselitve. Objektov razpršene gradnje na območju, ki se nahajajo na robu naselij oz. stavbnih zemljišč ni potrebno umeščati v gradbeno linijo obstoječih objektov. Za tovrstne objekte se upoštevajo prostorsko izvedbeni pogoji, ki veljajo za določeno podrobnejšo namensko rabo prostora, na robu katere se nahajajo.
(8) V notranjost parcele se lahko umešča gostinske objekte, objekte za spremljajoče dejavnosti, trgovske objekte in proizvodne objekte. Umeščajo se lahko v obcestno gradbeno linijo, če s svojo dejavnostjo ne vplivajo negativno na sosednje objekte. Turistične objekte – bungalove ali apartmaje se umešča v ozadje glavnega objekta ali domačije.
(9) Pomožne, pripadajoče, nezahtevne in enostavne objekte se na celotnem območju občine, locira v notranjost parcele. Pred ali ob osnovni objekt se smejo umeščati nadstrešnice za avto, garaže, vetrolovi, vrtna uta, terase z ali brez nadstrešnice in zimski vrtovi, če so grajeni do gradbene linije obstoječih objektov pod pogojem, da se upošteva prometno varnost in je v soglasju z upravljavcem ceste. Tovrstne objekte se lahko gradi kot samostojne objekte ali kot prizidke k osnovnemu objektu. Našteti objekti iz prejšnjega stavka, v montažni izvedbi pa se lahko v ustreznem odmiku in na podlagi soglasja upravljavca ceste, umeščajo tudi izven gradbene linije. Steklenjaki za gojenje rastlin, skladišča, savne, fitnes, letne kuhinje, drvarnice in lope, se prednostno umeščajo v notranjost parcele oz. za stanovanjski objekt, razen v primerih, če ni drugih prostorskih možnosti oz. da umestitev objekta izhaja iz sistema zazidave ter se ne nahaja izven gradbene linije, v kolikor je le ta izrazita. Ograje, škarpe, dovozi, dvorišča, parkirišča, ipd. se gradijo v okolici objektov. Rezervoar za vodo ali plinski rezervoar ne sme biti vidno izpostavljen. Lociran ne sme biti pred hišo oz. postavljen na stran glavne ceste razen, če je vkopan.
(10) Nadzemni gradbeni inženirski objekti se umeščajo v skladu s pogoji upravljavcev. Pri umeščanju tovrstnih objektov je potrebno poskrbeti za posebno pozornost ohranjanju vedut in podobe naselij, njihova lokacija naj bo na neizpostavljenih območjih.
(11) V vinorodnih območjih se stanovanjski in gospodarski objekti morajo graditi v liniji obstoječih objektov ob dovoznih poteh. Kjer objektov še ni, se mora predvidena pozidava zastaviti v liniji pod grebenom oz. vrhom. Gradnja objektov na izpostavljenih legah ni dopustna.
(12) Proizvodni objekti z večjo kapaciteto se lahko gradijo le na robu ali izven strnjenega naselja. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na slemenih, vrhovih, na izpostavljenem robu zaselka, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Umeščajo se v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.
(13) V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje in spojeni z okoliškim reliefom ali izvedeni z zeleno streho, kot glavni objekt na območjih, kjer ni strnjene obcesten pozidave.
(14) Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja, da ne ovirajo funkcionalno ovirane osebe ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oz. pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.
(15) Objekt za oglaševanje (plakatne table, table, obešanke, zastave), ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiše. Nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m visoko nad pohodno površino. Na zemljiščih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave je njihova postavitev dopustna le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave. Namestitev oglasnih veleplakatov oz. velikih reklamnih panojev na fasade objektov ni dopustna.
(16) Postavitev objektov za oglaševanje izven območij strnjenih naselij ni dopustna.
(17) Pri umeščanju objektov na parcelo, so možna odstopanja, če za predpisane odmike, lege, orientacija objektov ni prostorskih možnosti zaradi strmega ali plazljivega terena, konfiguracije terena, utesnjenosti prostora, odmika od zavarovanih območij ali drugih režimov, je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna ipd., in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi. Odstopanja morajo biti prikazana in utemeljena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(1) Odmiki med objekti oz. napravami in parcelnimi mejami morajo biti tolikšni, da:
– omogočajo normalno vzdrževanje obstoječih objektov in parcel
– omogočajo pozidavo sosednjih parcel
– omogočajo varstvo pred požarom
– omogočajo intervencijo v notranjost parcele
– zagotavljajo sanitarne in druge pogoje
– zagotavljajo ustrezno osončenost sosednje parcele ter
– zagotavljajo možnost umestitve priključkov gospodarske javne in komunalne infrastrukture na predmetnem zemljišču.
(2) Najmanjši odmik objektov in naprav od sosednjih parcelnih mej je 1 m oz. tolikšni, da ne bo ovirana ali motena sosednja posest in bo omogočeno redno vzdrževanje z lastnega zemljišča. Odmik od sosednje parcelne meje je lahko manjši, če je za to pridobljeno soglasje soseda.
(3) Odmiki od kategoriziranih državnih in občinskih cest morajo biti v skladu z veljavnimi državnimi in občinskimi predpisi, na osnovi katerih so bile ceste kategorizirane. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od predpisanega odmika in če je za to pridobljeno soglasje upravljavca ceste.
(4) Odmiki od nekategoriziranih občinskih cest morajo biti 4 m. Odmik je lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenega odmika in če je zato pridobljeno soglasje upravljavca ceste.
(5) Odmik oz. razdalja med železniško progo in javno ali nekategorizirano cesto mora biti tolikšna, da je med njima mogoče postaviti vse naprave, potrebne za opravljanje železniškega prometa na progi in cestnega prometa na cesti, znašati pa mora najmanj 8 m, merjeno od osi skrajnega tira do najbližje točke cestišča ceste. Odmik oz. razdalja med železniško progo in cesto je lahko manjša v skladu z predpisi, ki urejajo področje železniške infrastrukture.
(6) V obcestnih naseljih z ulično gradbeno linijo se upošteva zaporedni odmik od bližnje parcelne meje, kar pomeni, da se odmiki ponavljajo le na eni strani parcel. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave.
(7) Na nasprotno parcelno mejo se lahko locira le manjše pomožne, nezahtevne in enostavne objekte, v soglasju s sosedom, pri čemer se glede na višino obeh sosednjih objektov zagotovi požarna varnost in osončenost bivalnih prostorov sosednjih objektov.
(8) Kmetijski objekti za proizvodno (npr. hlevi) morajo biti od objektov na sosednjih parcelah, v katerih stalno ali občasno bivajo ljudje, oddaljeni vsaj 15 m. Manjši odmiki so dopustni le, če je za to pridobljeno soglasje soseda ali so objekti obstoječi.
(9) Gnojne jame in gnojišča morajo biti od objektov na sosednjih parcelah, v katerih stalno ali občasno bivajo ljudje, oddaljene vsaj 15 m ter izvedene po sanitarnih predpisih (nepropustno zaprte). Manjši odmiki so dopustni le, če je za to pridobljeno soglasje soseda.
(10) Odmiki od parcelnih mej in sosednjih objektov morajo zagotavljati možnost umestitve priključkov gospodarske javne in komunalne infrastrukture na predmetnem zemljišču, ki se lahko gradijo do meje sosednjih parcel.
(11) Obstoječe objekte, ki so zgrajeni z manjšimi ali večjimi odmiki od sosednjih parcelnih mej, se lahko nadzida, dozida, rekonstruira, spremeni namembnost, legalizira, zgradi nadomestna gradnja in vzdržuje v obstoječih odmikih.
(12) Odstopanja v odmikih so dopustna, če tako narekuje sistem zazidave, obstoječa razporeditev in namembnost objektov ter konfiguracija terena, plazljiva, poplavna območja, varovanje habitatov ali varovanje naravnih ali kulturnih vrednot ipd. in če niso v nasprotju s požarnimi, sanitarnimi in drugimi predpisi in če z manjšim odmikom soglaša sosed.
(13) Ventilacijske in druge odprtine na proizvodnih objektih (hlevih) naj ne bodo orientirane proti bivalnim prostorom ali sosednjemu dvorišču.
(14) Odmiki od zunanje meje priobalnih zemljišč (brežine vodotokov in vodnih površin) so na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Zunanja meja priobalnega zemljišča na vodah 1. reda sega zunaj območij naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda in ostalih vodnih površinah pa 5 m.
(15) Odmiki od gozdnih površin pri novogradnjah morajo znašati najmanj eno drevesno višino.
(16) Odmiki urbane opreme od parcelne meje so lahko s soglasjem soseda manjši, kot je to določeno za novogradnje stavb.
(17) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, zagotovljena celoletna osončenost bivalnih prostorov vsaj 2 uri dnevno.
4.3. Prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in višine objektov
(velikost in višina objektov)
(1) Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike.
(2) Višina objektov:
– višina stanovanjskih (enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb) in gostinskih stavb je do K+P+1 ali do K+P+M nad raščenim terenom. Hotelske stavbe na območju CU, CD in BT so lahko višine K+P+2 ali do K+P+1+M.
– višina večstanovanjskih stavb, stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine, poslovnih in upravnih stavb, industrijskih stavb in skladišč, stavb splošnega družbenega pomena, stavb za promet in stavb za izvajanje komunikacij je do K+P+2 ali do K+P+1+M oz. se lahko višina novih objektov prilagodi višini obstoječih tovrstnih objektih (zgrajenih do sprejetja prostorskega načrta in se nahajajo v neposredni bližini). Na območju SKv so višine stavb do K+P+1 ali do K+P+M. Višina športnih objektov se višinsko prilagodi namenu. Višina pomožnih stavb na športnih igriščih je do K+P,
– višina trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti je do K+P+1 oz. se lahko višina novih objektov prilagodi višini obstoječih tovrstnih objektih (zgrajenih do sprejetja prostorskega načrta in se nahajajo v neposredni bližini), pod objektom se lahko uredi garaže,
– višina kmetijskih stavb je do dve etaži nad terenom, silosov do 15 m,
– višina obrednih stavb se prilagodi namenu, višina vežic je do K+P,
– višina drugih stavb, ki niso uvrščene drugje je do K+P+1, pomožne stavbe, nadstrešnice za potnike, javne sanitarije, zavetišča in hoteli za živali, pesjaki, konjušnice ipd., so pritlične izvedbe, pokrita strelišča se prilagodijo namenu, gasilski stolpi se višinsko prilagodijo namenu,
– višina gradbenih inženirskih objektov se prilagodi namenu, pod pogojem, da objekt ni vizualno izpostavljen in ne predstavlja dominante v prostoru.
(3) Objekti so lahko podkleteni, v nižinskih naseljih se upošteva višina talne vode. Na območju občine se pri gradnji objektov pridobi projektne pogoje, v katerih se določi kote gradnje objektov in soglasje, službe pristojne za vode.
(4) Višina stanovanjske etaže je do 3 m. Višina nestanovanjske etaže je do 4,5 m. Etaže se lahko združijo.
(5) Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča velikost parcele, faktor zazidanosti (tam, kjer je določen) ter odmiki od meja in sosednjih objektov. Višina obstoječih objektov je lahko višja, če to dopušča predpisana etažnost in odstopanja.
(6) Odstopanja v višini nestanovanjskih objektov (proizvodnih, kmetijskih, trgovskih, storitvenih, družbenih, obrednih ipd.) so možna v primerih, ko objekt ne predstavlja dominante v prostoru in če to zahteva funkcija objekta. Kot dominanta v prostoru so lahko sakralni in obredni objekti, gasilski in razgledni stolpi.
4.4. Prostorski izvedbeni pogoji glede tipologije in oblikovanja objektov
(tipologija in oblikovanje objektov)
(1) Oblikovanje objektov je določeno glede na namembnost in vrsto objektov.
(2) Oblikovanje enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb oz. stavb na stanovanjskih območjih:
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SSm in stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU je tlorisna oblika objektov kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapnice z naklonom 25°–45°,
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SK je tlorisna oblika objektov pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapnice z naklonom 35°–45°,
– stanovanjski objekti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SKv, A in Av je tlorisna oblika objektov pravokotna, v razmerju stranic do 1:1,2 do 1:2, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapnice z naklonom 35°–45°,
– na vseh namenskih rabah iz tega odstavka (razen za Av) so štirikapne strehe dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne.
(3) Oblikovanje večstanovanjskih stavb (na SSm in CU), stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine in hotelskih stavb na vseh podrobnejših namenskih rabah:
– tlorisna oblika objektov je kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, štirikapne z naklonom 15°–45°, enokapne, ravne in kombinirane. Bungalovi ali apartmaji na drugih namenskih rabah so lahko tudi montažni (npr. mobilne hiške z ravno streho ipd.), ki se jih umešča v ozadje centralnega objekta ali domačije. Obcestne glavne turistične objekte se umeša v prostor tako, da ne izstopajo, povzemajo vzorec pozidave in ne rušijo obstoječega obcestnega stavbnega niza.
– oblikovanje turističnih stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BT – tlorisna oblika objektov kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, štirikapne z naklonom 15°–45°, travne ali enokapne. Počitniške hiške, bungalovi ali apartmaji se oblikovno prilagodijo namenu, lahko so tudi montažni (npr. mobilne hiške z ravno streho ipd.), ki se jih umešča v ozadje centralnega objekta ali domačije. Obcestne glavne objekte se umeša v prostor tako, da ne izstopajo, povzemajo vzorec pozidave in ne rušijo obstoječega obcestnega stavbnega niza.
(4) Oblikovanje gostinskih stavb na vseh podrobnejših namenskih rabah:
– za oblikovanje gostinskih stavb veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(5) Oblikovanje poslovnih in upravnih stavb:
– oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CU in CD je tlorisna oblika objektov kvadratna ali pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so lahko dvokapne, štirikapne. Ravne in enokapne le v centralnem delu občinskega središča.
– za oblikovanje poslovnih in upravnih stavb na ostalih območjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(6) Oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti:
– oblikovanje trgovskih stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CD, CU in IG se prilagodi namenu,
– oblikovanje stavb za storitvene dejavnosti na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako CD, CU in IG je tlorisna oblika objektov pravokotna, ki je lahko lomljena, strehe objektov so dvokapne,
– za oblikovanje trgovskih stavb in stavb za storitvene dejavnosti na ostalih območjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
– oblikovanje oskrbnih postaj se prilagodi namenu.
(7) Oblikovanje stavb za promet in stavb za izvajanje komunikacij:
– pri oblikovanju tovrstnih objektov se priporoča oblikovalske pogoje, ki so določeni za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora razen, če namembnost objekta zahteva specifično obliko.
(8) Oblikovanje industrijskih stavb in skladišč:
– oblikovanje industrijskih stavb in skladišč na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IG in IK se prilagodi namenu,
– za oblikovanje industrijskih stavb in skladišč na ostalih območjih podrobnejših namenskih rab prostora veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, strehe dvokapne, ki so lahko izvedene v manjšem naklonu od predpisanega za posamezno podrobnejšo namensko rabo.
(9) Oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena:
– za oblikovanje stavb splošnega družbenega pomena veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora. Šolski in športni objekti ter kulturne in kino dvorane so lahko tudi z ravno ali enokapno streho ter lahko z manjšim naklonom od prepisanega.
(10) Oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb:
– za oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb na vseh območjih podrobnejše namenske rabe prostora, kjer so tovrstni objekti dovoljeni velja, da je tlorisna oblika objektov pravokotna, strehe objektov so dvokapnice z naklonom od 15°–45° (navedeno velja za vse vrste objektov glede na zahtevnost).
(11) Oblikovanje obrednih stavb:
– oblikovanje stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZK – ki so lahko le montažne izvedbe, se oblikovno prilagodi namenu ter se oblikovno skladajo z vežico oz. obrednim objektom,
– oblikovanje obrednih stavb se oblikovno prilagodi namenu. K zavarovanim objektom prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena.
(12) Oblikovanje drugih stavb, ki niso uvrščene drugje:
– oblikovanje stavb na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako ZP, ZD in ZS, ki so lahko le montažne izvedbe (razen tribun na ZS), se oblikovno prilagodi namenu ter se oblikovno skladajo z obstoječimi objekti,
– za oblikovanje drugih stavb, ki niso uvrščene drugje veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora.
(13) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov:
– oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se oblikovno, višinsko prilagodi namenu. Pri umeščanju objektov, ki so višji od silhuete naselja ali se pojavijo v odprti krajini na izpostavljenih legah (vodohran, stolpne antene, silosi ipd.) mora biti presojan vizualni vpliv na krajino, naselje ali na druge kakovosti v prostoru (kulturna dediščina ipd.) ter umeščeni na tak način, da so čim manj moteči, kar mora biti strokovno utemeljeno in prikazano v projektni dokumentaciji.
(14) Oblikovanje nezahtevnih, enostavnih in pomožnih objektov:
– za tlorisno obliko objektov veljajo določila iz tega člena, ki so določena za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora oz. vrsto objekta,
– strehe so lahko nižjih naklonov od predpisanih za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora, ravne ali enokapne. Na pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektih veljajo določila 10. odstavka tega člena.
– infrastrukturni objekti se oblikovno prilagodijo namenu,
– izven območij stavbnih zemljišč (na kmetijskih in gozdnih zemljiščih) so stavbe montažne izvedbe, za tlorisno obliko in naklon streh na območju razpršene poselitve in gradnje veljajo določila iz tega člena, ki so določena za območje podrobnejše namenske rabe prostora z oznako A. Za tlorisno obliko in naklon streh, ki se nahajajo na robu naselij oz. robu stavbnih zemljišč in se umeščajo na kmetijska in gozdna zemljišča, veljajo določila iz tega člena, ki so določena za posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora, h kateri se gradi tovrsten objekt.
(15) Oblikovanje začasnih objektov:
– oblikovanje začasnih objektov se prilagodi namenu.
(16) Za tlorisno obliko objektov in naklone streh na objektih razpršene gradnje veljajo določila za oblikovanje objektov iz tega člena, ki so določena za območje podrobnejše namenske rabe prostora A oz. za posamezno območje podrobnejše namenske rabe prostora, na stiku, katere oz. na kateri se nahajajo obstoječi objekti, zgrajeni do sprejetja tega prostorskega načrta.
(17) Strehe na objektih so opečne, rjave ali sive barve. Na območju z oznako podrobnejše namenske rabe prostora SKv in A so strehe lahko le opečne barve. Na turističnih, gostinskih, počitniških objektih ter objektih na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako SK, SKv, A in Av so strehe lahko tudi krite s slamo. Strehe je dopustno zaključiti s čopi (čop – je trikotno prirezani konec slemena pri dvokapni strehi, ki ne prekriva več ko 1/3 višine zatrepa), zatrepi in napušči. Smeri slemen morajo biti vzporedne z daljšo stranico objekta. Večkotne strehe in nezdružljivi nakloni so prepovedani. Na strehe se lahko namesti sončne kolektorje, fotovoltaične sisteme in druge energetske naprave, v kolikor ni v prostorskem načrtu določeno drugače. Naštete naprave naj bodo nameščene zadržano in ob upoštevanju vpliva na podobo naselja. Kritine ne smejo biti svetleče oz. trajno bleščeče.
(18) Nove stavbe posnemajo vzorec pozidave (smer slemena niza naselja ipd.), tipologijo, kamor se umešča objekt.
(19) V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ali K+P+2 mora strešna lega ležati na stropni plošči (kolenčnega zidu ni). Prostor pod streho je lahko izkoriščen s strešnimi okni, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene. V primeru gradnje K+P+1+M, K+P+M oz. P+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Vse frčade na isti strehi morajo biti enotno oblikovane. Sleme frčade ne sme imeti naklona usmerjenega proti glavni strešini. Frčade in pultna okna se izvede največ do 1/2 višine strešine in do 2/3 dolžine strešine in ne smejo biti višje od višine slemena strehe. Frčade, pultna okna imajo lahko ravno, dvokapno ali strešico v naklonu. Na strehah objektov se lahko umestijo tudi strešna okna.
(20) Ne glede na določila odloka, so nad deli objekta, ki so vcepljeni ali dodani k osnovnim tlorisom z dvokapno streho, dopustne tudi enokapne in ravne strehe (max. do 1/3), ki morajo biti nižje od slemena dvokapnice (razen na območju z oznako podrobnejše namenske rabe A, Av in SKv). Dvokapni del stavbe zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave. Ravni deli streh so lahko ozelenjeni. Dvokapna streha osnovnega objekta se lahko podaljša na prizidan objekt v istem ali manjšem naklonu. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.
(21) Ob dvokapnih objektih (razen na območju podrobnejše namenske rabe prostora A, Av, SKv) so lahko v večjem deležu vzcepljeni/dodani ravni ali enokapni deli strehe ob pogoju, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta oz. notranjosti parcele, ni višji od dvokapnega dela objekta in ne ruši obstoječe urbanistične zasnove naselja (ter ni vizualno izpostavljen in ne ruši fasadni niz ipd.).
(22) Dovolijo se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oz. travniško zelena, živo oz. turkizno modra) ni dopustna. Dovolijo se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Na fasadah so dopustni balkoni, nadstreški nad vhodi, pravokotni in kvadratni izzidki ipd., ki imajo lahko enokapno ali ravno strešino.
(23) Na celotnem območju občine je prepovedana gradnja dodatkov na pročeljih ali tlorisov stavb (polkrožni, trikotni, okrogli ali večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli, izzidki), uporaba prefabriciranih tujerodnih eklektičnih elementov (balustrade, stebri, fasadni venci, okenski okvirji), risanje izstopajočih okraskov, uporaba ločnih zaključkov oken na fasadah in polkrožnih arkad in niso skladni z arhitekturno tipiko prostora, razen če gre za rekonstrukcijo obstoječega objekta, ki že ima takšno izvedbo premoščanja razponov, oblike ali tlorise.
(24) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele mora biti ozelenjen. Za zasaditev se uporablja predvsem avtohtona vegetacija. V ozadju domačij, predvsem pa na območju razpršene poselitve se zasadi visokodebelno sadno drevje. Pri kompleksnejših ureditvah mora biti urbana oprema enotno oblikovana ter skladna v celotnem območju urejanja, uporabi se enotne materiale. Plastična oprema in plastične ograje so prepovedane.
(25) Pri rekonstrukciji in vzdrževanju objektov kulturne dediščine se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih.
(26) Pri obstoječih objektih za investicijska in redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, spremembe namembnosti, legalizacije, nadomestne gradnje veljajo, enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje, če gre za poseg v konstrukcijske elemente ali menjavo strehe, fasade, ipd. V nasprotnem primeru se pri obstoječih objektih lahko ohranijo obstoječi nakloni streh, lega, odmiki, etažnost, orientacija, višina in obstoječe kritine, ipd. če so zagotovljene minimalne tehnične zahteve za gradnjo določene vrste objektov ter bistvene zahteve glede mehanske odpornosti in stabilnosti ter varstva pred požarom. Dozidave in nadzidave se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta tako, da tvorijo usklajeno arhitekturno celoto. Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja tega prostorskega načrta.
(27) Vrtne ute, paviljoni lahko imajo tudi šotorasto ali stožčasto streho s poljubnim naklonom in poljubnih materialov. Nadstreški za avto imajo lahko tudi usločeno obliko strehe in so iz poljubnih materialov. Sakralni objekti, antene, opazovalnice, preže, silosi, rastlinjaki, zimski vrtovi, ipd. se oblikovno in višinsko prilagodijo namenu (silosi in antene v skladu s pogoji iz tega prostorskega načrta). Strehe na teh objektih so poljubnih oblik in naklonov ter materialov.
(28) Gnojišča ob kmetijskih objektih se ustrezno zavaruje pred pogledi.
(29) Na območju celotne občine je dopustna rekonstrukcija in vzdrževanje zakonito zgrajenih obstoječih objektov ter odstranitev obstoječih objektov. Na vseh objektih in napravah so možna investicijska vzdrževalna dela. Za investicijska vzdrževalna dela se štejejo dela, ki so navedena v predpisu o razvrščanju objektov.
(30) Objekti v javni rabi in objekt za oglaševanje:
– Objekti urbane opreme na območju urejanja morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotni občini morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve.
– Objekti za oglaševanje se postavljajo v skladu z določili predpisa o plakatiranju in obveščanju.
– Do izdelave smernic za enotno oblikovanje pomožnih objektov v javni rabi in objektov za oglaševanje je dovoljena postavitev kakovostno oblikovanih objektov v javni rabi in objektov za oglaševanje.
(31) Postavitev urbane opreme mora zagotavljati take prostorske ureditve površin za pešce, ki omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje.
(32) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
4.5. Prostorski izvedbeni pogoji in merila za ureditev in oblikovanje parcele ter parcelacije
(1) Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele more biti ozelenjen. Možno je delno nasutje terena ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. Zasaditev naj upošteva domačo avtohtono vegetacijo.
(2) Višina zemljišča ob parcelni meji mora biti prilagojena višini sosednjega zemljišča. Na hribovitem delu so zemljišča lahko v različnih nivojih pod pogojem, da se na zamaka sosednjih zemljišč in se uredi odvod padavinske vode.
(3) Višina ograje v naseljih ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,2 m (kar velja tudi za žive meje), v notranjosti parcele je lahko visoka do 1,6 m (živa meja do 2 m). Protihrupne ograje morajo biti v primeru postavitve na zavarovane objekte kulturne dediščine, na naravne vrednote in na silhuete naselij, transparentne. Če je ograja transparentna, mora imeti ustrezne oznake za preprečevanje možnega zaletavanja ptic.
(4) Na območju športnih površin se lahko postavljajo varovalne mreže višine do 4 m, ograje ob parcelni meji pa do 2 m. Ograje okoli ostalih nestanovanjskih objektov in naprav se višinsko prilagodijo namenu, ne smejo pa presegati višine 2,2 m.
(5) Postavitev ograje na nestavbnih zemljiščih je dopustna ob zemljiščih, ki jih je potrebno zavarovati oz. če je potrebno preprečiti dostop. Višina in oblika ograje se v teh primerih prilagodita namenu, pri čemer višine ograje ne sme presegati 2,2 m.
(6) Ograja med dvema sosednjima parcelama mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah morajo biti oddaljene najmanj 1 m od roba cestišča, ali od cestne parcelne meje, če se ugotovi, da zaradi postavitve ne bo oviran promet oz. manj, če je za to pridobljeno soglasje lastnika oz. upravljavca ceste. Obulične ograje morajo biti enake višine. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Prepovedane so bele plastične ograje, ograje kričečih barv in okrasne betonske ograje.
(7) Nepozidane dele stavbnih zemljišč je treba v čim večji meri ohranjati netlakovane ali jih tlakovati s propustnimi materiali.
(8) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je potrebno odstranjen zgornji rodovitni sloj tal deponirati ločeno od nerodovitnih tal. Rodoviten sloj tal se namensko uporabi za sanacijo degradiranih površin, izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč, zunanje ureditve ali druge ustrezne namene. Po izvedbi posegov v prostor je treba poškodovana ali razgaljena tla sanirati na način, da se prepreči erozija tal in da se obnovi njihova rodovitnost (npr. z zatravitvijo, pogozditvijo ipd.).
(oblikovanje parcele in parcelacija)
(1) Parcelacija stavbnih zemljišč je združitev ali delitev dveh ali več parcel. Delitev se lahko izvede, če z delitvijo nastaneta dve ali več gradbenih parcel, na katerih stojijo objekti ali je gradnja objektov predvidena in če nove parcele zagotavljajo tudi površine, ki služijo tem objektom.
(2) Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov, tlorisne zasnove in tipologije zazidave. Zagotovljene morajo biti površine za odprte bivalne površine in za spremljajoče dejavnosti (npr. parkirišča, manipulativne in intervencijske površine). Ob večstanovanjskih objektih mora biti vsaj 25 % parcele namenjene za ureditev zelenih površin, v ta del niso vštete parkirne površine, zeleni pasovi in zasaditve o in na parkiriščih, kakor tudi ne dovozi in dvorišča. Pri določanju velikosti parcel se tam kjer je določen, upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v uličnem nizu so praviloma podolgovate z ožjo stranico ob cesti oz. vzporedne z obstoječo parcelacijo. Za samostojne objekte s pritiklinami širina gradbene parcele znaša najmanj 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo. Odstopanja v širini in obliki parcele so dopustna, če gre za že odmerjeno parcelo in če so z gradnjo na ožji parceli zagotovljeni v prostorskem načrtu predpisani odmiki.
(3) Vsaka gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje obstoječih in predvidenih objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami razen, če je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
(4) Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.
(5) Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s občinskimi predpisi oz. predpisi o cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na gospodarsko javno infrastrukturo na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.
(6) V kolikor je to mogoče, morajo imeti objekti ob kategoriziranih cestah skupni cestni priključek.
(7) Za vsako novo parcelacijo, h kateri pristopi lastnik, pooblaščenec ali investitor, kjer veljajo določila prostorskega načrta, se mora pridobiti potrdilo občine, s pogoji parcelacije in soglasje občine k predlogu parcelacije.
(1) Če posebni predpis ne določa drugače, se glede na namembnost oz. vrsto objekta pri izračunu parkirnih mest (v nadaljevanju: PM), upošteva minimalno število PM, prikazano v spodnji tabeli:
VRSTE OBJEKTOV | ŠTEVILO PARKIRNIH MEST |
STANOVANJSKE STAVBE |
ENOSTANOVANJSKE STAVBE |
Enostanovanjske stavbe | 2 PM na objekt |
VEČSTANOVANSJKE STAVBE |
Dvostanovanjske stavbe | 2 PM na stanovanje |
Tri in večstanovanjske stavbe | 1,5 PM na stanovanje ter dodatno 10 % na terenu za obiskovalce |
STANOVANJSKE STAVBE Z POSEBNE DRUŽBENE SKUPINE |
Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji | 1 PM na stanovanje, od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine | 1 PM na 7 postelj od tega 10 % na terenu za obiskovalce |
NESTANOVANJSKE STAVBE |
GOSTINSKE STAVBE |
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1 PM na 1 sobo 1 PM na 4 sedeže |
Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM na 8 sedežev |
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1 PM na 2 sobi |
POSLOVNE IN UPRAVNE STAVBE |
Poslovne in upravne stavbe | 1 PM na 30 m2 neto površine |
TRGOVSKE STAVBE IN STAVBE ZA STORITEVENE DEJAVNOSTI |
Trgovske stavbe do 500 m2 | 1 PM na 30 m2 |
Trgovske stavbe nad 500 m2 | 1 PM na 15 m2 |
Sejemske dvorane, razstavišča | 1 PM na 5 sedežev |
Bencinski servisi | 1 PM na 30 m2 prodajnih površin (ne manj kot 3 PM) |
Stavbe za storitvene dejavnosti | 1 PM na 30 m2 |
STAVBE ZA PROMET IN STAVBE ZA IZVJANJE KOMUNIKACIJ |
Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe | 1 PM na 30 m2 od teh najmanj 30 % za avtobuse |
Garažne stavbe | št. PM se prilagodi velikosti garaže |
INDUSTRIJSKE STAVBE IN SKLADIŠČA |
Industrijske stavbe | 1 PM na 50 m2 neto površine ali 1 PM na 2 zaposlena |
Rezervoarji, silosi in skladišča | 1 PM na 80–100 m2 neto površine ali 1 PM na 2 zaposlena |
STAVBE SPLOŠNEGA DRUŽBENEGA POMENA |
Stavbe za kulturo in razvedrilo | 1 PM na 5 sedežev |
Muzeji in knjižnice | 1 PM na 80 m2 neto površine |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM na oddelek ter dodatnih 3 do 9 PM |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (jasli, vrtci) | 2 PM na oddelek ter dodatnih 3 do 9 PM |
Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo | 2 PM na 50 m2 |
Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni domovi, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM na 30 m2 koristne površine |
Stavbe za šport (športne dvorane brez prostorov za gledalce) | 1 PM na 50 m2 površine dvorane |
Stavbe za šport (športne dvorane s prostori za gledalce) | 1 PM na 50 m2 površine dvorane ter 1 PM na 10–15 sedežev za gledalce |
Stavbe za šport (centri za fitnes, jogo in aerobiko) | 1 PM na 20 m2 neto površine |
DRUGE NESTANOVANJSKE STAVBE |
Nestanovanjske kmetijske stavbe | 1 PM na 80 m2 |
Obredne stavbe | 1 PM na 20 sedežev ali 1 PM na 600 m2 (najmanj 10 PM) |
Kulturna dediščina, ki se ne uporablja v druge namene | 1 PM na 50 m2 |
Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje | 1 PM na 50 m2 ali 1 PM na 2 zaposlena |
GRADBENO INŽENIRSKI OBJEKTI |
Športna igrišča | 1 PM na 200 m2 površine ali 1 PM na 10–15 sedežev za gledalce |
Drugi gradbeno inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas | 4 PM na 600 m2 |
Športna igrišča (bazenska kopališča na prostem) | 1 PM na 200–300 m2 površine območja |
(2) Površine za mirujoči promet (parkirišča) je treba zagotoviti na zemljišču namenjenem gradnji.
(3) Parkirišča morajo biti fizično ločena od cestišča.
(4) V kolikor na zemljišču namenjenem gradnji ni tehničnih ali prostorskih možnosti za zagotovitev ustreznega števila PM, je mogoče manjkajoče število PM zagotoviti tudi na drugih ustreznih javnih ali zasebnih površinah, če od objekta niso oddaljene več kot 200 m in če je omogočena njihova trajna uporaba. Ureditev takih parkirišč je mogoča na:
– zemljišču, ki je v lasti ali posesti investitorja,
– najetem zemljišču, ki izpolnjuje pogoje za izvedbo parkirišča, za nedoločen čas na podlagi notarsko overjene najemne pogodbe,
– na javnem oz. zasebnem parkirišču, s soglasjem upravljavca parkirišča, ki jamči za potrebne kapacitete v potrebnem časovnem terminu in zagotavlja PM za čas obstoja objekta k katerem pripadajo.
(5) Najmanj 1 PM oz. 5 % vseh PM pri objektu, ki je namenjen javnosti, se nameni za parkiranje vozil invalidnih oseb.
(6) Pri urejanju novih in obnovi oz. rekonstrukciji obstoječih parkirišč se uredi ozelenitev parkirišč, in sicer eno visokodebelno drevo na 4 PM ali eno srednje veliko drevo na 3 PM. Za posamezno drevo mora biti zagotovljena tudi ustrezna zelena površina (premer odraslega drevesa x 0,8 m).
(7) Ureditev parkirišč za javni potniški promet in tovorni promet je možna na površinah, ki so s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeljena kot prometne površine, površine za proizvodne dejavnosti ter na že v skladu z zakonodajo utrjenimi površinami, ki so del druge podrobnejše namenske rabe prostora, ki pa ne smejo imeti negativnih vplivov na okolico. Ureditev parkirišč za javni potniški promet je možno tudi ob trgovskih, storitvenih, oskrbnih in drugih javnih površinah.
(8) Parkirišče se šteje kot samostojen objekt, vključno z dovozi, kamor ne spada izvedba del za ureditev dvorišča in vrta.
(9) Prodaja izven trgovin oz. prodajaln je možna na vseh javnih površinah, ob trgovskih in gostinskih objektih ter na območjih, kjer se izvajajo javne prireditve, ob predhodni pridobitvi soglasja ustrezne občinske službe ali upravljavca oz. lastnika površine.
4.6. Prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih, začasnih pomožnih in pripadajočih objektov
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo nezahtevnih, enostavnih, začasnih, pomožnih in pripadajočih objektov)
(1) Gradnja nezahtevnih, enostavnih začasnih, pomožnih in pripadajočih objektov je možna po predpisih o razvrščanju objektov.
(2) Oblikovanje nezahtevnih, enostavnih, začasnih, pomožnih in pripadajočih objektov in uporaba materialov na njih mora biti skladna s primarnim ali obstoječim objektom na območju gradnje.
(3) Nezahtevni, enostavni, začasni, pomožni in pripadajoči objekti se lahko gradijo samostojno na zemljišču ali kot prizidek k primarnemu objektu v skladu z določili 73. člena tega odloka. Tam, kjer je določen faktor zazidanosti pa le pod pogojem, da slednji ni presežen.
(4) Nezahtevni in enostavni objekti imajo lahko samostojne priključke.
(5) Nezahtevni, enostavni in začasni objekti se lahko postavljajo tudi kot samostojni objekti na nepozidanih stavbnih zemljiščih ob smiselni uporabi določil tega odloka.
(6) Za potrebe prireditve morajo biti predvidene parkirne površine zadostne kapacitete (glede na pričakovan obisk). Parkirne površine naj bodo čim bližje kraju prireditve in čim bolj koncentrirane.
(7) Začasni objekti namenjeni skladiščenju ne smejo biti postavljeni na ulično stran objekta.
(8) Začasne objekte in naprave, namenjenih sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, je dovoljeno postavljati na prometno dostopnih zemljiščih, kjer je možno organizirati parkirne površine. Postavljeni morajo biti tako, da ne ovirajo vzdrževanja komunalnih naprav in prometnih objektov.
(9) Začasni objekti se postavljajo pod pogojem, da ima investitor pridobljeno soglasje občine in soglasje lastnika ali upravljavca zemljišča. Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču na katerem so bili grajeni.
5. Prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(območja opremljanja zemljišč ter splošni pogoji za izgradnjo cevovodov, objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, kadar so zagotovljeni priključki na najmanj naslednjo gospodarsko javno infrastrukturo: vodovodno omrežje, kanalizacijsko omrežje, elektroenergetsko omrežje in dovoz na javno cesto. Komunalna opremljenost stavbnega zemljišča lahko poleg navedenih priključkov vsebuje tudi priključke na druge infrastrukturne objekte in naprave.
(2) Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih stavbnih zemljišč oz. na zemljiščih na katerih je predvidena izgradnja komunalne opreme.
(3) Vsi objekti se morajo priključiti na obstoječo oz. naknadno zgrajeno gospodarsko javno infrastrukturo, v kolikor to dopuščajo zmogljivosti omrežja in naprav.
(4) Za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč je zadolžena občina. Na območjih, kjer občina ne načrtuje komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč, si komunalno opremljenost stavbnega zemljišča lahko zagotovi investitor sam.
(5) Komunalna opremljenost stavbnih zemljišč se izvaja v skladu s prikazi in določili prostorskega načrta ter na podlagi ustrezne projektne dokumentacije in izdanimi pogoji in soglasji upravljavcev.
(6) Gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev gospodarske javne infrastrukture se izvaja pod pogoji in na podlagi soglasja upravljavcev.
(7) Vso predvideno gospodarsko javno infrastrukturo se izvede v skupnih koridorjih, če to dopuščajo odmiki med posameznimi infrastrukturnimi vodi. Prednostno se linijske infrastrukturne objekte umešča v bližino obstoječih cest, poti, vodotokov, ipd. oz. njihovih koridorjev ter na območja že obstoječih infrastrukturnih koridorjev.
(8) Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno načrtuje tudi izven naravovarstveno občutljivih območij, pri njeni gradnji pa se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Istočasno se mora predvidena gospodarska javna infrastruktura izogibati vidno izpostavljenim območjem (vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ipd.). Medtem ko se obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo, ki negativno vpliva na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost ustrezno sanira.
(9) Gospodarsko javno infrastrukturo se prednostno načrtuje izven območij varstva kulturne dediščine. V kolikor to ni mogoče se gospodarsko javno infrastrukturo v prostor umešča tako, da se ne prizadene varovalnih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter, da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta. Prednost se daje podzemni izvedbi, razen če gre za poseg na arheološko najdišče, kjer poseg ni sprejemljiv ali je bilo s predhodnimi arheološkimi raziskavami dokazano, da poseg ni možen. Varovati je treba prostorsko in vizualno integriteto kulturnih spomenikov tako, da se ohranjajo večje odprte površine vplivnih območij in se višje infrastrukturne objekte umešča izven pomembnejših prostorskih vizur.
(10) Pri načrtovanju gospodarske javne infrastrukture na poplavnih in erozijsko ogroženih območjih se upošteva poplavna oz. erozijska varnost ter predvidi celovite ali omilitvene ukrepe za preprečevanje oz. zmanjšanje ogroženosti in varstvo teh objektov in širšega območja. Z izgradnjo gospodarske javne infrastrukture se ne sme povečati ogroženost območja, istočasno pa se ne sme zmanjšati velikost retenzijskega območja.
(11) Novo oz. nadomestno gospodarsko javno infrastrukturo se na pozidanih oz. stanovanjskih območjih in območjih kulturne dediščine prednostno izvede v podzemni izvedbi, na območju odprtega prostora pa tudi v nadzemni izvedbi.
(12) Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov se prilagodi namenu, razen če v posameznem členu tega prostorskega načrta, za posamezne tovrstne objekte, ni določeno drugače.
(13) Na območju kmetijskih in gozdnih zemljišč se gospodarsko javno infrastrukturo umešča prednostno izven oz. na rob sklenjenih kmetijskih ali gozdnih površin in v skupne koridorje. Po izvedeni gradnji se kmetijska ali gozdna zemljišča vzpostavi v prvotno stanje.
(14) Pri načrtovanju trase gospodarske javne infrastrukture se predvidi čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom naj le ta ne posega na priobalno zemljišče, manjši odmiki so dopustni le izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene vendar na tak način, da ne bo poslabšana obstoječa stabilnost brežin vodotokov.
(15) Namenska raba zemljišč pod ali nad koridorji gospodarske javne infrastrukture ne sme ovirati ali ogrožati delovanja vodov.
(16) Gradbeni inženirski objekti s pripadajočimi objekti, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe državnega pomena ali lokalnega pomena tvorijo omrežja, ki so grajeni v javno korist.
(17) Obstoječa in predvidena gospodarska javna infrastruktura (v času priprave prostorskega načrta) je razvidna iz kartografskih prikazov izvedbenega dela prostorskega načrta na kartah št. 4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture ter v obvezni prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 3. Prikaz gospodarske javne infrastrukture.
(prometna infrastruktura)
(1) Posegi na območje prometne infrastrukture morajo potekati skladno z veljavnimi predpisi in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.
(2) Kategorizirane državne in občinske ceste imajo varovalni pas (merjen na vsako stran od cestnega sveta), znotraj katerega je raba prostora omejena, sami posegi pa so dovoljeni le pod pogoji in na podlagi soglasja upravljavca.
(3) Varovalni pas državnih cest na območju občine znaša pri regionalnih cestah 15 m.
(4) Posegi v cestni svet in varovalni pas državnih cest so mogoči le na podlagi pogojev in soglasja pristojne državne službe.
(5) Varovalni pas občinskih cest na območju občine znaša:
– pri lokalnih cestah 8 m,
– pri javnih poteh 4 m,
– pri javnih poteh za kolesarje 2 m.
(6) Posegi v cestni svet in varovalni pas občinskih cest so mogoči le na podlagi pogojev in soglasja pristojne občinske službe oz. upravljavca.
(7) Vsak objekt mora imeti zagotovljen in urejen dostop ter priključek na obstoječe cestno omrežje tako, da se z njim ne ovira prometa in ne poškoduje cesta. Prometne površine in dovozi morajo biti urejeni tako, da omogočajo dostope invalidnim osebam. Dvorišča morajo biti dostopna za urgentni dovoz neposredno s ceste ali posredno preko sosednjih zemljišč, ki morajo biti prevozna.
(8) Objekti, ki so locirani v neposredni bližini obstoječih prometnih površin morajo imeti na strešni kritini snegobrane.
(9) Prostorske ureditve prometne infrastrukture morajo biti načrtovane tako, da omogočajo uporabo vsem ljudem, ne glede na stopnjo njihove telesne zmogljivosti. Funkcionalno oviranim osebam mora biti omogočeno samostojno gibanje po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Elementi cestne, železniške, pomorske, letališke in žičniške infrastrukture ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih in komunikacijskih ovir. Funkcionalno oviranim osebam mora biti zagotovljen dostop do vseh vrst javnih objektov in stanovanjskih stavb.
(10) Varovalni progovni pas železniške proge znaša 108 m, merjeno levo in desno od proge izven naselja in 106 m, merjeno levo in desno od proge v naselju. V tem pasu je dovoljeno graditi objekte in naprave:
– visoke do 3 m v odprtem prostoru na oddaljenosti najmanj 8 m od osi skrajnega tira, v naselju pa 6 m od osi skrajnega tira,
– visoke od 3 do 15 m na oddaljenosti 12 m od osi skrajnega tira proge, od industrijskega tira pa 8 m,
– višje od 15 m na oddaljenosti njihove višine, povečane za 0,5 m.
(11) Za vsak poseg v varovalni pas železniške proge je treba predhodno pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca javne železniške infrastrukture k projektni dokumentaciji. Pred izdajo soglasja h gradnji, izdaji gradbenega dovoljenja ali drugega ustreznega upravnega akta, v železniškem varovalnem progovnem pasu ni dovoljeno izvajati nobenih del. Pred posegi v bližini železniške proge je treba sondirati in zakoličiti železniške signalno varnostne in telekomunikacijske kable ter nizkonapetostne kable za napajanje svetilk zunanje razsvetljave in objektov železniške infrastrukture. Za morebitno zavarovanje ali prestavitev se izdela poseben projekt. Posebno pozornost je treba posvetiti določilu o razdalji med posameznimi nivojskimi prehodi v skladu z zakonodajo. Pri morebitnem načrtovanju gradenj nadvozov naj bo višina spodnjega roba nadvoza minimalno 6200 mm nad gornjim robom tirnice.
(12) Pri načrtovanju in projektiranju se mora upoštevati, da je železniška proga št. 41 Ormož–Hodoš–d.m. elektrificirana z enosmerno napetostjo 3 kV. V primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane proge s 3 kV DC električnim sistemom je treba izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi.
(13) Območje občine se ne nahaja v vplivnem območju katerega od slovenskih letališč. Preko območja občine potekajo zračne poti, zato se pri načrtovanju posegov v prostor, ki bi zaradi svoje višine lahko vplivali na varnost zračnega prometa, predhodno pridobi ustrezno soglasje pristojnega ministrstva.
Med ovire za zračni promet štejejo:
– objekti, instalacije in naprave, ki so višji od 30 m in, ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami po dolžini več kot 75 m,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovalnih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov ipd.
(14) Za predvidene rekreacijske, pohodniške, turistične in druge poti je potrebno pred pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in spremljajočih ureditev.
(elektronske komunikacije)
(1) Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva trase, objekte in naprave obstoječih in predvidenih omrežij elektronskih komunikacij.
(2) Za vse posege v varovalnem pasu omrežja elektronskih komunikacij oz. pri novogradnjah objektov in naprav, je treba od upravljavca pridobiti projektne pogoje, soglasje oz. soglasje za priključitev.
(3) V primeru, da predvideni posegi tangirajo obstoječe omrežje elektronskih komunikacij, je treba pri upravljavcu naročiti zakoličbo obstoječega omrežja, njegovo zaščito ali prestavitev na podlagi ustrezne dokumentacije.
(4) O predvideni prestavitvi obstoječega omrežja elektronskih komunikacij in pripadajoče infrastrukture, mora investitor obvestiti operaterja oz. lastnika omrežja elektronskih komunikacij in pripadajoče infrastrukture, najmanj 30 dni pred predvidenim pričetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti prisotnost in nadzor pri izvedbi del.
(5) Za območja kjer je predvidena gradnja poslovnih con, gradnja stanovanjskih objektov ter gradnja komunalne infrastrukture se v skupnih koridorjih načrtuje novo omrežje elektronskih komunikacij. Zato se pred izgradnjo komunalne infrastrukture na posameznem območju o tem obvesti upravljavca omrežja elektronskih komunikacij.
(6) Nova omrežja elektronskih komunikacij in obnova obstoječih omrežij elektronskih komunikacij se, razen sistemov brezžičnih povezav, izvedejo s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Zunaj naselij je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(7) Pri načrtovanju novega omrežja elektronskih komunikacij se spodbuja združevanje v obstoječe ali predvidene infrastrukturne koridorje. Spodbuja se tudi združevanje in povezovanje obstoječih in predvidenih omrežij elektronskih komunikacij.
(8) Objekte in naprave elektronskih komunikacij (npr. telekomunikacijske antene, oddajniki, bazne postaje, objekti in naprave mobilne telefonije) se lahko, razen če ni za posamezno enoto ali podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu določeno drugače, locira v vseh enotah in podenotah urejanja prostora.
(9) Objektov in naprav elektronskih komunikacij ni dovoljeno umeščati na stanovanjske stavbe, objekte varstvenih, zdravstvenih in izobraževalnih ustanov ter otroška igrišča. V čim večji meri se jih umešča v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave, njihove varstvene pasove ter na območja izven strjenih naselij.
(10) Pri umeščanju objektov in naprav elektronskih komunikacij na ali v neposredno bližino stanovanjskih območjih se preveri vplive sevanja, ki izhajajo iz področnih predpisov. Pri umeščanju teh objektov v odprto krajino pa se preveri tudi ustreznost prostorske umestitve.
(11) Objekte in naprave elektronskih komunikacij je potrebno načrtovati tako, da bo vpliv na vidne kvalitete prostora čim manjši. Za njihovo umestitev v prostor se v projektni dokumentaciji ali posebni strokovni podlagi preuči vpliv na vidne kvalitete prostora. V kolikor je ocenjen vpliv velik, se predlaga drugo lokacijo.
(12) Objekti in naprave elektronskih komunikacij se pri umeščanju na obstoječe objekte zakrivajo in prilagajajo tako, da skupaj z njimi tvorijo usklajeno arhitekturno celoto.
(13) Oblikovanje objektov in naprav elektronskih komunikacij se čim bolj prilagodi prevladujoči urbani in krajinski tipologiji ter naravnim danostim prostora (barve, oblika stebrov in anten), okolico objektov pa je treba ozeleniti. Oddajne sisteme na fasadah stavb je treba ustrezno zakriti, da vizualno ne izstopajo iz fasade, na ravnih strehah objektov pa odmakniti od roba strehe.
(14) Objekte in naprave elektronskih komunikacij je dopustno postavljati na območja varstva narave ter na območja in objekte nepremične kulturne dediščine na podlagi veljavnih predpisov in pod pogoji ter s soglasjem pristojnih služb.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Varovalni pas elektroenergetskega omrežja je zemljiški pas ob elektroenergetskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na obratovanje omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(2) Širina varovalnega pasu elektroenergetskega omrežja poteka na vsako stran od osi elektroenergetskega voda oz. od zunanje ograje razdelilne ali transformatorske postaje in znaša:
– za 400 in 220 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 40 m na vsako stran,
– za 400 in 220 kV kablovode 10 m na vsako stran,
– za 110 kV in 35 kV daljnovode in razdelilne transformatorske postaje 15 m na vsako stran,
– za 110 kV in 35 kV kablovode 3 m na vsako stran,
– za 1 do vključno 20 kV daljnovode 10 m na vsako stran,
– za 1 do vključno 20 kV kablovode 1 m na vsako stran,
– za do 1 kV daljnovode 1,5 m,
– za razdelilno postajo srednje napetosti in transformatorsko postajo srednje napetosti 2 m.
(3) Pogoje, pod katerimi se smejo graditi drugi objekti in naprave v varovalnem pasu elektroenergetskega omrežja in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistemov elektrike, predpiše minister, pristojen za energijo. Za vse posege na območju varovalnih pasov elektroenergetskega omrežja je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe.
(4) Pri lociranju objektov in naprav ter izdelavi OPPN, je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja (vodov, objektov in naprav) ter predpisane odmike, smernice, mnenja in projektne pogoje upravljavca.
(5) Objekte se priključi na elektroenergetsko omrežje pod pogoji in na podlagi soglasja, ki jih izda upravljavec.
(6) Za povečanje priključne moči se mora pridobiti soglasje upravljavca elektroenergetskega omrežja.
(7) Nove in nadomestne elektroenergetske vode in priključke se v strnjenih naseljih izvede v podzemni izvedbi, izven strnjenih naselij pa lahko tudi v nadzemni izvedbi.
(8) Pri lociranju objektov in naprav, ki povzročajo obremenitve okolja z elektromagnetnim sevanjem, se glede na občutljivost posameznega območja preveri morebitne prekoračitve mejnih vrednosti v skladu s predpisi.
(9) Nove transformatorske postaje se gradi kot samostojne objekte, v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini, pri čemer se upošteva zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa iz področnih predpisov.
(10) Za gradnjo večjih obrtnih con, trgovskih con, delavnic oz. industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč je treba pri upravljavcu naročiti raziskavo o možnostih napajanja z električno energijo.
(11) Za vsako graditev objektov v koridorjih obstoječih in predvidenih prenosnih daljnovodov je potrebno pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektnim rešitvam ELES-a. Pri načrtovanju se upošteva prilogo (tabela 1 in 2) Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1) označene z »-« prepovedana gradnja v varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov. Dovoljena osnovna namenska raba prostora znotraj 80 m širokega pasu je: območje brez stanovanj, brez športnih, zdravstvenih, izobraževalnih ipd. objektov, namenjeno le industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni in skladiščni dejavnosti.
(12) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za določene stavbe iz predpisov s področja energetike in učinkovite rabe energije. Če je v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določeno, da bo več kot dve tretjini potreb stavbe po toploti zagotovljeno iz enega ali več alternativnih sistemov za oskrbo stavbe z energijo, se šteje, da je zahteva za izdelavo študije izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo izpolnjena.
(13) Pri gradnji novih javnih objektov oz. pri njihovi prenovi ter v strnjenih naselij se uredi javna razsvetljava. Pri tem se upošteva omejitve glede svetlobnega onesnaževanja posameznih objektov ali območij. Omrežje javne razsvetljave se mora v naseljih izgraditi v podzemni izvedbi.
(14) Objekt javne razsvetljave mora imeti enotno oblikovane elemente vzdolž ene cestne poteze. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin (od vozišča, od kolesarske steze itd.). Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Kjer je ob vozišču le pločnik širine do 2 m, je treba drog postaviti ob ograje oz. na zunanji rob cestišča. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oz. preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
(15) V vseh enotah oz. podenotah urejanja prostora je na območju stavbnih zemljišč na strehah objektov, v kolikor za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora v prostorskem načrtu ni določeno drugače, možna namestitev energetskih objektov (npr. sončne celice, fotovoltaika).
(1) Na območju občine plinovodno omrežje ni zgrajeno.
(2) V primeru izkazanih potreb in pričakovanega povečanega odjema zemeljskega plina se plinovodno omrežje gradi na podlagi izvedbenih načrtov in posebnih strokovnih podlag.
(1) Oskrba s pitno vodo oz. priključevanje objektov na vodovodno omrežje poteka na podlagi veljavnih predpisov, ki na območju občine urejajo oskrbo s pitno vodo in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.
(2) Za rabo vode iz vodnega vira za oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja je potrebno pridobiti vodno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo vode.
(3) Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.
(4) Na območjih, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja, ni dovoljena oskrba s pitno vodo iz lastnih zajetij.
(5) Uporabnik se sme oskrbovati iz javnega vodovoda in hkrati lastnega vodnega vira le, če sta priključek in interna napeljava na javni vodovod in lastni vodni vir izvedena ločeno, brez kakršne koli medsebojne povezave in če ima uporabnik za rabo vode iz lastnega vira pridobljeno vodno dovoljenje.
(6) Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na distribucijski (sekundarni) vodovod.
(7) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je oddaljenost stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta od javnega vodovoda prevelika oz. je izvedba priključka stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(8) Nove stavbe in gradbeno inženirske objekte se ne sme priključiti na javno vodovodno omrežje, če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode. Prav tako na javno vodovodno omrežje ni dovoljena priključitev nestanovanjskih stavb in gradbeno inženirskih objektov, če lastnik stavbe oz. gradbeno inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je potrebno pridobiti vodno dovoljenje.
(9) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodnih sistemov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene.
(10) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
(11) Če objekti in naprave javnega vodovodnega omrežja ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij, je potrebno za oskrbo hidrantnega omrežja zagotoviti druge vodne vire, pri čemer morajo biti viri za oskrbo hidrantnega omrežja hidravlično ločeni od javnega vodovodnega omrežja, razen če se s priključkom na javni vodovod izvede samo napajanje požarnega bazena iz javnega vodovoda.
(12) Javno vodovodno omrežje je potrebno načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je potrebno upoštevati razvojne potrebe oskrbovanega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.
(13) Priključitev stavb in gradbeno inženirskih objektov, kjer se pričakuje povečana poraba vode ali poraba vode v tehnološke namene, se izvede le po predhodni proučitvi zadostnih količin vode iz javnega vodnega vira.
(zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda)
(1) Zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda poteka na podlagi veljavnih predpisov, ki na območju občine urejajo zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda in na podlagi pogojev in soglasja, ki jih izda upravljavec.
(2) Vse objekte, ki bodo priključeni na vodovodno omrežje, se tam kjer občina zagotavlja odvajanje in čiščenje odpadnih voda obvezno priključi tudi na kanalizacijsko omrežje.
(3) Priključitev na kanalizacijsko omrežje je možna le na podlagi pogojev in soglasja upravljavca.
(4) Komunalnih odpadnih voda ni dovoljeno odvajati neposredno v javno kanalizacijo, brez soglasja upravljavca.
(5) Na območjih, kjer je zgrajeno kanalizacijsko omrežje in je nanj možno priključiti objekt, ni dovoljena gradnja greznic.
(6) Na delu občine, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda reši v skladu z veljavnimi predpisi, z malimi oz. skupnimi komunalnimi čistilnimi napravami, če pa to ni mogoče zaradi tehničnih, okoljskih ali drugih razlogov, pa tudi z individualnimi ali skupinskimi nepretočnimi greznicami. Vsebina greznic se obdela v eni izmed komunalnih čistilnih naprav.
(7) Na območjih, kjer v skladu z operativnim programom opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena izgradnja javne kanalizacije, so lastniki obstoječih objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti ter jih nadomestiti z malimi komunalnimi čistilnimi napravami ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom glede tehnične izvedbe in čiščenja odpadne vode do takšne stopnje, da niso preseženi mikrobiološki parametri, ki so predpisani za komunalne čistilne naprave. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno malo komunalno čistilno napravo s pripadajočim kanalizacijskim omrežjem, ki nima status javne kanalizacije. Za upravljanje s temi objekti morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(8) Blato iz nepretočnih greznic in malih komunalnih čistilnih naprav ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se v sodelovanju z upravljavcem, odvaža in jih je prepovedano odlagati oz. izpuščati v vodotoke, melioracijske jarke ali druge odvodnike površinskih voda.
(9) Tehnološke odpadne vode se odvaja v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oz. predpisom, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.
(10) Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem sistemu, razen v primeru, ko padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oz. ni možnosti ponikanja ali so padavinske vode tako onesnažene, da jih ni možno odvajati v vodotok ali ponikniti.
(11) Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Odvajanje se predvidi tako, da se v največji možni meri zmanjša hipni odtok z urbanih površin, kar pomeni, da se predvidi zadrževanje padavinskih vod pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, suhi zadrževalnik). Z večjih utrjenih površin, kjer obstoja nevarnost onesnaženja se meteorne vode odvaja kontrolirano in v skladu z občinskimi predpisi, ki urejajo to področje.
(12) Na območjih, kjer ponikanje zaradi značilnosti tal ni možno, se padavinska voda odvaja v kanalizacijo na podlagi pogojev upravljavca kanalizacije, pri čemer se naj čim večji delež padavinske vode pred odvodom v kanalizacijsko omrežje začasno zadrži na lokaciji.
(13) V gričevnatem delu občine se na območjih stavbnih in ostalih zemljišč, na katere se posega z gradnjo, mora urediti odvod padavinskih voda s streh in utrjenih površin z drenažo, ki prepreči erozijo in plazenje. Zajame se tudi padavinske vode, ki bi v primeru erozije lahko povzročile škodo na objektih.
(14) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno (gnojnične jame in gnojišča). Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi o vnosu snovi v tla in v skladu z omejitvami v prostoru (območja varstva narave, vodovarstvena območja ipd.).
(15) Postavitev čistilnih naprav in nepretočnih greznic je možna pod pogojem, da objekta ni možno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje in je v soglasju z izvajalcem javne službe.
(16) Nepretočna greznica je vodotesen zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oz. obdelavo na komunalno čistilno napravo.
(zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov)
(1) Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov se ureja po veljavnih predpisih in jih izvaja s strani občine izbran izvajalec.
(2) Pri novih objektih se zbirna mesta za odpadke predvidi tako, da niso vidno izpostavljena in so dostopna vozilom za odvoz.
(3) Zbirno in odjemno mesto za odpadke morata ustrezati estetskim, higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem in ne smeta ovirati ali ogrožati prometa na javnih prometnih površinah.
(4) Na območju občine je dovoljeno zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost, v ustrezno oblikovanih zabojnikih oz. kompostnikih.
(5) Zbiranje posebnih odpadkov se izvaja ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in ureja na način, kot ga predpisujejo predpisi.
(6) Obstoječa nelegalna odlagališča odpadkov, mora Občina v najkrajšem možnem času oz. najkasneje v roku dveh let sanirati.
(7) Ekološki otoki so postavljeni lahko le ob javni cesti, kjer je možno zaustavljanje osebnih in tovornih vozil.
6. Prostorski izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb
6.1. Celostno ohranjanje kulturne dediščine
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V občini se nahajajo območja in objekti kulturne dediščine, ki so varovani skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. To so kulturni spomeniki, vplivna območja kulturnih spomenikov, varstvena območja dediščine, registrirana kulturna dediščina in vplivna območja dediščine. Kulturni spomeniki so razglašeni z Odlokom o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 52/08 in 116/08).
(2) Območja in objekti kulturne dediščine so razvidni iz Prikaza stanja prostora (karte št. 4. Prikaz varstvenih režimov), ki je veljal ob uveljavitvi odloka o prostorskem načrtu in je njegova obvezna priloga, ter iz veljavnih prepisov s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti ter kulturno dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ).
(4) Gradnja novega objekta, vključno z dozidavo ali nadzidavo ter deli, zaradi katerih se bistveno spremeni zunanji izgled objekta, in rekonstrukcija objekta na objektih in območjih kulturne dediščine nista dovoljena, če so s tem prizadete varovalne vrednote objekta ali območja kulturne dediščine, prepoznavne značilnosti ali materialna substanca, ki so nosilci teh vrednot.
(5) Odstranitve objektov ali območij ali delov objektov ali območij kulturne dediščine niso dopustne, razen pod pogoji, ki jih določajo predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(6) Na objektih in območjih kulturne dediščine veljajo pri gradnji in drugih posegih v prostor prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine. V primeru neskladja ostalih določb tega prostorskega načrta s prostorsko izvedbenimi pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine veljajo pogoji za celostno ohranjanje kulturne dediščine.
(7) Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodovanjem ali uničenjem tudi med gradnjo – čez objekte in območja kulturne dediščine ne smejo potekati gradbiščne poti, obvozi, vanje ne smejo biti premaknjene potrebne ureditve vodotokov, namakalnih sistemov, komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura, ne smejo se izkoriščati za deponije viškov materiala ipd.
(8) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim konkretnega akta o razglasitvi kulturnega spomenika. V primeru neskladja določb tega prostorskega načrta z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o razglasitvi. Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je treba izdelati konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(9) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij kulturne dediščine. V primeru neskladja določb tega prostorskega načrta z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstvena območja dediščine, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni z varstvenim režimom v aktu o določitvi varstvenih območij dediščine.
(10) Za registrirano kulturno dediščino, ki ni kulturni spomenik in varstveno območje dediščine, velja, da posegi v prostor ali način izvajanja dejavnosti, ki bi prizadeli varovane vrednote ter prepoznavne značilnosti in materialno substanco, ki so nosilci teh vrednost, niso dovoljeni. V primeru neskladja določb tega prostorskega načrta z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji, določeni v tem členu. Za registrirano kulturno dediščino veljajo dodatno še prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljujejo varstveni režimi za posamezne tipe kulturne dediščine in so navedeni v tem nadaljevanju:
Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano stavbno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora,
– sestavine in pritikline,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost kulturne dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolico značilnostim stavbne dediščine),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.
Za registrirano arheološko najdišče velja, da ni dovoljeno posegati v prostor na način, ki utegne poškodovati arheološke ostaline. Registrirana arheološka najdišča s kulturnimi plastmi, strukturami in premičnimi najdbami se varuje pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov in jezer,
– ribariti z globinsko vlečno mrežo in sidrati,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oz. kamnine,
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo ter nosilce reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
Izjemoma so dovoljeni posegi v posamezna najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev,
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
V primeru, da se območje ureja z OPPN, je treba predhodne arheološke raziskave v smislu natančnejše določitve vsebine in sestave najdišča opraviti praviloma že v okviru postopka priprave izvedbenega akta.
Za posamezna registrirana arheološka najdišča ali njihove dele za katere prostorski akt dopušča posege, je treba v fazi priprave projektne dokumentacije ali pred posegom v prostor, pri katerem gradbeno dovoljenje ni potrebno, izvesti predhodne arheološke raziskave oz. oceno arheološkega potenciala zemljišča in rezultate upoštevati pri vseh nadaljnjih aktivnostih (npr. pri pripravi projekta, pridobitvi gradbenega dovoljenja, gradnji). V kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred izvedbo zemeljski del, je potrebno pristojnemu Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišča, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Prostorski izvedbeni pogoji za registrirano memorialno dediščino: ohranjajo se varovane vrednote, kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst območja z okolico ter vedute.
(11) V vplivnih območjih kulturne dediščine velja, da morajo biti posegi in dejavnosti prilagojeni celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. Ohranja se prostorska integriteta, pričevalnost in dominantnost kulturne dediščine, zaradi katere je bilo vplivno območje določeno. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturne dediščine. Dopustne so ureditve, ki vzpodbujajo razvoj in ponovno uporabo kulturne dediščine.
(12) Za posege v kulturni spomenik, vplivno območje kulturnega spomenika, varstveno območje dediščine ali registrirano dediščino, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje za posege po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Kulturnovarstveno soglasje je treba pridobiti tudi za posege v posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora, če je tako določeno s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji, ki veljajo za to območje enote oz. podenote urejanja prostora.
(13) Za kompleksne posege oz. za posege v strukturne elemente spomenika je treba pripraviti konservatorski načrt, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Pogoji priprave in izdelave konservatorskega načrta so določeni s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. S kulturnovarstvenim soglasjem se potrdi konservatorski načrt in usklajenost projektne dokumentacije s konservatorskim načrtom.
(14) Če se upravičeno domneva, da je v nepremičnini, ki je predmet posegov, neodkrita dediščina, in obstaja nevarnost, da bi z načrtovanimi posegi bilo povzročeno njeno poškodovanje ali uničenje, je treba izvesti predhodne raziskave skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Obseg in čas predhodnih raziskav dediščine določi pristojna javna služba. Za izvedbo raziskave je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo po predpisih s področja varstva kulturne dediščine.
(15) Za posege v objekt ali območje kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakorkoli spremenijo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali ki dediščino uničijo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo. To so tudi vsa dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta skladno s predpisi s področja graditve objektov in drugi posegi v prostor, ki se ne štejejo za gradnjo in so dopustni na podlagi tega prostorskega načrta ali drugih predpisov.
(16) Za izvedbo predhodne arheološke raziskave na območju kulturnega spomenika, registriranega arheološkega najdišča, stavbne dediščine, naselbinske dediščine, kulturne krajine ali zgodovinske krajine je treba pridobiti kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po predpisih s področja varstva kulturne dediščine. Pred pridobitvijo kulturnovarstvenega soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline je pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije treba pridobiti podatke o potrebnih predhodnih arheoloških raziskavah – obseg in čas predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna javna služba.
(17) Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potencialna zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo ali posegi v zemeljske plasti.
(18) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
(19) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
6.2. Ohranjanje narave
(1) Na območju občine se nahaja več naravovarstveno pomembnih območij:
– območja naravnih vrednot (drevesne, hidrološke, botanične, zoološke in ekosistemske naravne vrednote),
– ekološko pomembna območja (celotno območje občine),
– posebno varstveno območje (območje Natura 2000)(celotno območje občine),
– krajinski park (Krajinski park Goričko)(celotno območje občine),
– varovani habitatni tipi in habitati varovanih vrst.
(2) Naravovarstveno pomembna območja, ki se nahajajo v občini so prikazana v obvezni prilogi prostorskega načrta Prikazu stanja prostora na kartah 4. Prikaz varstvenih režimov.
(3) Za posege v območja ohranjanja narave, ki so razglašena z odloki ali določena s posebnimi predpisi s področja ohranjanja narave in se varujejo v skladu z določbami teh predpisov, je potrebno pridobiti pogoje in soglasja pristojnega Zavoda RS za varstvo narave.
(4) Za izvedbo omilitvenih ukrepov so zadolženi Občina in investitorji/lastniki zemljišč. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oz. naravovarstveni nadzornik ter Občina.
(5) Po posameznih naravovarstvenih območjih se poleg usmeritev, izhodišč in pogojev, ki so podani v sprejetih aktih o zavarovanju posameznega naravovarstvenega območja, upošteva tudi naslednje naravovarstvene usmeritve, izhodišča in pogoje:
(1) Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava.
(2) Z naravnimi vrednotami je treba ravnati tako, da se ne ogrozi njihov obstoj. Posegi in dejavnosti se izvajajo izjemoma, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti za izvedbo posega ali opravljanja dejavnosti. V kolikor ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, za posege in dejavnosti veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– posegi in dejavnosti na hidrološki naravni vrednoti se izvajajo v obsegu in na način, da se ne uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oz. v obsegu in na način, da se v čim manjši možni meri spremenijo druge fizične, fizikalne, kemijske, vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– posegi in dejavnosti na drevesni naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne zmanjša vitalnost in ne poslabša zdravstveno stanje drevesa ter, da se ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču.
– posegi in dejavnosti na botanični in zoološki naravni vrednoti se izvajajo tako, da se ne poslabšajo življenjske razmere rastlin in živali, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, do takšne mere, da jim je onemogočeno dolgoročno preživetje.
– posegi in dejavnosti na ekosistemski naravni vrednoti, da se ne spremenijo kvalitete ekosistema ter naravni procesi v njem do takšne mere, da se ne poruši naravno ravnovesje.
(3) Posegi in dejavnosti zunaj naravnih vrednot, na območju vpliva na naravno vrednoto se izvajajo tako, da vpliv posega ali dejavnosti ne povzroči uničenja ali bistvene spremembe lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto, ali uničenja naravne vrednote. Območje vpliva na naravno vrednoto se opredeli glede na nameravani poseg ali dejavnost na podlagi naslednjih izhodišč:
– za hidrološko naravno vrednoto je območje vpliva na naravno vrednoto območje porečja ali dela porečja, v katerem se naravna vrednota nahaja.
– za naravne vrednote drugih zvrsti je območje vpliva na naravno vrednoto območje, v katerem vpliv posegov in dejavnosti človeka lahko ogrozijo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave opredeljen za naravno vrednoto (za geološke naravne vrednote je to zlasti njihova stabilnost, za botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote je to zlasti kvaliteta habitatov rastlin in živali).
(4) Poleg splošnih varstvenih usmeritev je potrebno pri izvajanju posegov in dejavnosti na območju naravnih vrednot upoštevati še naslednje podrobnejše varstvene usmeritve:
(5) Hidrološke naravne vrednote:
– gradnja objektov vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja tako, da se izkoristijo vse možne tehnične ali druge rešitve, da se naravna vrednota ne poškoduje ter, da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– objekte in naprave za različne namene se na naravni vrednoti namešča oz. se njihovo delovanje zagotavlja tako, da se ne prekinja zveznosti vodnega toka, da se ne spreminja ali bistveno ne spreminja količina vode in hitrosti pretoka, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka, oblika in dno struge vodotoka oz. jezera, ter da se bistveno ne spreminjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– urejanje voda se izvaja sonaravno, tako da se v največji možni meri ohranjajo vidne in funkcionalne lastnosti naravne vrednote.
– ne slabša se kvaliteta vode, ne spreminja se temperatura vode. Onesnaženo vodo se prednostno očisti.
– na naravno vrednoto se ne odlaga odpadkov.
– v obrežno vegetacijo se posega s sekanjem, obsekavanjem, redčenjem, zasajanjem, tako da se bistveno ne spremenijo fizikalne lastnosti obrežja.
– prod, pesek, mivka se z obrežja, prodišč in dna struge odvzema v količini in na način, da se ne spremenijo ali bistveno ne spremenijo funkcionalne in vidne lastnosti naravne vrednote.
– rekreacijske in športne aktivnosti se izvaja tako, da se naravne vrednote ne poškoduje in da se ne spremeni njenih lastnosti. Na jezerih se za rekreacijske namene ne uporablja čolnov z motorji na notranje izgorevanje.
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, mostov, galerij, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili ipd., vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti naravne vrednote ter da je vidna podoba naravne vrednote čim manj spremenjena.
(6) Na območju vpliva na hidrološko naravno vrednoto:
– se ne odlaga odpadkov, če za to obstajajo druge prostorske možnosti; v primeru da ni drugih prostorskih možnosti, se odpadke odlaga le tako, da je onemogočeno odtekanje odcednih voda na naravno vrednoto.
– gradnja objektov in nameščanje naprav za različne namene (hidroenergetske, vodnogospodarske, rekreacijske, turistične in druge) se izvaja tako, da objekti in naprave zlasti ne povzročajo spremembe ali bistvene spremembe kakovosti in količin vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka na naravni vrednoti.
(7) Drevesne naravne vrednote:
– vej, listov, debel, drevesne skorje in korenin se ne lomi, seka, obsekava ali drugače poškoduje, razen če gre za sanacijske ukrepe na drevesu.
– življenjske razmere na rastišču se ohranja nespremenjene, zato se ne odstranjuje zemlje, razkriva korenin, zasipava debla ali rastišča oz. površine nad koreninami, s hojo, vožnjo ali kako drugače ne tepeta tal, ne poplavlja rastišča, spreminja višina podtalnice, kislosti oz. alkalnosti tal, spušča škodljivih tekočin ali plinastih snovi na rastišče ter ne odlaga odpadkov.
– podlago se na rastišču utrjuje le tako, da se omogoči zadostno zaraščenost in vodoprepustnost tal nad koreninskim sistemom.
– na rastišče se praviloma ne postavlja objektov ali naprav. V primeru, da drugih prostorskih možnosti ni, se manjše objekte, kot so odri, kioski, spominska obeležja, vodnjaki, svetilke, klopi ipd., postavlja v primerni oddaljenosti na način, da se ekološke razmere na rastišču ne spremenijo ter da je njena vidna podoba čim manj spremenjena.
– na deblo, korenine in veje dreves se ne obeša, pritrjuje ali postavlja tujih teles, kot so plakati, obvestila, svetilke, nosilci žičnih vodov, table, omarice, antene ipd.
– znanstveno-raziskovalno poseganje ali poseganje pred sanacijo za ugotovitev stanja drevesa (jemanje lesnih izvrtkov ali vzorcev iz debla, vej, korenin) se izvaja tako, da se s posegom ne poslabša zdravstveno stanje drevesa.
– naravna vrednota se lahko opremi za obisk, ogled in predstavitev javnosti z označevalnimi in pojasnjevalnimi tablami, klopmi ipd., vendar le na način, da se s posegom in ogledovanjem ne poškoduje drevesa in ne spremeni življenjskih razmer na rastišču.
(8) Na območju vpliva na drevesno naravno vrednoto:
– se objekte in naprave gradi oz. namešča v takšni oddaljenosti od drevesa oz. njegovega rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenost oz. osončenost drevesa ali rastišča.
(9) Botanične naravne vrednote:
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču in da se ohranijo rastline, zaradi katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje globine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.
– združbo rastišča se spreminja z izkrčenjem gozda oz. posameznih dreves, s pogozditvijo, preoravanjem in podobno, le toliko, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere na rastišču.
– rastlin se ne nabira, izkoreninja, lomi ali drugače poškoduje ali uničuje, razen za znanstveno-raziskovalno delo v obsegu, ki ne vpliva negativno na stanje populacije in rastišča.
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se rastlin ne poškoduje in se ne slabšajo možnosti za rast.
– rastlin se ne požiga.
– sestave biocenoze se ne spreminja z vnašanjem rastlin tujerodnih vrst.
– na naravni vrednoti se ne uporablja kemičnih sredstev za uničenje živali in rastlin. Preprečuje se naravno sukcesivno zaraščanje rastišč, če je to strokovno utemeljeno.
– na naravni vrednoti, kjer se rastišče vzdržuje s tradicionalno kmetijsko rabo, se upošteva zlasti naslednje usmeritve: način in količina gnojenja se ne spreminjata glede na tradicionalen način gojenja, na rastišča se ne vnaša mineralnih gnojil, pri času košnje se upošteva življenjski cikel rastlin, po možnosti se kosi po semenitvi, intenzivnosti paše se ne povečuje nad tradicionalno.
– naravno vrednoto se obiskuje na način, da se zaradi fizičnega učinka hoje ne poslabšajo življenjske razmere na rastišču. Obiskovalce se usmerja na določene poti. V primeru, da gre za majhna rastišča zelo ogrožene vrste, se obiskovanje naravne vrednote lahko prostorsko omeji ali prepove.
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar na način, ki ne spremeni življenjskih razmer na rastišču.
(10) Na območju vpliva na botanično naravno vrednoto:
– se ne slabša kvalitete površinskih in podzemnih vod, tako da se ne slabšajo življenjske razmere na rastišču.
– se objekte in naprave gradi oz. umešča v takšni oddaljenosti od rastišča, da se ne spremenijo življenjske razmere na rastišču, vključno s tem, da se ne spremeni osenčenosti oz. osončenosti rastišča.
(11) Zoološke naravne vrednote:
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takem obsegu, da se bistveno ne spremenijo življenjske razmere za živali. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevaje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.
– posege, dejavnosti in aktivnosti na naravni vrednoti se izvaja tako, da se način in čas opravljanja posegov, dejavnosti in aktivnosti kar najbolj prilagodita življenjskim ciklom živalim; posege, dejavnosti in aktivnosti se izvaja v času, ki ne sovpada z obdobji, ko živali potrebujejo mir, npr. sekanje grmišč se opravlja po gnezditvenem času ptičev, kmetijska in druga opravila, ki lahko uničijo gnezda ali mladiče, se opravljajo po gnezdenju ali poleganju mladičev in na način, da se živali lahko umaknejo.
– živali se ne vznemirja, preganja, nabira, zastruplja ali drugače uničuje.
– sestave zoocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.
– eksplozij ali drugih dejanj, ki povzročajo močan hrup ali vibracije, se ne izvaja.
– ponoči se naravne vrednote ne osvetljuje. Jame ali dele jam, kjer so kolonije netopirjev se ne osvetljuje oz. se osvetljuje le minimalno in za krajši čas.
– ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere živali.
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za živali.
– naravno vrednoto se obiskuje na način in v času, ki je za živali najmanj moteč. Obiskovalec se usmerja na določene poti. V primeru, da gre za živalsko vrsto, ki je na človekovo prisotnost izjemno občutljiva, se obiskovanje naravne vrednote lahko časovno (npr. v času razmnoževanja) ali prostorsko omeji ali prepove.
– rekreacijske in športne aktivnosti se preusmerja na spoznavanje in doživljanje narave.
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, vendar v času in na način, ki za živali ni moteč. Naravno vrednoto se uredi tako, da je ljudem omogočeno spoznavanje in doživljanje živali v njenem naravnem okolju.
(12) Na območju vpliva na zoološko naravno vrednoto:
– se posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za živali na naravni vrednoti.
(13) Ekosistemske naravne vrednote:
– gradnja objektov, vključno z enostavnimi objekti, se v primeru, da ni drugih prostorskih možnosti zunaj naravne vrednote, izvaja na način in v takšnem obsegu, da se populacije rastlinskih in živalskih vrst pretežno ohranijo. Na način in v obsegu iz prejšnjega stavka se izvaja tudi odstranjevanje ali spreminjanje vegetacije, spreminjanje vodnih razmer (npr. osuševanje, dviganje ali spuščanje gladine podtalnice, poplavitev, zamenjava sladke vode s slano in obratno), spreminjanje temperature vode, spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal, odstranjevanje zemlje, ruše ali kamninske podlage, zasipavanje, nasipavanje, vključno z odlaganjem odpadnih materialov. Pri tem se izkoristijo vse možne tehnične rešitve, da se naravna vrednota čim manj poškoduje.
– ne slabša se kvalitete površinske in podzemne vode, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali.
– zraka se ne onesnažuje s prahom, aerosoli ali strupenimi plini, tako da se ne slabšajo življenjske razmere za rastline in živali.
– sestave biocenoze se ne spreminja z naseljevanjem živali tujerodnih vrst.
– na naravno vrednoto se ne vnaša gensko spremenjenih organizmov.
– naravno vrednoto se lahko uredi za obisk javnosti, z nadelavo poti, razgledišč, opazovališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami in opozorili, vendar tako, da se ne spremenijo lastnosti ekosistema in da je z dodatnimi ukrepi zagotovljeno, da prisotnost obiskovalcev ne bo vznemirjala živali (npr. skrite opazovalnice). Obiskovalce se usmerja na določene poti.
– rekreacijska in športna aktivnost, ki negativno vplivata na rastline in živali, se ne izvajata, preusmerjata se na doživljanje in spoznavanje narave.
(14) Na območju vpliva na ekosistemsko naravno vrednoto:
– se posege in dejavnosti ter druge aktivnosti izvaja tako, da le-ti ne vplivajo negativno na življenjske razmere za rastline in živali na naravni vrednoti.
(15) Pri načrtovanju ureditev oz. posegov v neposredni bližini oz. na območju naravnih vrednot se morajo ohranjati lastnosti naravnih vrednot, zaradi katerih je bila le-ta opredeljena kot naravna vrednota.
b) EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA
(1) Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
(2) Na ekološko pomembnih območjih za posege in dejavnosti veljajo naslednje splošne varstvene usmeritve:
– Na ekološko pomembnih območjih se v primeru obstoja alternativnih možnosti prostorske ureditve ne načrtujejo, če se zaradi njihove izvedbe lahko bistveno poslabša ugodno stanje habitatnih tipov ali vrst, zaradi katerih je ekološko pomembno območje opredeljeno, v drugih primerih pa se načrtuje tako, da je njihov neugoden vpliv čim manjši.
– Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih in živalskih vrst, njihova kvaliteta ter prepoznavnost habitatov populacij in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena. Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim stavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
c) POSEBNO VARSTVENO OBMOČJE – OBMOČJE NATURA 2000
(1) Posebno varstveno območje – območje Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, razglašenih v državah članicah Evropske unije z osnovnim ciljem ohraniti biotsko raznovrstnost za bodoče rodove. Posebna varstvena območja so torej namenjena ohranjanju živalskih in rastlinskih vrst ter habitatov, ki so redki ali na evropski ravni ogroženi zaradi dejavnosti človeka.
(2) Splošne varstvene usmeritve na območjih Natura 2000, kjer se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
– ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst,
– ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne procese ali ustrezno rabo,
– ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za najpomembnejše življenjske faze kot so mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje, selitev in prehranjevanje živali,
– ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta prekinjena.
(3) Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
Čas izvajanja posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
– živalim prilagodi tako, da poseganje oz. opravljanje dejavnosti ne, ali v čim manjši možni meri, sovpada z obdobji, ko potrebujejo mir oz. se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
– rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
(4) Na območja Natura 2000 se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Na območju občine je z Uredbo o Krajinskem parku Goričko (Uradni list RS, št. 101/03 in 46/14) bil ustanovljen Krajinski park Goričko.
e) OBMOČJA NADOMESTNIH KVALIFIKACIJSKIH HABITATNIH TIPOV
(1) Zaradi načrtovanih posegov in gradnje objektov na stavbnih zemljiščih se v nekaterih enotah in podenotah urejanja prostora uničijo kvalifikacijski habitatni tipi, ki se jih nadomesti in vzdržuje na kmetijskih zemljiščih z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in K2 v enotah urejanja prostora NHT 1 do NHT 26.
(2) Stavbna zemljišča, kjer bo s predvidenimi posegi, prišlo do uničenja kvalifikacijskih habitatnih tipov in zemljišča, kjer se lahko vzpostavijo in vzdržujejo nadomestni kvalifikacijski habitatni tipi so prikazana v kartografskem delu, obvezne priloge prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov. Seznam stavbnih zemljišč, kjer bo s predvidenimi posegi prišlo do uničenja kvalifikacijskega habitatnega tipa ter površine, uničenega kvalifikacijskega habitatnega tipa, ki jih je potrebno nadomestiti, na območjih predvidenih za nadomeščanje uničenih kvalifikacijskih habitatnih tipov, so navedene v tekstualnem delu obvezne priloge prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora v Preglednici št. 8. Digitalni podatki o uničenih kvalifikacijskih habitatih tipih na območju stavbnih zemljišč z imenom »uniceni_HT.shp« in o območjih, kjer se lahko nadomeščajo uničeni kvalifikacijski habitatni tipi z imenom »NHT.shp« se nahajajo v mapi »03_priloge\32_sta_pro\06_prikaz_varstvenih_rezimov\03_vektor_SHP\REZIMI\habitati«.
(3) Na območju nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih tipov, znotraj enot urejanja prostora NHT 1 do NHT 26, ni dopustna gradnja nobenih objektov, prav tako se do vzpostavitve nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih tipov raba ne sme intenzivirati, po ureditvi nadomestnega kvalifikacijskega habitatnega tipa pa se mora zagotavljati raba prostora, ki omogoča ohranjanje ugodnega stanja habitatnega tipa.
(4) Nadomesti kvalifikacijski habitatni tipi se morajo vzpostaviti pred izdajo gradbenega dovoljenja na stavbnih zemljiščih, za katere je v prilogi prostorskega načrta, Prikazu stanja prostora, predvideno nadomeščanje kvalifikacijskih habitatnih tipov.
(5) Za vzpostavitev in vzdrževanje kvalifikacijskih habitatnih tipov znotraj enot urejanja prostora NHT 1 do NHT 26 je zadolžena Občina. Občina ureja tudi razmerja med lastniki oz. upravljavci zemljišč na katerih je predvideno nadomeščanje kvalifikacijskih habitatnih tipov in investitorji oz. lastniki stavbnih zemljišč, ki morajo uničene kvalifikacijske habitatne tipe nadomestiti.
(6) Zemljišča, na katerih je predvidena vzpostavitev nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih tipov, se lahko odkupi, uredi najemno razmerje oz. preda vzpostavljene nadomestne kvalifikacijske habitatne tipe v upravljanje Krajinskemu parku Goričko, Občini, Skladu ipd., ali pa se z lastniki zemljišč sklene dolgoročna pogodba o rabi zemljišč v skladu z naravovarstvenimi pogoji proti ustrezni odškodnini.
(7) Enote urejanja prostora za vzpostavitev in vzdrževanje nadomestnih kvalifikacijskih habitatnih tipov se lahko na podlagi novo pridobljenih dejstev in v skladu z naravovarstvenimi pogoji spreminja.
(8) V enotah urejanja prostora NHT 1 do NHT 24 se nadomesti in vzdržuje kvalifikacijski habitatni tip nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov. Travniške površine se kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje enkrat v letu se le-ta opravi konec julija. V primeru košnje dvakrat letno, se prva košnja opravi po 1. juliju, druga pa v septembru. Čas in število odkosov je odvisno od vremenskih razmer, zato se le-tem prilagaja. Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi prisotnosti živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin izmenično puščajo 3 m široki pasovi nepokošene vegetacije, ki jih pokosimo naslednje leto. Pri košnji je priporočljiva uporaba klasične strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji visoka vsaj 10 cm. Pokošena trava se naj ne balira v folijo, ampak posuši na travniku in posušena odpelje. Gnojenje se naj izvaja izključno z manjšimi količinami hlevskega gnoja, le na vsake tri leta v količini do 5 m3 na ha. Uporaba gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov na travnatih površinah ni dovoljena. Med travniki in okoliškimi površinami (njive, ceste ipd.), ki mejijo na travniške površine naj se vzpostavijo mejice. Mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov se naj ne izvaja drugih ukrepov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot so npr. izsuševanje, poglabljanje jarkov. V skladu z rezultati monitoringa in navodili strokovnjakov, se odstranjuje invazivne tujerodne vrste rastlin. Pri rabi zemljišča se glede na rezultate monitoringa upošteva navodila strokovnjaka. Monitoring izvaja biolog. Glede na rezultate monitoringa se določijo ustrezni ukrepi (dodatno dosejevanje, čas, število in način košnje ipd.). Kot strokovnjak je mišljen predstavnik (biolog) iz Krajinskega parka Goričko ali Zavoda RS za varstvo narave.
(9) V enotah urejanja prostora NHT 25 do NHT 26 se nadomesti in vzdržuje kvalifikacijski habitatni tip polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh. Na območjih kvalifikacijskega habitatnega tipa polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh se naj košnja ne vrši več kot dvakrat letno. Prva košnja se naj izvede po 1. juniju. Slednja se naj izvaja tako, da se eno leto pusti nepokošen vsaj 3 do 5 m širok rob travnika ob eni meji, naslednje leto pa ob drugi meji. Ob drugi košnji se naj pokosi celoten travnik. Pokošena trava se naj ne balira v folijo, ampak posuši na travniku in posušena odpelje. Gnojenje se naj izvaja izključno z manjšimi količinami hlevskega gnoja, le na vsake tri leta v količini do 5 m3 na ha. Uporaba gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov na travnatih površinah ni dovoljena. Grmovnice in mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov polnaravnih suhih travišč in grmiščne faze na karbonatnih tleh se naj ne izvaja drugih ukrepov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot so npr. poglabljanje jarkov.
f) OBMOČJA TRAJNEGA VZDRŽEVANJE KVALIFIKACIJSKIH HABITATNIH TIPOV
(1) Območja trajnega vzdrževanja ekstenzivnih travniških habitatov se nahajajo znotraj enot urejanja prostora HTV 1 do HTV 5, kjer se nahajajo kmetijska zemljišča z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 in K2.
(2) Za vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja kvalifikacijskih habitatnih tipov je zadolžena Občina. Z lastniki zemljišč se sklene dolgoročno pogodbo o rabi zemljišč v skladu z naravovarstvenimi pogoji.
(3) Na območju enot urejanja prostora iz prvega odstavka tega člena se lahko gradijo, vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo gradbeni inženirski objekti (cevovodi, komunikacijski vodi in elektroenergetski vodi) pod pogojem, da se ne zmanjša površina travnika in sadnega drevja.
(4) Na območjih enot urejanja prostora, kjer se nahajajo območja trajnega vzdrževanja ekstenzivnih travniških habitatov je potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
Travniške površine se kosi enkrat do dvakrat v letu. V primeru košnje enkrat v letu se le-ta opravi konec julija. V primeru košnje dvakrat letno, se prva košnja opravi po 1. juliju, druga pa v septembru. Čas in število odkosov je odvisno od vremenskih razmer, zato se le-tem prilagaja. Košnja naj se izvaja postopno, ne povsod naenkrat zaradi prisotnosti živalskih vrst. Ob vsaki košnji se na robovih površin izmenično puščajo 3 m široki pasovi nepokošene vegetacije, ki jih pokosimo naslednje leto. Pri košnji je priporočljiva uporaba klasične strižne kosilnice, kosi se na živalim prijazen način (iz sredine travnika navzven). Kosi se tako, da bo travniška vegetacija po košnji visoka vsaj 10 cm. Pokošena trava se naj ne balira v folijo, ampak posuši na travniku in posušena odpelje. Gnojenje se naj izvaja izključno z manjšimi količinami hlevskega gnoja, le na vsake tri leta v količini do 5 m3 na ha. Uporaba gnojnice, umetnih gnojil in pesticidov na travnatih površinah ni dovoljena. Med travniki in okoliškimi površinami (njive, ceste, ipd.), ki mejijo na travniške površine naj se vzpostavijo mejice. Mejice se ne odstranjujejo, ampak se ohranjajo z občasnim redčenjem in obnavljanjem (npr. nadomestna sadnja avtohtonih grmovnic in dreves). Na območjih kvalifikacijskih habitatnih tipov nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov se naj ne izvaja drugih ukrepov za izboljšanje kvalitete kmetijskih zemljišč, kot so npr. izsuševanje, poglabljanje jarkov.
V skladu z rezultati monitoringa in navodili strokovnjakov, se odstranjuje invazivne tujerodne vrste rastlin. Pri rabi zemljišča se glede na rezultate monitoringa upošteva navodila strokovnjaka. Monitoring izvaja biolog. Glede na rezultate monitoringa se določijo ustrezni ukrepi (dodatno dosejevanje, čas, število in način košnje, ipd.). Kot strokovnjak je mišljen predstavnik (biolog) iz Krajinskega parka Goričko ali Zavoda RS za varstvo narave.
g) IZVAJANJE AGRARNIH OPERACIJ
(1) Na območjih agrarnih operacij oz. komasacij se naj ohranjajo obstoječe površine travnikov, mejic, lesne in obrežne zarasti.
(2) Ob izvedbi komasacij se naj ohranja tradicionalne smeri parcelacije v prostoru. Pri izdelavi mreže novih poljskih poti je treba upoštevati obstoječe poti in ceste. Dovoljena je le izvedba t.i. »zelenih poljskih poti«, ki ne vključujejo fizične spremembe terena in so namenjene zgolj za dostop do obdelovalnih površin.
(3) Na območjih izvedenih agromelioracij in ob izvedbi novih komasacij je treba z avtohtono vegetacijo zasaditi posamezne manjše zaplate zemljišč, ki niso primerne za obdelovanje (npr. zaradi neugodnih naravnih razmer), ki se ne uporabljajo za kmetijsko proizvodnjo (npr. deli parcel namenjeni obračanju kmetijskih strojev) ali predstavljajo »ostanke« pri parcelaciji prostora. Dosadijo naj se živice ob novih parcelnih oz. lastniških mejah.
(4) Ohraniti je treba žive meje, posamezna drevesa, gozdne zaplate, grmišča in jarke, ki ne ovirajo kmetovanja. Zlasti se naj ohranja obrežna vegetacija, ki ustvarja povezljivost naravno bolj ohranjenih prostorov in povečujejo mozaičnost kulturne krajine.
(5) Vodotoke naj se ohranja v čim bolj naravnem stanju. Nadaljnje regulacije vodotokov niso sprejemljive. Kjer smiselno se naj izvedejo renaturacije reguliranih vodotokov, predvsem na območjih, kjer imajo velik pomen v krajinskem smislu.
(6) Za izvedbo agrarnih operacij (komasacije in melioracije) ter krčenje ali odstranjevanje mejic ter skupin drevja na varovanih in zavarovanih območjih narave je potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
h) OSTALI POGOJI za območja varovanih habitatnih tipov in habitatov varovanih vrst
(1) Na vseh območjih, kjer prihaja do stika stavbnih zemljišč z gozdnimi zemljišči se naj ohranja oz. ustrezno vzpostavi gozdni rob.
(2) Objekte in ostale posege se umesti v prostor tako, da se ohranja in ne posega v kvalifikacijski habitatni tip obrečna vrbovja, jelševja (Alnus glutinosa) in jesenovja (Fraxinus excelsoir) (mehkolesna loka) (Alno Padion, Alnion incanae, Salicion albae).
(3) Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski habitatni tipi ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi, se le-te ustrezno ohranja, tako da se pri gradnji novih objektov ne posega v gozdni rob in se posege v prostor umesti tako, da so objekti čim bolj, vendar minimalno 15 m oddaljeni od hrastovo-belogabrovega gozda.
(4) Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski habitatni tipi srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (Luzulo – Fagetum), se le-te ustrezno ohranja, tako da se pri gradnji novih objektov ne posega v gozdni rob in se posege v prostor umesti tako, da so objekti čim bolj, vendar minimalno 15 m oddaljeni od bukovega gozda.
(5) Pri načrtovanju posegov v prostor je treba nove objekte umestiti v prostor tako, da se v največji možni meri ohranjajo ekstenzivno gojeni travniki.
(6) Kvalifikacijskih habitatih tipov ekstenzivno gojenih travnikov, na območjih stavbnih zemljišč, ki ostanejo po posegu ni dovoljeno nasipavati ali odvodnjavati in s tem spreminjati hidrološke razmere, ohranjajo se naj v ekstenzivni rabi, ohranja se naj obstoječa vegetacija, dosejevanje trave pa je dovoljeno le z lokalno značilno travno mešanico. Na travnatih površinah ni dovoljena uporaba umetnih gnojil in pesticidov. Gradbišče je dovoljeno organizirati le znotraj površin, predvidenih za poseg.
(7) Na vseh območjih stavbnih zemljišč, kjer so prisotni kvalifikacijski habitatni tipi visokodebelni sadovnjaki, se le-te ustrezno ohranja, tako da se nove objekte umesti v prostor tako, da se izognejo kvalifikacijskem habitatnem tipu visokodebelni ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak, ki se ohranja v ekstenzivni rabi. Ohranja se naj obstoječa vegetacija, po posegu pa se naj na degradiranem območju ob posegu zasadijo stare sorte sadnega drevja tako, da se vzpostavi visokodebelni ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjak.
(8) Visokodebelni sadovnjaki in posamezna starejša sadna drevesa se na območju Občine ohranjajo v največji možni meri. V kolikor bo zaradi posegov potrebno odstraniti sadna drevesa oz. visokodebelne sadovnjake, jih je potrebno nadomestiti v razmerju 1:1 (vsako odstranjeno drevo se nadomesti z novim; sadijo naj se avtohtone in visokodebelne vrste sadnega drevja) na isti ali sosednjih parcelah. V primer poseka visokodebelnega sadovnjaka se na bližnja drevesa namesti gnezdilnice za velikega skovika in smrdokavro.
(9) Na vseh območjih stavbnih zemljišč znotraj občine se naj ohranjajo strukturni elementi krajine (mejice, omejki, visokodebelni sadovnjaki, posamezna drevesa, gozdni otoki ipd.). V primeru uničenja zgoraj opisanih elementov se slednji naj nadomestijo in vzpostavijo ob izvedbi zaključnih zemeljskih del ob objektih. Za njihovo vzpostavitev in krajinsko ureditev se naj uporabijo avtohtone drevesne vrste listavcev in grmovnice.
(10) Na območju evidentiranih kvalifikacijskih habitatnih tipov in habitatih tipov varovanih vrst se gradbena dela prilagodijo biološkemu ciklu kvalifikacijskih vrst, tako da se večja gradbena dela ne izvajajo (npr. izkopi gradbenih jam) med 1. aprilom in 30. julijem.
(11) Pri vseh ureditvah oz. posegih na oz. v neposredni bližini naravnih vrednot se morajo ohranjati lastnosti naravnih vrednot, zaradi katerih je bila opredeljena.
(12) V obvodnih krajinah se v čim večji meri varuje naravna morfologija strug, naravna obrežna vegetacija ter površinski vodni pojavi v celoti.
(13) Ob izvedbi agrarnih operacij je treba vodotoke in ostale odprte vodne površine, v kolikor predstavljajo kvaliteto z naravovarstvenega in krajinskega stališča, ohraniti v čim večji meri in urejati na čim bolj sonaraven način.
(14) Preprečuje se onesnaževanje celinskih voda in spiranje snovi s površin cest, parkirišč in kmetijskih površin. Ohranja se naravna struktura dna kot tudi bregov celinskih voda in obrežne vegetacije.
(15) Dosledno se upoštevajo tehnološki standardi za delujoče in na novo vzpostavljene dejavnosti in objekte ter uporaba komunalne infrastrukture (kanalizacijski sistem, čistilne naprave ipd.).
(16) Gradbeni stroji in mehanizacija morajo biti tehnično brezhibni, tako da je preprečeno spiranje goriva, olj in maziva na površine in v vodotoke. Z gradbenimi stroji se ne posega izven območja predvidenega za pozidavo. Vozilom se naj na prehodu z gradbišča na asfaltno podlago z vodo očisti pnevmatike, da ne bo prihajalo do raznosa zemljin na cesto, kjer se po osušitvi opraši. Za začasno odlaganje izkopanega materiala se naj določijo mesta oz. površine, ki so sicer že degradirane oz. površine, ki bodo kasneje pozidane. Dela naj potekajo v dnevnem času. Zaradi svetlobnega onesnaževanja se odsvetuje nočno osvetljevanje gradbišča in objektov.
(17) Drevje v gozdu se lahko poseka šele po pridobitvi ustreznega dovoljenja. Po končani gradnji je potrebno sanirati morebitne poškodbe nastale zaradi gradnje na okoliškem gozdnem drevju ter na gozdnih poteh. Upošteva se varnostna razdalja, tako da se gradnja objektov načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega drevesa (cca 30 m) od obstoječega gozdnega roba. Pri posegih se ohranja in vzdržuje oz. se omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre vegetacije gozdnega roba.
(18) Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se pojavljajo in se bodo pojavljale na vseh površinah, kjer bo prihajalo do posegov, je potrebno odstranjevati že pred posegi, med posegi in po posegih (stalno). Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), robinija (Robinia pseudacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), topinambur (Helianthus tuberosus), nedotike (Impatiens spp.) idr. Kot osnova nezaželenih vrst naj se uporabi vsaj seznam iz Jogan (2007).
(19) Vsi morebitni posegi v drevesno ali/in grmovno vegetacijo naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (posegi so dovoljeni od začetka septembra do sredine februarja).
(20) Pri posegih v habitat 91EO ali ob vodotokih se ohranja in ponovno vzpostavlja lesna obrežna zarast.
(21) Pri obnovi mostov (in gradnji) za premostitve vodotokov se naj gradnja načrtuje in izvaja tako, da se pod mostom zgradijo suhe police (vsaj enostransko). Polica mora biti tudi v času najvišjih voda na suhem (vsaj 15 cm nad najvišjim nivojem vode) ter dostopna po kopnem s klančino in primerno prehodna za vidro ter druge sesalce (širina vsaj 50 cm, svetla višina nad polico vsaj 60 cm, ki vidri omogoča enostaven prehod), dostopna pa mora biti tudi iz vode (npr. preko klančine ali primernih stopnic). S tem se bo moč izogniti povozom vider. Uporaba cilindričnih prepustov oz. kanalov naj se ne uporablja, niti za najmanjše vodotoke, saj predstavljajo nevarnost za vidre, lahko pa se uporabljajo kvadratni prepusti/kanali s polico vsaj na eni strani.
(22) V kolikor je ugotovljeno, da so po začetnem izkopnem delu na gradbišču nastali vodni habitati primerni za dvoživke (luže, kotanje napolnjene z vodo) in je gradnja prekinjena za obdobje vsaj 3 mesecev, dela pa bi se nadaljevala po prekinitvi tega obdobja, je potrebno pred nadaljevanjem del o tem obvestiti strokovnjaka biologa (herpetologa), da preveri prisotnost mrestišč in/ali osebkov dvoživk ter določi primeren čas za nadaljevanje z deli. Vsa dela ki posegajo v mlake in stoječe vodne površine, kjer se pojavljajo dvoživke naj se izvedejo med 1. julijem in 15. februarjem, to je izven obdobja mrestenja dvoživk. Vsaj ena brežina se naj ohrani s položnim naklonom (manjši od 1:3) in naravno obrežno zarastjo mlake (trstika, rogoz, šaši itd.). V mlake se naj ne vnaša rib.
(23) Pri umeščanju nadzemnih elektrovodov naj se namestijo le viseči izolatorji. Zagotoviti je treba najmanj 60 cm velik razmik med mestom, kjer lahko stoji ptica (konzola), in med deli, ki so pod napetostjo. Vsaj v neposredni bližini gnezda se naj na žice namesti izolacija.
(24) V mirnih območjih na prostem se lahko uredijo naravoslovne učne poti, opazovalnice za ptice in druge živali ter podobne vzgojno-izobraževalne, turistične in rekreativne dejavnosti povezane z mirnimi aktivnostmi v naravi. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko.
6.3. Varstvo okolja in naravnih dobrin
(varstvo okolja in naravnih dobrin)
(1) Za vse posege, ki bodo povzročali prekomerne obremenitve okolja se v skladu s predpisi o varstvu okolja, izdela poročilo o vplivih na okolje in pridobi okoljevarstveno soglasje.
(2) Kmetijska zemljišča varujemo pred spreminjanjem osnovne namenske rabe prostora. Sprememba namenske rabe kmetijskih zemljišč je možna le s spremembo prostorskega načrta oz. na način, ki ga predpisuje zakonodaja. Izvajanje kmetijskih dejavnosti se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pri tem se gnojevka izvaža prednostno na zemljišča izven območij varstva narave. Ohranja se obstoječi obseg ekstenzivnih obdelovalnih travišč. Vzpodbuja se ekološko kmetovanje, integrirana pridelava, raba zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na večjih kmetijskih površinah se ohranja in ponovno vzpostavlja omejke, živice, gozdne otoke ipd.
(3) Gozdove se varuje v obstoječi velikosti, obliki in funkciji. Za vse posege v gozdna zemljišča se predhodno pridobi soglasje pristojnega Zavoda za gozdove. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju prednostnih habitatnih tipov (območja varstva narave). Ohranja se gozdne površine v kmetijskih območjih, ki predstavljajo mozaično kulturno krajino in omogočajo varstvo ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Na območjih gozdov s poudarjeno 1. stopnjo katerekoli funkcije se upoštevajo pogoji varovanja iz področnih predpisov.
(4) Z namenom ohranjanja habitatov prostoživečih živali, se ohranja posamično gozdno drevje oz. skupine gozdnega drevja zunaj gozdnih površin in zunaj naselij. Na teh površinah je prepovedano sekanje, požiganje ali drugačno uničevanje živih mej, grmišč ter zarasti ob potokih v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev, to je med 1. marcem in 1. avgustom, ohranjajo se suha drevesa in drevesna dupla, ohranjajo se plodonosne drevesne in grmovne vrste ter gozdni ostanki ob vodotokih. Površine, ki se izkrčijo na golo je treba takoj oz. še v letu krčitve sanirati s ponovno zasaditvijo.
(5) Zemljišče, na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem, je vodno zemljišče celinskih voda (v nadaljnjem besedilu: vodno zemljišče). Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
(6) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe.
6.4. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri gradnji objektov in pri drugih posegih v prostor se upošteva ukrepe za zagotavljanje varnosti na poplavno, erozijsko in požarno ogroženih območjih, ki izhajajo iz področnih predpisov.
(1) Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča.
(2) Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Ohranjati je potrebno obstoječe retenzijske površine, vse ureditve pa načrtovati tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala.
(3) V kolikor predvidena območja poselitve posegajo na poplavna območja, je treba upoštevati pogoje in omejitve iz področnih predpisov.
(4) Skladno z določili veljavnih predpisov in ugotovljenimi razredi poplavne nevarnosti je treba načrtovati posege ter morebitne potrebne omilitvene ukrepe, na poplavno ogroženih območjih znotraj območja prostorskega načrta. Pri tem se ne sme poslabšati stanje voda ali povečati poplavna ogroženost sosednjih območij.
(5) Na območju občine razredi poplavne nevarnosti niso določeni.
(6) Poplavna območja na območju občine izhajajo iz Opozorilne karte poplav in modelirane Opozorilne karte poplav, za kateri je pristojna Direkcija Republike Slovenije za vode in so prikazana v obvezni prilogi prostorskega načrta Prikazu stanja prostora, na kartah št. 4. Prikaz varstvenih režimov.
(7) Ker na območju občine razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so na poplavnem območju dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(9) Za posamezno hidrografsko območje se lahko v okviru izdelave OPPN, izdelajo dodatne strokovne podlage z namenom zmanjševanja poplavne ogroženosti območja.
(10) Za posege na poplavna območja je potrebno pridobiti projektne pogoje in vodno soglasje od pristojne službe.
(11) Na odsekih vodotokov, kjer so potrebne določene ureditve za zagotavljanje večje protipoplavne varnosti se z ekoremediacijskimi in drugimi hidrotehničnimi ukrepi na in ob vodotokih spodbuja posege v smeri njihovih izboljšav.
(1) Kot erozijska območja so opredeljena zemljišča, ki so stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne erozije vode.
(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(3) V občini se erozijska območja nahajajo na celotnem območju občine, zato se tem območjem ni mogoče izogniti, kar pomeni, da se prostorske ureditve in posamični posegi v prostor načrtujejo ter izvajajo ob upoštevanju običajnih in zahtevnejših zaščitnih ukrepov, ki izhajajo iz vodnega soglasja pristojne službe. Za vsak poseg na erozijska območja je namreč potrebno pridobiti vodno soglasje pristojne službe, v katerem se med drugim presodi tudi ali je potrebna izdelava geomehanskega poročila in izvajanje geomehanskega nadzora med izvajanjem gradbenih del.
(4) Vse na novo odprte ali z dodatnimi posegi prizadete površine na območju z razvitimi erozijskimi procesi je treba sanirati in predvideti zadostno utrditev, planiranje in zatravitev, tako da se preprečijo dodatni zdrsi ali erozije v prostoru. Pri gradnji novih objektov in posegih na obstoječih objektih se uredi ustrezna odvodnja meteornih vod, s čimer se prepreči erozija in plazenje terena.
(5) Občina naj vzpostavi evidenco erozijskih žarišč, ki jo naj redno ažurira. Prav tako naj Občina pristopi k sanaciji erozijskih žarišč.
(1) Pri vseh posegih v prostor se upoštevajo pogoji za vzpodbujanje razvoja požarno nenevarnih tehnologij in posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov.
(2) Za zaščito pred požarom se zagotovi:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– požarno varnostne odmike med objekti oz. ustrezno požarno ločitev objektov,
– dovozne poti za gasilska vozila, dostopne poti za gasilce, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila v skladu s zahtevami standarda SIST DIN 14090 ali usklajeno z lokalno pristojno gasilsko enoto, kadar se jih ne da uskladiti v skladu s standardom SIST DIN 14090,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(3) Poleg tehničnih ukrepov se morajo zagotoviti tudi zadostne količine požarne vode iz hidrantnega omrežja. Na območjih, kjer ni hidrantnega omrežja ter na območjih, kjer ni možno zagotoviti ustreznih pretokov požarne vode v hidrantnem omrežju, se požarna voda lahko zagotavlja iz požarnih vodnjakov oz. požarnih bazenov.
(1) Pri umeščanju dejavnosti v prostor in projektiranju objektov se upošteva, da je območje občine glede na 12-stopenjsko evropsko markoseizmično lestvico (EMS) v območju VI. stopnje potresne nevarnosti oz. v območju z najnižjim projektnim pospeškom tal, ki znaša 0,100 [g].
(2) Novi objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne nevarnosti oz. v skladu z drugim predpisom ali standardom, ki ureja področje protipotresne varnosti.
6.5. Obrambne potrebe
(1) Na območju občine se nahaja območje omejene in nadzorovane rabe strelišča Mačkovci (v Občini Puconci). Območja omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe obsegajo varnostna območja objektov, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.
(2) V območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna kmetijska ali gozdna raba in uporaba prometnic. V teh območjih niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba teh objektov ne sme omejevati delovanja na območju posebnega pomena za obrambo in je za vse posege treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
7. Prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
(1) Varstvo voda zajema prizadevanja za varovanje in ohranjanje ugodnega stanja tako podzemnih (vodna telesa vodonosnikov), kakor tudi površinskih (tekoče in stoječe vode) voda.
(2) Kakovostna in zdravstveno neoporečna voda se kot naravna dobrina prvenstveno uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo.
(3) Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire ter spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oz. druge vode, ki ni namenjena pitju, se prednostno uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda.
(4) Na območju občine je večini prebivalcev oskrba s pitno vodo zagotovljena iz enotnega in strokovno nadzorovanega regijskega sistema (sistema B), ki se napaja iz vodnih zajetij izven območja občine.
(5) Na območju občine se tako kot potencialni oz. rezervni viri oskrbe s pitno vodo ohranjajo vsi obstoječi vodni viri, ki nimajo določenih vodovarstvenih pasov.
(6) Na območju vodnjakov je v skladu z zakonodajo treba dosledno upoštevati ukrepe o gnojenju in uporabi fitofarmacevtskih sredstev.
(7) Na kmetijskih zemljiščih, se upoštevajo ukrepi o uporabi odpadnih voda iz kmetijstva za gnojenje, v skladu s predpisi. Na priobalnih zemljiščih je prepovedano gnojenje in uporaba sredstev za varstvo rastlin, v skladu s predpisi s področja voda.
(8) Vsi objekti, ki so priključeni na vodovodno omrežje, se morajo priključiti tudi na kanalizacijsko omrežje, kjer je oz. bo to zgrajeno. Za objekte izven naselij, kjer je obremenitev odpadne vode nizka in je odvajanje možno le s prečrpavanjem, se odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode izvede z izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ali nepretočnih vodotesnih greznic. Vsebina greznic se obdela na komunalnih čistilnih napravah. Tehnološke odpadne vode iz gospodarskih con se lahko odvajajo v javno kanalizacijo pod pogojem, da le-te po sestavi ustrezajo komunalni odpadni vodi oz. v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje snovi v javno kanalizacijo.
(9) Zaradi zagotavljanja varstva voda, vodnih in obvodnih ekosistemov je prepovedano neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode in v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pretok ali odtok celinskih ali podzemnih voda ter v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo.
(10) Pri gradnji večjih objektov in večjih posegih na parcelah, se uredi ločen odvod padavinskih voda. Padavinske vode se prioritetno ponika ali odvaja v površinske odvodnike. Pred izpustom v odvodne jarke se jih mora očistiti v ustrezno dimenzioniranih usedalnikih in jih speljati preko peščenih ali drugih ustreznih filtrov. Usedalnike je treba redno čistiti. Na iztokih je po potrebi treba izvesti protierozijske ukrepe za preprečitev zasipavanja terena. Odlagalni prostor za mulj mora biti urejen tako, da se prepreči iztekanje.
(11) Odvajanje in zbiranje gnojnice in drugih odpadkov s kmetijskih gospodarstev se ureja individualno v ustrezno urejenih gnojničnih jamah in gnojiščih. Objekte za zbiranje gnojnice in gnoja se izvede v nepropustni izvedbi in brez odtoka. Razredčeno vsebino gnojničnih jam se odvaža na kmetijska zemljišča v skladu s predpisi. Prepovedan je razvoz gnojnice na kmetijska zemljišča, ki so v vodovarstvenih pasovih vodnih zajetij ali ležijo ob vodotokih.
(12) Dosledno je treba upoštevati ukrepe o uporabi grezničnih usedlin za gnojenje v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov.
(1) Pri vseh posegih v prostor, predvsem pri lociranju objektov in naprav z agresivnejšimi dejavnostmi, ki povzročajo emisije v zrak, se upošteva predpise, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Objekte oz. dejavnosti, ki so lahko pomemben vir onesnaževanja zraka je dovoljeno umeščati samo v območja, namenjena proizvodnim dejavnostim z oznako podrobnejše namenske rabe prostora IG, IP in IK, kjer ni dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori in kjer so upravljavci dolžni poskrbeti za meritve emisij v zrak, izvajati obratovalni monitoring ter po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(3) Za nove dejavnosti, ki bi lahko bile večji vir neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti, kompostarne ipd.) se naj izdela strokovna ocena, na podlagi katere se ugotovi dopustnost njene umestitve v prostor ter določi vplivno območje.
(4) Zagotovljeni morajo biti ustrezni odmiki virov neprijetnih vonjav (npr. večji hlevi, proizvodni objekti ipd.) od stanovanjskih območij in objektov z varovanimi prostori. Neprijetne vonjave ne smejo motiti bivanja, dela in počitka v stanovanjskih območjih in objektih z varovanimi prostori.
(5) Vzpostavi se naj transparenten, javnosti dostopen in učinkovit sistem sprejemanja pritožb prebivalcev glede neprijetnih vonjav iz večjih virov vonjav, ter njihovega obravnavanja.
(6) Upravljavci naprav, ki so zavezanci za obratovalni monitornig emisij v zrak so dolžni poskrbeti za meritve emisij in po potrebi izvajati ustrezno zaščito in sanacijo.
(7) Pri gradnji novih objektov in pri rekonstrukciji obstoječih objektov, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, se spodbuja okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije. Istočasno je za navedene posege potrebno izdelati študijo izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo, pri čemer se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost teh sistemov.
(8) Študija izvedljivosti alternativnih sistemov za oskrbo z energijo je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe določene v predpisih s področja energetike in učinkovite rabe energije.
(9) Spodbujajo se inovativni ukrepi za lokalno energetsko oskrbo, ko so npr. daljinski sistemi za ogrevanje, sistemi za soproizvodnjo toplotne in električne energije itd.
(10) Za zmanjšanje onesnaženosti zraka in vpliva prometa na podnebne spremembe morajo imeti vsa načrtovana zaposlitvena območja in večja stanovanjska območja povezavo z javnim potniškim prometom.
(1) Svetlobno onesnaževanje okolja je emisija svetlobe iz umetnih virov svetlobe. Svetlobno onesnaževanje okolja povzroča za človekov vid motečo osvetljenost in občutek bleščanja pri ljudeh, ogroža varnost v prometu zaradi bleščanja, zaradi neposrednega in posrednega sevanja proti nebu moti življenje ali selitev ptic, netopirjev, žuželk in drugih živali, ogroža naravno ravnotežje na varovanih območjih, moti profesionalno ali amatersko astronomsko opazovanje ali s sevanjem proti nebu po nepotrebnem porablja električno energijo.
(2) Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10 in 46/13) se pri načrtovanju, gradnji ali obnovi razsvetljave, ki je vir svetlobe, razen če je za svetilke posamezne vrste razsvetljave z veljavami predpisi določeno drugače:
– uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0%. Izjemo predstavlja razsvetljava javnih površin ulic na območju kulturnega spomenika, kjer se lahko uporabijo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W, če povprečna osvetljenost javnih površin, ki jih osvetljuje razsvetljava s takimi svetilkami, ne presega 2 lx in je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem ali počasnemu prometu vozil s hitrostjo, ki ne presega 30 km/h. Ne glede na zgoraj navedeno ni omejitev glede deleža svetlobnega toka, ki seva navzgor, za svetilke, ki so sestavni del kulturnega spomenika, če je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W.
– uporabljajo svetila, ki morajo biti nameščena tako, da osvetljenost, ki jo povzročajo na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti za osvetljenost, ki so navedene v spodnji tabeli:
OKOLJSKO OBMOČJE | OSVETLJENOST OD SONČNEGA ZAHODA DO 24. URE | OSVETLJENOST OD 24. URE DO SONČNEGA VZHODA |
območje, ki je s predpisom določeno kot naravna vrednota | 2 lx | 0 lx 1 lx (samo za osvetljenost zaradi razsvetljave javne površine) |
naselje, ki ni mesto | 5 lx | 1 lx |
mesto | 10 lx | 2 lx |
OPOMBA: Mejne vrednosti za osvetljenost na oknih varovanih prostorov so določene glede na položaj okna, ki je najbolj izpostavljeno zaradi razsvetljave. Osvetljenost na oknih varovanih prostorov se ugotavlja na sredini svetle okenske odprtine in v smeri, ki je pravokotna na zastekljeno površino okna. |
(3) Zahtevam navedenim v drugem odstavku tega člena se morajo prilagoditi tudi svetilke obstoječe javne razsvetljave.
(4) Letna poraba električne energije vseh svetilk, ki so na območju občine vgrajene v razsvetljavo občinskih cest in razsvetljavo javnih površin, ki jih upravlja občina, izračunana na prebivalca s stalnim ali začasnim prebivališčem v občini, ne sme presegati ciljne vrednosti 44,5 kWh.
(5) V primeru, da letna poraba električne energije za potrebe javne razsvetljave na območju občine presega 44,5 kW na prebivalca, mora občina izvesti ustrezne ukrepe za zmanjšanje porabe električne energije za potrebe javne razsvetljave, saj s stališča varovanja zdravja ljudi, umetna osvetlitev na oknih bivalnih prostorov ne sme presegati mejnih vrednosti, ki jih določa področna zakonodaja.
(6) V primeru prekoračitve ciljne vrednosti letne porabe električne energije določene v četrtem odstavku bo morala občina aktivneje pristopiti k zamenjavi obstoječih svetilk javne razsvetljave, da bo dosegla z zakonodajo predpisano ciljno vrednot porabljene električne energije za javno razsvetljavo. Izvesti bo potrebno energetski pregled javne razsvetljave. Pri pregledu se ugotovijo možnosti učinkovite rabe električne energije, ko so npr. zamenjava svetil z energijsko varčnimi svetili oz. svetili z zasenčenim osvetljevanjem v nebo, avtomatičen izklop ob določenih urah. Navedeni ukrepi se naj izvedejo v roku največ 1 leta od sprejetja prostorskega načrta.
(7) Pri osvetljevanju objektov in odprtih površin je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(8) Prepovedana je trajna uporaba svetlobnih snopov kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(9) Umetna javna osvetlitev na oknih varovanih prostorov ne sme presegati predpisanih mejnih vrednosti. Pri načrtovanju gradenj vseh vrst objektov in drugih posegov v prostor je potrebno dosledno upoštevati predpis o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja.
(10) Glede postavitve svetlobnih napisov se upoštevajo predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(11) Zunanja/javna osvetljava naj se postavi le v nujnih primerih (npr. zaradi varnosti ljudi), sicer se naj na območju ne postavlja.
(12) V primeru osvetlitve zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke, nikakor pa ne LED ali živosrebrove; v kolikor se uporabljajo LED svetila, naj imajo filter, ki ne prepušča valovnih dolžin pod 500 nm). Vse svetilke morajo biti v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja in morajo biti pravilno nameščene (ne smejo sevati nad vodoravnico). Za osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
(13) Izpolnjevanje zahtev v zvezi z doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetil, vgrajenih v razsvetljavo občinskih cest in javnih površin, ki jih upravlja občina in izpolnjevanje zahtev v zvezi doseganjem ciljne vrednosti letne porabe elektrike svetilk, vgrajenih v razsvetljavo državnih cest, se ugotavlja v postopku celovite presoje vplivov na okolje, programov in prostorskih načrtov, ki posredno ali neposredno vplivajo na letno porabo elektrike pri obratovanju razsvetljave cest ali razsvetljave javnih površin.
(1) Na podlagi predpisa, ki določa mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju so v občini po podrobnejši namenski rabi prostora določene naslednje stopnje varstva pred hrupom:
– I. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: I. območje varstva pred hrupom) se določa za vse površine na mirnem območju na prostem, ki potrebujejo povečano varstvo pred hrupom, razen površin na naslednjih območjih:
– območja prometne infrastrukture in
– območja mineralnih surovin (površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)).
– II. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: II: območje varstva pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa:
– posebna območja: površine za turizem (BT)
– III. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: III. območje varstva pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči, zaradi povzročanja hrupa:
– območja stanovanj: območja mešanih stanovanjskih površin (SSm), površine podeželskega naselja (SK) in območja mešanih površin podeželskega naselja v gričevnatem delu občine (SKv),
– območja centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU) in druga območja centralnih dejavnosti (CD),
– posebna območja: športni centri (BC) ,
– območja zelenih površin: vse zelene površine (površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP), druge urejene zelene površine (ZD) in pokopališča (ZK)) ,
– površine razpršene poselitve: površine razpršene poselitve (A), območja mešanih površin razpršene poselitve (Av) in razpršena gradnja,
– območja voda: vse površine (celinske vode (VC)), razen površin na mirnem območju na prostem.
– IV. stopnja varstva pred hrupom (v nadaljevanju: IV. območje varstva pred hrupom) se določa za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih ni stavb z varovalnimi prostori in so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa:
– območja proizvodnih dejavnosti: vse površine (gospodarske cone (IG) in površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (IK)),
– območja prometne infrastrukture: vse površine (površine cest (PC), površine železnic (PŽ) in ostale prometne površine (PO)),
– območja komunikacijske infrastrukture: vse površine (območja komunikacijske infrastrukture (T)),
– območja energetske infrastrukture: vse površine (območja energetske infrastrukture (E)),
– območja okoljske infrastrukture: vse površine (območja okoljske infrastrukture (O)),
– območja mineralnih surovin: vse površine (površine nadzemnega pridobivalnega prostora (LN)),
– območja kmetijskih zemljišč: vse površine (najboljša kmetijska zemljišča (K1) in druga kmetijska zemljišča (K2)), razen na mirnem območju na prostem,
– območja gozdnih zemljišč: vse površine (gozdna zemljišča (G)), razen na mirnem območju na prostem.
(2) Meje območij stopenj varstva pred hrupom v prostorskem načrtu niso posebej prikazane, saj sovpadajo z mejami med posameznimi območji podrobnejše namenske rabe prostora oz. mejami posameznih enot in podenot urejanja prostora.
(3) Na območju občine je II. stopnja varstva pred hrupom določena za območja podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BT, ki je določena znotraj enot urejanja prostora GP 16, KR 9, KR 10, MA 4, MA 5 in NE 5, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa.
(4) Pri načrtovanju dejavnosti, novogradnji objektov, rekonstrukciji objektov, spremembi namembnosti obstoječih objektov in pridobivanju gradbenega dovoljenja za obstoječe objekte se upošteva določbe zakona o varstvu okolja in njegove podzakonske akte s področja varstva naravnega in življenjskega okolja pred hrupom. Po potrebi se izdela oceno obremenjenosti okolja s hrupom. Prednostno se objekte locira v primerni oddaljenosti od vira hrupa, če to ni možno se zagotovi zmanjšanje emisije hrupa z aktivnimi ukrepi na njegovem izvoru. V koliko zmanjšanje emisije hrupa ni možno z aktivnimi ukrepi na izvoru se zagotovi izvajanje pasivnih ukrepov na sprejemniku (vgradnja pasivnih protihrupnih elementov na objektih (fasade, okna) ipd.).
(5) Hrupne dejavnosti je dopustno umeščati samo na območja s predpisano IV. stopnjo varstva pred hrupom. Pri načrtovanju dejavnosti na območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se predvidijo ustrezni aktivni ukrepi za zaščito življenjskega okolja pred hrupom. Izvedba pasivnih ukrepov je dovoljena samo na stavbah z varovanimi prostori, če je hrup posledica obstoječih infrastrukturnih objektov, kjer aktivna zaščita ni mogoča. Vsi objekti z varovanimi prostori, ki so umeščeni v območjih IV. stopnje varstva pred hrupom, se ščitijo po kriterijih za območje III. stopnje varstva pred hrupom.
(6) Novi viri hrupa na posameznem območju varstva pred hrupom ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve območja s hrupom. Za nove vire hrupa morajo biti zagotovljeni ukrepi varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe ali obratovanja virov hrupa.
(7) Upravljavec vira hrupa je dolžan zagotoviti monitoring hrupa zaradi obremenitve območja s hrupom iz vira hrupa in za obratovanje vira hrupa, če tako zahteva predpis, ter pridobiti okoljevarstveno dovoljenje. Upravljavec vira hrupa je zadolžen tudi za sanacijo, če prekomerno obremenjuje okolje.
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih oz. v bližini infrastrukturnih objektov se gradnje objektov načrtujejo z aktivno zaščito pred hrupom (npr. protihrupne ograje), če to ni mogoče pa s pasivno zaščito pred hrupom (npr. zaščita oken, fasade, ustrezna orientacija stavb, ustrezna zvočna izoliranost stavb, primerna razmestitev prostorov v stavbah, primerna razporeditev dejavnosti v prostorih). V primeru prekomerne obremenitve s hrupom v bližini infrastrukturnih objektov, kjer izvedba aktivnih protihrupnih ukrepov ni mogoča, gradnja novih objektov ni dovoljena. Za dimenzioniranje in oblikovanje morebitnih protihrupnih ukrepov je treba pridobiti celovite strokovne rešitve. Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, morajo upravljavci teh virov hrupa zagotoviti izvedbo protihrupnih ukrepov za preprečevanje čezmerne obremenitve okolja s hrupom ali zmanjšanje emisije hrupa npr. z zmanjšanjem hitrosti vozil.
(9) Gradnja stavb z varovanimi prostori na s hrupom preobremenjenem območju ni dopustna.
(10) Na območjih podrobnejše namenske rabe prostora z oznako IG in IK naj bodo stavbe umeščene v prostor na način, da bodo z ustrezno lego in orientacijo imele funkcijo protihrupne ograje v smeri proti območjem z varovanimi prostori.
(11) Za javne prireditve in javne shode, kjer se uporabljajo zvočne naprave na prostem, je treba pridobiti dovoljenje občine za povečano obremenitev okolja s hrupom za čas trajanja prireditve, na osnovi izdelane strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Elektromagnetno sevanje je sevanje, ki pri uporabi ali obratovanju vira sevanja v njegovi bližnji ali daljni okolici povzroča elektromagnetno polje in je tveganje za škodljive učinke za človeka in živo naravo.
(2) V občini je zgrajeno nizko in srednje napetostno elektroenergetsko omrežje, ki sodi med nizko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja. Prav tako so po ozemlju občine razporejeni posamični objekti in naprave radijskih in televizijskih oddajnikov, baznih postaj, telekomunikacijskih oddajnikov ipd., ki sodijo med visoko frekvenčne vire elektromagnetnega sevanja.
(3) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja, ločimo dve stopnji varstva pred sevanjem:
– I. stopnja varstva pred sevanjem velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. To so območja bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojnovarstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
– II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. To so zlasti območja brez stanovanj, namenjena industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje. II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(4) Objekte z varovanimi prostori je dovoljeno umeščati le v primerno oddaljenost od virov elektromagnetnega sevanja.
(5) Na območju občine ni obstoječih ali dolgoročno predvidenih visokonapetostnih virov elektromagnetnega sevanja, ki bi imeli določeno vplivno območje v katerega ne bi bilo dovoljeno umeščati objektov z varovanimi prostori.
(ostali prostorsko izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja)
(1) Razvijajo se turistične, rekreacijske in prostočasne dejavnosti kot ena temeljnih strateških usmeritev za gospodarski razvoj in dvig bivalnih kakovosti ter za zagotovitev turistične prepoznavnosti občine. Zagotavlja se primerni delež otroških igrišč, zelenih površin, površin za šport in rekreacijo zaradi zdravega življenjskega sloga (gibanje) ter primerne dostopnosti do njih s peš ali kolesarskimi potmi.
(2) Spodbuja se nadaljnji razvoj mreže pohodniških, planinskih, kolesarskih, jahalnih in pešpoti. Poti naj se ustrezno markirajo in navežejo na regionalno, državno in evropsko mrežo poti, ki potekajo čez območje občine oz. v njeni bližini. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko.
(3) V mirnih območjih na prostem se naj uredijo naravovarstvene učne poti, opazovalnice za ptice in druge živali ter podobne vzgojno-izobraževalne, turistične in rekreativne dejavnosti povezane z mirnimi aktivnostmi v naravi. Njihove lokacije in nanje vezane ureditve ne smejo biti v nasprotju s conacijo gozdnega prostora, naravovarstvenimi zahtevami in Načrtom upravljanja Krajinskega parka Goričko.
(4) Površine za šport in rekreacijo naj bodi urejene na način, da bodo zagotavljale dostop do športa in rekreacije za vse starostne in socialne skupine prebivalstva. V čim večji meri naj se izkoristita obstoječa športna in rekreacijska infrastruktura.
(5) Zelene površine (namenska raba ZP) naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva.
(6) Vsi objekti morajo biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. Odpadki se ločeno zbirajo v posebnih posodah (smetnjakih) po vrsti in/ali izvoru. Mesta za smetnjake morajo biti določena zunaj stavbe, na delu gradbene parcele, ki omogoča neoviran dostop komunalni službi. Ravnanje z odpadki mora biti urejeno na način, ki ne ogroža zdravja ljudi. Občina na območju poselitve zagotovi ustrezno število zbiralnic in zbirnih centrov za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov. Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v okolje (tla, vode ipd.). Morebitna obstoječa nelegalna odlagališča odpadkov mora Občina evidentirati in ustrezno sanirati.
8. Tehnični pogoji gradnje objektov
(tehnični pogoji gradnje objektov)
(1) Pri gradnji in prenovi objektov in naprav in pri razmestitvi objektov na posamezni parceli se upošteva tehnične zahteve sodobne gradnje. S smotrno razporeditvijo stavb je treba zmanjšati stroške delovanja gospodarske javne infrastrukture, z vgradnjo sodobnih materialov in energetsko sanacijo stavb pa zmanjšati stroške ogrevanja in hlajenja ter zmanjšati izgube energije. Pri tem se uporablja obnovljive vire energije (zbiralniki sončne energije in sončne svetlobe, izraba padavinske vode, izraba geotermalne energije, skupni energetsko varčni sistemi ipd.). Priporoča se izraba padavinske vode za sanitarne namene.
(2) Za vsak samostojen bivalni in javni objekt se zagotovi dostop z javne ceste ali poti. Pri objektih, ki so istočasno namenjeni bivanju in poslovni ali proizvodni funkciji, se uredijo ločeni vhodi.
(3) Gradnja objektov in ureditev parcele mora biti taka, da s svojimi ureditvami posredno ali neposredno ne ogroža sosednje parcele oz. sosednje nepremičnine.
(4) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo za bivalne objekte in objekte, v katerih se dalj časa zadržujejo ljudje, v zimskem času zagotovljena vsaj 2-urna dnevna osončenost, vsaj enega bivalnega prostora. Z vgradnjo sodobnih materialov mora biti zagotovljeno varstvo pred prekomernim hrupom, z orientacijo stavb pa omogočena zasebnost na posamezni parceli in v stanovanjski enoti.
(5) Pri gradnji objektov, kjer se dalj časa zadržujejo ljudje je treba v skladu z nacionalnim radonskim programom zagotoviti ustrezno izbiro materialov za gradnjo in ustrezno zračenje prostorov.
(6) Razporeditev objektov na parceli, odmiki med njimi in izvedba objektov morajo zagotavljati požarno varnost objektov. Treba je zagotoviti tudi potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila.
(neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam)
(1) Vhodi v javne objekte, prometne površine in dovozi ob njih, morajo omogočati dostope in prehode invalidnim osebam v skladu s predpisi o zahtevah o projektiranju brez grajenih ovir. Zagotovi se tudi parkiranje in ustrezno število parkirnih mest.
(2) Novi posegi v prostor za javne namene ter obnove oz. gradnje novih objektov in površin za javne namene, morajo biti načrtovani brez arhitektonskih ovir.
9. Strokovne rešitve in natečaji
(strokovne rešitve in natečaji)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz prostorskega načrta, se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnimi natečaji. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj trije). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.
(2) Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.
(3) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN je smiselno pridobiti z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.
(4) Kadar načrtovane prostorske ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podlage pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
10. Prostorski izvedbeni pogoji na območjih državnih in občinskih podrobnih prostorskih načrtov
(območja veljavnih državnih prostorskih načrtov)
(1) V enoti urejanja prostora, kjer velja državni prostorski načrt, se upošteva prostorsko izvedbene pogoje iz državnega prostorskega načrta.
(2) Na območju občine veljajo naslednji državni prostorski načrti:
EU 3 - DPA | Železniška proga Pragersko–Hodoš |
Državni prostorski načrt | Državni prostorski načrt za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko–Hodoš |
Objava | Uradni list RS, št. 51/09 |
(območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov)
(1) OPPN se lahko izdela za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote in podenote urejanja prostora tudi, če to ni določeno v prostorskem načrtu in se takšna potreba izkaže po sprejetju prostorskega načrta. OPPN se lahko izdela tudi na kmetijskih zemljiščih pod pogoji iz Zakona o kmetijskih zemljiščih.
(2) Brez poprejšnje spremembe prostorskega načrta so z OPPN dopustne naslednje spremembe podrobnejše namenske rabe prostora:
– iz območij proizvodnih dejavnosti v območja centralnih dejavnosti, območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin,
– iz območij centralnih dejavnosti v območja stanovanj, posebna območja, območja zelenih površin,
– iz območij stanovanj v območja centralnih dejavnosti, posebna območja, območja zelenih površin,
– iz posebnih območij v območja zelenih površin,
– znotraj območij in površin podrobnejše namenske rabe prostora, kadar so v prostorskem načrtu te določene podrobneje od predpisanih.
(3) Sprememba podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev z OPPN iz drugega odstavka tega člena se dopusti brez poprejšnje spremembe prostorskega načrta, če:
– je sprememba potrebna za izvedbo občinskega razvojnega programa oz. drugega razvojnega projekta v skladu z regionalnim razvojnim programom in
– je sprememba skladna s strateškim delom prostorskega načrta oz. občinskim strateškim prostorskim načrtom, če je ta sprejet kot samostojni akt.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora iz drugega in tretjega odstavka tega člena se lahko spreminja na delu območja oz. na celotnem območju, ki se ureja z OPPN.
(5) Občina po sprejemu OPPN, na podlagi katerega so nastale spremembe podrobnejše namenske rabe prostora, te spremembe vnese v prostorski načrt po postopku, ki ga določa prostorski predpis.
(6) Pri izdelavi OPPN se mora upoštevati omejitve v prostoru, ki so navedene v preglednici v 46. členu prostorskega načrta za vsako enoto oz. podenoto urejanja prostora. Pri oblikovanju objektov se upošteva arhitekturna tipologija območja.
(7) Do izdelave in sprejema OPPN so v enotah oz. podenotah urejanja prostora dovoljeni naslednji posegi:
– dela, ki so povezana s pripravo in izdelavo OPPN,
– odstranitev, pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt, zgrajen do sprejetja prostorskega načrta, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih objektov znotraj funkcionalnih zemljišč, spremembo namembnosti objekta za (za vrste dejavnosti in pod pogoji, ki v tem prostorskem načrtu veljajo za podrobnejšo namensko rabo prostora, na kateri se objekt nahaja), ki se nahajajo na območju predvidenih OPPN, v kolikor ne bodo onemogočale zasnove in izvedbe OPPN ter postavitev enostavnih, nezahtevnih in začasnih objektov, znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječega objekta ali pripadajočih stavbnih zemljiščih, kot je predpisano za posamezno podrobnejšo namensko rabo prostora,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na funkcionalnem zemljišču objektov in kmetij,
– rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture,
– tekoče vzdrževanje, rekonstrukcija in odstranitev prometnih ter manipulacijskih površin,
– tekoče vzdrževanje zelenih površin,
– nujni komunalni posegi in
– nujni sanacijski posegi.
(8) Izdelava OPPN je predvidena za enote oz. podenote urejanja prostora, ki so navedene v nadaljevanju. Za posamezno enoto oz. podenoto urejanja prostora so tam, kjer je to potrebno določeni tudi podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve (omilitveni ukrepi), ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi OPPN.
GP 5 | Gornji Petrovci – gospodarska cona |
Podrobnejša namenska raba prostora | IG – gospodarska cona ZD – druge urejene zelene površine |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Izdelati se mora načrt krajinske arhitekture. |
Omilitveni ukrepi | Pri pripravi OPPN se morajo določiti ustrezne omejitve glede gabaritov objektov, ki naj ne izstopajo iz okolice glede na ostale objekte in krajinske prvine ter predvidi zasaditev zelenih barier v okolici in ob objektih. |
GP 16 | Gornji Petrovci – Pindža |
Podrobnejša namenska raba prostora | BT – površine za turizem ZP – park PC – površine cest |
| Obstoječi objekti se lahko rekonstruirajo, obnavljajo in vzdržujejo. Na območju enote urejanja prostora je dovoljena tudi gradnja in umeščanje stanovanjskih stavb za posebne družbene skupine. Ureditve znotraj območja OPPN morajo biti predvidene tako, da ne vplivajo negativno na varovane vrednote stavbne dediščine in njeno celovitost v prostoru. V primeru ureditev rekreacijskih, pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in spremljajočih ureditev. |
Omilitveni ukrepi | Ob cesti se ohranjajo mejice. Zelene površine (podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZP) naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. |
KR 7 | Križevci – nepozidano območje |
Podrobnejša namenska raba prostora | SK– površine podeželskega naselja PC – površine cest |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi objekt se lahko rekonstruira, obnavlja in vzdržuje na lastnih parcelah. Dovoljena je tudi gradnja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov, ki se navezujejo na obstoječi objekt. Strehe stanovanjskih objektov morajo biti dvokapne, naklon od 35 do 45 stopinj, kritina opečna, siva ter rjava, tlorisi podolžni, lahko lomljeni, sleme po daljši stranici objekta, višina do K+P+1 ali K+P+M. |
KR 10 | Križevci – Life center |
Podrobnejša namenska raba prostora | BT – površine za turizem ZD – druge urejene zelene površine |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Pri izvedbi gradbenih del in utrditvi dovozne poti oz. ceste se naj čim manj posega izven ožjega območja trase poti in ceste (izven območja trase izkopov ni dovoljeno deponiranje izkopnega materialna in (ali) gradbenega materiala in premikanje gradbenih strojev). Parkirišče za motorna vozila se naj uredi ob robu glavne ceste in izven travniških površin, dostop do turističnega vidrinega centra se naj uredi kot pešpot z možnostjo izjemnega dovoza interventnih vozil. Neizogibni poseki drevja in grmovja se naj izvajajo v času izven gnezditvene sezone (od 1. septembra do 28. februarja). Ob morebitni saditvi se naj uporabijo krajevno značilne samonikle vrste gozdnega roba. Na obravnavanem območju je v okviru izdelave OPPN možna ureditev vodne površine. Obstoječi objekt se lahko rekonstruira, obnavlja in vzdržuje. Izdelati se mora načrt krajinske arhitekture. |
KR 13 | Križevci – Križevsko jezero |
Podrobnejša namenska raba prostora | ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V primeru ureditev rekreacijskih, pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in spremljajočih ureditev. Območje Križevskega jezera se uredi za turistične namene, na območju arheološkega najdišča (EŠD-9863) se predvidi postavitev križa za namene romanja.Urbana oprema in montažni objekti naj bodo iz naravnih materialov. Izdela se načrt krajinske arhitekture. Pri zasaditvi se uporabi avtohtono drevje in grmovje. |
Omilitveni ukrepi | Vse ureditve in posegi v prostor na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD se naj izvajajo na sonaraven način. Izvedeni morajo biti v pretežno leseni izvedbi. Posegi v vodna in priobalna zemljišča naj bodo omejeni na najmanjšo potrebno mero in izvedeni tako, da bo struga, brežine in vodni ekosistem čim manj prizadeti. Na območjih z oznako podrobnejše namenske rabe ZD se v največji možni meri ohranja obstoječa vegetacija, zaradi ohranjanja naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih habitatnih tipov (HT 44.132x44.33 Belovrbovja x Črnojelševja, HT 44.33 Črnojelševja/jesenovja), habitatov pomembnih za ogrožene/kvalifikacijske vrste (HT 24.1 Potoki, 53.11 Trstičja) ter naravne vrednote Mala Krka. Na območju parc. št. 8702 k.o. Križevci se zaradi ohranjanja naravovarstveno pomembnega/kvalifikacijskega habitatnega tipa 44.132x44.33 Belovrbovja x Črnojelševja, lesna vegetacija na južni strani parcele ohranja v največji možni meri. Na površini, ki je ne porašča lesna vegetacija, se naj ohranja ekstenzivna košnja (1–2 x letno), zaradi ohranjanja HT 38.22 Mezofilni travniki. V vodotok in 5 m obrežni pas naj se ne posega. Na območju ni dovoljena zunanja razsvetljava. Urejanje turistične infrastrukture (klopi, table in poti) je dovoljeno le na V in S delu jezera. Obstoječi gozd na J in Z delu se ohranja (tudi kot mirna cona). |
NE 5 | Neradnovci – mlin |
Podrobnejša namenska raba prostora | BT – površine za turizem VC – celinske vode |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Objekti za nastanitev se naj locirajo na parc. št. 527 k.o. Neradnovci. Na desni strani potoka in v neposredni okolici mlina so možne samo ureditve za parkiranje in igrišča. Ob urejanju okolice se naj ne posega v obrežno zarast in brežino Male Krke in zadrževalnika ob mlinu. Pri podrobnem načrtovanju se v največji možni meri ohrani obstoječi gozd oz. se nadomesti z ustrezno zasaditvijo avtohtonega rastja. Obstoječi objekt se lahko rekonstruira, obnavlja in vzdržuje. Pri oblikovanju območja in objektov se upošteva značilna arhitektura. Upošteva se maksimalna višina objektov K+P, strehe so dvokapne z nakloni nad 35 stopinj in opečno kritino. Pri načrtovanju OPPN se za območje stavbne dediščine upošteva tlorisna in višinska zasnova (gabariti), gradivo (substanca) in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli), funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico (pripadajoči odprt prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin), prostorski kontekst, pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih), celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine). Varuje se tudi širša okolica objekta, ki zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine. V stavbno dediščino se lahko posega z vzdrževalnimi, sanacijskimi in obnovitvenimi deli v smislu boljše prezentacije objekta v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem ter določili konservatorskega projekta za spomenik. V primeru ureditev rekreacijskih, pohodniških, turističnih in drugih poti je potrebno pred pripravo dokumentacije pristojno službo za varovanje narave povprašati za morebitne predloge glede umeščanja tras in spremljajočih ureditev. Izdelati se mora načrt krajinske arhitekture. Na območju je določena II. stopnja varstva pred hrupom, kjer ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa oz. ki presega II. stopnjo. |
PE 7 | Peskovci – Kompas 1 |
Podrobnejša namenska raba prostora | IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo ZD – druge urejene zelene površine VC – celinske vode PC – površine cest |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na obravnavnem območju se lahko, v primeru, če gre za kompleksno ureditev kmetije, v okviru izdelave OPPN dovoli tudi načrtovanje in gradnja stanovanjskega objekta za lastnike kmetije oz. kmetijskih objektov. |
ST 12 | Stanjevci – kmetijska cona |
Podrobnejša namenska raba prostora | IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Območje kmetijske cone se izdatno obsadi z avtohtono drevnino in visokodebelnim sadnim drevjem. Izdela se naj načrt krajinske arhitekture. |
Omilitveni ukrepi | Travniške površine se naj ne obremenjujejo s pašo (GVŽ/ha ne sme preseči 1,5). V obrežno zarast se naj ne posega, prav tako ni dopustna paša do obrežne zarasti. Objekt naj bo odmaknjen vsaj za višino odraslega drevesa (20–25 m) od obrežne zarasti. |
ST 13 | Stanjevci – peskokop |
Podrobnejša namenska raba prostora | LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Sanacija peskokopa, če je le možno, naj bo sprotna. Po končani eksploataciji se območje dokončno sanira. Nove zasaditve naj bodo z avtohtono drevnino. |
Omilitveni ukrep | Pri vseh ureditvah oz. posegih na oz. v neposredni bližini naravne vrednote (7494) se morajo ohranjati lastnosti naravne vrednote, zaradi katerih je bila le-ta opredeljena. Na območju je potrebno preprečiti odtekanje onesnaženih padavinskih voda v neimenovani potok. Za zadrževanje eventualnega viška padavinskih voda je potrebna izvedba usedalnika/zadrževalnika/ponikovalnika. Na območju je potrebno urediti sanitarije za delavce (kemično stranišče). Na mestu pretakanja goriv se naj namestijo lovilne posode, katere bodo preprečile razlitje goriv oz. pronicanje le-teh v tla. V pridobivalnem prostoru hranjenje goriv ni dopustno. Predvidena pralna ploščad – ploščad za prečrpavanje goriv mora imeti nameščen lovilec olj. Pri ravnanju z odpadnimi olji se naj prepreči vsakršno onesnaženje voda in tal. Skladiščenje za okolje nevarnih snovi na območju peskokopa (goriva, maziva, razstreliva ipd.) ni dopustno. Preprečiti je potrebno vsakršno iztekanje za okolje nevarnih snovi iz premičnih ali nepremičnih naprav v tla in podtalnico (namestitev lovilnih skled, lovilci olj ipd.). Na območju se naj ohranjajo osnovne hidrološke in hidromorfološke značilnosti neimenovanega potoka, ki predstavlja povirni dela Male Krke. Natančna velikost ožjega vodozbirnega območja vodotoka in ukrepi za varovanje hidroloških in hidromorfoloških značilnosti omenjenega neimenovanega vodotoka se naj določi v posebni strokovni podlagi, ki jo izdela za to usposobljen hidrolog. V kolikor bodo potrebna prečkanja vodotoka s transportnimi in drugimi vozili, se naj v ta namen uredi most. Vožnja vozil čez strugo vodotoka ni dopustna. Utrditve struge na mestu prečkanja naj bodo izvedene sonaravno. Na območju se dejanska raba tal (iz gozda v območja pridobivanja mineralnih surovin) spreminja postopno in v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Odstranjevanje vegetacije in tal na nagnjenih površinah se naj izvaja sočasno, da se prepreči erozija tal. Po opustitvi izkoriščanja in izbrisu iz katastra pridobivalnih prostorov, se naj raba ponovno spremeni v gozd na celotnem območju, razen kjer drugače izhaja iz omilitvenih ukrepov s področja varstva narave. Vnos onesnaževal v tla ni dopusten. |
Preperinsko in humusno plast se naj odstrani in začasno deponira na območju peskokopa, izven odkopnega prostora, da jo bo po končani sanacijo možno uporabiti za izvedbo rekultivacijskih del. Odrivka se naj odstranjuje v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Humus se naj odlaga ločeno od jalovine in sicer na način, da se ohrani njegova biološka aktivnost, v kupih višine največ 3–4 m, ki naj bodo zatravljeni. Na območju se naj sečnja gozda izvaja postopno in v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del ter z usmeritvami iz strokovne podlage Okoljskega poročila (glej okoljski cilj »ohranjanje in izboljšanje ekološkega stanja celinskih voda«). Po zaključku posameznih faz eksploatacije je treba ponovno vzpostaviti čim bolj naravno stanje. Rekultivacija se naj izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami, ki se naj določijo v sodelovanju z Zavodom za gozdove ali Zavodom RS za varstvo narave. Po zaključenih posameznih fazah izkoriščanja je potrebno sanirati morebitne poškodbe, ki bi nastale na okoliškem gozdnem drevju in gozdnih poteh. Preprečuje se širjenje tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst. Ob morebitnem pojavljanju se jih na širšem območju posega redno odstranjuje do vzpostavitve naravne avtohtone vegetacije oz. odstranitve tujerodnih vrst. Odstranjujejo se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum), navadna barvilnica (Phytolacca decandra), Sirska svilnica (Asclepias syriaca) idr. Pričakujemo, da se bodo v času obratovanja v Sloveniji in na širšem območju posega pojavile tudi nove tujerodne invazivne vrste, zato je potrebno navedeni seznam sproti posodabljati. Ukrep je potreben za zagotavljanje možnosti razrasti in širjenja avtohtonih vrst. Dela naj potekajo izključno v dnevnem času, zunanja osvetlitev (tudi začasna ali občasna) na območju posega ni dovoljena. Ukrep je potreben za preprečevanje negativnega vpliva osvetljevanja na žuželke, netopirje in ptice. Začasna varnostna ograja (delno že obstoječa), ki je namenjena tudi preprečitvi zdrsa živali v globino, ne sme biti iz mehke pletene mreže z odprtinami večjih dimenzij. V takšne ograje se namreč divjad pogosto zaplete, se poškoduje ali celo pogine. Mehke ograje se prav tako s časoma razrahljajo, povesijo ali prerastejo z vegetacijo in ne opravljajo več svoje funkcije. Deli peskokopa, kjer je možen zdrs živali (nad previsnimi terasami) se ogradi z ograjo, kjer okenca niso večja od 5 x 5 cm, primerne so kovinske pletene ali panelne ograje. Ograjo je potrebno redno pregledovati in vzdrževati. Na območju peskokopa je potrebno preprečiti nastanek večjih luž (predvsem v kolesnicah) na delih peskokopa, kjer poteka pomet. S tem preprečimo nastanek ekološke pasti za dvoživke: luže lahko privabijo urhe (in druge dvoživke), vozila in stroji pa jih v času del povozijo ali jim uničijo zarod. Posek gozda, posameznih dreves in odstranjevanje grmovja se lahko opravi v obdobju od septembra do konca februarja, kar je izven gnezditvene sezone ptici (marec–avgust) ter izven obdobja, ko samice saproksilnih hroščev v les odlagajo jajčeca (april–avgust). Ukrep je potreben za zagotovitev varstva ptic in saproksilnih hroščev. |
Omilitveni ukrep | Požagan les je potrebno iz območja odstraniti v najkrajšem možnem času. Les listavcev, posekan po 1. septembru, je potrebno iz gozda odpeljati najpozneje do 1. aprila naslednje leto. Med aprilom in avgustom les ne sme biti skladiščen v neposredni bližini gozda. Z ukrepom bo preprečena možnost nastanka ekološke pasti za saproksilne vrste hroščev. Gozdni rob se po poseku gozda na končni točki posega obnovi v stopničasto strukturo z rastišču primernimi avtohtonimi lesnimi vrstami (strukturiran gozdni rob, v skladu z navodili strokovnjaka za gozdove). Za zagotovitev ustrezne širine gozdnega roba ni dovoljen dodaten posek dreves izven območja peskokopa. Gozdni rob mora biti pravilno oblikovan, stopničast in vrstno pester in kot tak tudi primerno vzdrževan oz. negovan. Ukrep je potreben za zmanjšanje negativnega vpliva na gozd in zmanjšanja negativnih vplivov robnega učinka (t.i. edge effect). Hidrološki režim povirnega dela Male Krke se ne sme spremeniti do te mere, da bi negativno vplival na naravovarstveno pomembne in/ali kvalifikacijske vodne vrste in habitatne tipe dol-vodno (podrobnejše ukrepe je potrebno določiti v strokovni podlagi za varovanje hidroloških in hidro-morfoloških lastnosti vodotoka povirnega dela Male Krke). Transportne poti se naj načrtuje izven območja struge vodotoka, vožnja čez strugo vodotoka ni dovoljena. Aktivnosti v peskokopu se morajo načrtovati in izvajati na način, da ne bo prihajalo do povečanega kaljenja vode v Mali Krki in pritokih. Sečnja gozda se naj izvaja postopno in v skladu z napredovanjem eksploatacijskih del. Vsa dela naj bodo načrtovana tako, da bo vidnost v krajini čim manjša in bo zajemala čim manj naravnega okolja. Po zaključku posameznih etap eksploatacije je treba izvesti sprotno sanacijo in rekultivacijo, na način, da se vzpostavi čim bolj naravno stanje. Brežine in širine etaž se naj oblikujejo na način (nakloni in širine), da po zaključku eksploatacije omogočajo uspešno rekultivacijo vseh površin. Rekultivacija se naj izvaja z avtohtonimi rastlinskimi vrstami (drevje, grmovnice, vzpenjalke, travna ruša itd.), ki povečajo prekrivnost tudi na brežinah kamnoloma in ki se jih naj določi v sodelovanju z Zavodom za gozdove ali Zavodom RS za varstvo narave. Prednostno se naj izvede sprotna sanacija vizualno najbolj izpostavljenih delov peskokopa (npr. na najvišjih absolutnih nadmorskih višinah, območjih odprtih pogledov ipd.) Po opustitvi izkoriščanja in izbrisu iz katastra pridobivalnih prostorov, se naj raba ponovno spremeni v gozd na celotnem območju, razen kjer drugače izhaja iz omilitvenih ukrepov s področja varstva narave. Monotonost amfiteatra se naj razbije tako, da se znotraj peskokopa ne ustvarjajo izključno zaobljene linije, ki bi neželeno dajale vtis umetno ustvarjenega terena – izvedejo se naj dodatna zmanjšanja naklonov opuščenih brežin, povečanje hrapavosti površin, ustvarjanje manjših usekov, zaobljanje robov, oblikovanj različnih nasipnih stožcev, ipd. Natančnejša določila v zvezi z rekultiacijo območja se naj določilo v sanacijskem načrtu, v sodelovanju z Zavodom za gozdove in/ali Zavodom RS za varstvo narave. Omilitveni ukrepi in usmeritve za upravljanje in sanacijo celotnega peskokopa so v prilogi 9 Okoljskega poročila. Omilitveni ukrepi in usmeritve veljajo za celotno območje peskokopa, potrebno jih je upoštevati v pripravi medobčinskega OPPN in ustrezno prenesti tudi v OPN občine Puconci. |
11. Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote oz. podenote urejanja prostora
(podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji)
(1) Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji določajo posebne pogoje v posamezni spodaj navedeni enoti oz. podenoti urejanja prostora, ki dopolnjujejo splošne in skupne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbene pogoje glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbene pogoje glede varovanja zdravja.
(2) Podrobnejši prostorsko izvedbeni pogoji se nanašajo predvsem na posebne urbanistične pogoje, pogoje, ki izhajajo iz zahtev posameznih nosilcev urejanja prostora in omilitvene ukrepe, ki izhajajo iz okoljskega poročila.
(3) Za enote oz. podenote urejanja prostora, ki v tem členu niso posebej omenjene, veljajo splošni in skupni prostorsko izvedbeni pogoji, prostorsko izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, prostorsko izvedbeni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb ter prostorsko izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja.
AD 3 | Adrijanci – Stara šola z gasilskim domom |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Gradnja novega objekta se naj izvede na parc. št. 4351 k.o. Adrijanci. Parc. št. 2667 k.o. Adrijanci naj bo namenjena zunanji ureditvi in parkirišču. |
AD 7 | Adrijanci – kolesarski poligon |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na območju enote urejanja prostora z oznako podrobnejše namenske rabe prostora K1 je dovoljena ureditev obstoječega kolesarskega poligona za kolesa brez motornega pogona. Posegi v konfiguracijo terena naj bodo čim manjši. Izvedejo se naj le ureditve iz naravnih materialov (zemljina, les ipd.) v višini največ 1 m. Izven območja poligona se naj v največji možni meri ohranja obstoječa raba. V primeru spreminjanja trase poligona se na območju opuščene trase vzpostavi prvotno stanje zemljišča. Postavitev varnostne ograje je dopustna le v času izvedbe tekmovanj. Na območju enote urejanja prostora z oznako podrobnejše namenske rabe prostora ZS, ki je namenjeno ureditvam za potrebe kolesarskega poligona so dovoljeni naslednji posegi oz. so le-ti dovoljenji pod naslednjimi pogoji: |
Omilitveni ukrepi | – dostop z avtomobili do površin se naj onemogoči oz. parkirne površine se naj določijo izven območja z naravovarstvenim pomenom (travišča, mejice itd.) oz. ob cesti v naselju, – uporaba površine je dopustna le za kolesa brez motornega pogona, – na rob površine se lahko postavijo le montažni objekti zgolj v času prireditev, izven tega časa naj se odstranijo, – dopustno je postaviti objekt, ki služi za shranjevanje opreme in orodja manjših dimenzij, gostinski objekti niso dopustni, saj se v neposredni bližini pojavljajo večje površine naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih habitatnih tipov (tako gozdnih kot negozdnih), ki so tudi habitat naravovarstveno pomembnih/kvalifikacijskih vrst, – v gozd in gozdni rob se ne posega. Posegi v konfiguracijo terena naj bodo čim manjši. Izvedejo se naj le ureditve iz naravnih materialov (zemljina, les ipd.) v višini največ 1 m. V čim večji možni meri se naj ohranja naravna vegetacija, zlasti debelejše drevje z razvitejšim koreninskim sistemom. Robovi območja, ki mejijo na odprti prostor (razen na gozd), se naj zasadijo z avtohtono drevesno in grmovno vegetacijo neformalne zasnove. Postavitev varnostne ograje je dopustna v času izvedbe tekmovanj. Prostor za parkiranje vozil se naj zagotovi znotraj območja pobude. |
BO 6 | Boreča – zvonik |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi zvonik se lahko rekonstruira, obnavlja in vzdržuje, medtem ko gradnja novih objektov ni dovoljena. Dovoljena je tudi ureditev urbane opreme z zasaditvijo. |
BO 7 | Boreča – območje novega vinotoča |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora je gradnja samostojnih stanovanjskih objektov prepovedana. |
GP 2 | Gornji Petrovci – spodnji podeželski del naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječe kmetije se lahko ohranjajo in razvijajo znotraj svojih prostorskih možnosti, medtem ko gradnja novih kmetij in kmetijskih gospodarstev znotraj enote urejanja prostora ni dovoljena. |
GP 9 | Gornji Petrovci – park |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Za ureditev gozdne površine v parkovno površino se mora izdelati načrt krajinske arhitekture. |
Omilitveni ukrepi | Zelene površine (podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZP) naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. |
GP 11 | Gornji Petrovci – spodnji del naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječe sončne elektrarne se lahko vzdržujejo, rekonstruirajo in odstranijo, kot novogradnje so dovoljene le na strehah objektov. Gradnja »nosilnih ali konstrukcijskih« objektov za sončne elektrarne ni dovoljena. |
GP 13 | Gornji Petrovci – zgornji del naselja |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi tri in večstanovanjski objekti se lahko rekonstruirajo, obnavljajo, odstranijo, spremenijo namembnost in vzdržujejo, medtem ko gradnja novih tri in večstanovanjskih objektov ni dovoljena. |
GP 14 | Gornji Petrovci – evangeličanska cerkev |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi stanovanjski objekt (župnišče) se lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in vzdržuje, medtem ko gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. |
GP 22 | Gornji Petrovci – Nedeljski breg |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na območju enote urejanja prostora se posegi v prostor načrtujejo tako, da se ohrani skladna krajinska podoba v vplivnem območju, funkcionalne navezave in celovitost kulturnega spomenika, ki se nahaja v neposredni bližini (cerkev Svete Trojice (EŠD 2997)). |
Omilitveni ukrepi | Mejica, ki se nahaja na Z delu obstoječih stavbnih zemljišč (parc. št. 917 in 918 k.o. Gornji Petrovci) se naj ohranja. |
KO 5 | Košarovci – območje razpršene poselitve ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora je dovoljena rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
KR 1 | Križevci – naselje |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi tri in večstanovanjski objekt se lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in vzdržuje, medtem ko gradnja novih tri in večstanovanjskih objektov ni dovoljena. |
KR 2 | Križevci – evangeličanska cerkev |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Obstoječi stanovanjski objekt (župnišče) se lahko rekonstruira, obnavlja, odstrani, spremeni namembnost in vzdržuje, medtem ko gradnja novih stanovanjskih objektov ni dovoljena. Dovoljena je tudi gradnja nezahtevnih, enostavnih in začasnih objektov. |
KR 11 | Križevci – športni center |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Pri načrtovanih ureditvah naj se ne posega v območje gozda. Na parc. št. 3952 k.o. Križevci se naj ohranja obrežna lesena zarast ob potoku v minimalni širini 5 m. Na območju znotraj enote urejanja prostora, opredeljenim s podrobnejšo namensko rabo prostora ZS je prepovedana gradnja in dvigovanje terena. Na območju obstoječega objekta (tribun), kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba prostora ZD, je legalizacija obstoječega objekta (tribun) dovoljena le pod pogojem, da se za celotno območje enote urejanja prostora izdela hidrološko hidravlična študija iz katere bodo razvidni razredi poplavne nevarnosti, analizirana možnost gradnje ter predvideni morebitni omilitveni ukrepi. |
KR 11/1 | Križevci – mešano športno turistično območje |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na območju podenote urejanja prostora je dopustna gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje, odstranitev ali sprememba namembnosti vseh vrst objektov, katerih umeščanje je dovoljeno na območju podrobnejše namenske rabe prostora z oznako BT in BC. |
KU 5 | Kukeč – območje razpršene poselitve ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora je dovoljena rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
KU 6 | Kukeč – območje razpršene poselitve ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora je dovoljena rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
MA 4 | Martinje – razgledni stolp |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na območju enote urejanja prostora je dopustna le gradnja, rekonstrukcija, vzdrževanje ali odstranitev lesenega oz. kovinskega razglednega stolpa. Tlorisna velikost stolpa je lahko največ 25 m2, višina stolpa do 15 m. Pritlični del stolpa (do višini 3 m) je lahko pokrit. Streha nad stolpom je dvokapnica ali štirikapnica s poljubnim naklonom in poljubno kritino. |
ST 3 | Stanjevci – Stara šola |
Omilitveni ukrepi | Zelene površine (podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZP) naj bodo v čim večji možni meri v javni funkciji ter dostopne čim širšemu krogu prebivalstva. |
ST 8 | Stanjevci – turistična kmetija Kardoš |
Omilitveni ukrepi | Na območju se nahajajo večje površine naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov (1460 m2 HT 37.7 Visoko steblikovje, 7400 m2 HT 34.322 Suha travišča, 1300 m2 HT 35.1 Suha volkovja, 11300 m2 HT 38.22 Mezofilni travniki), zato je potrebno živinorejo na teh površinah zastaviti ekstenzivno (GVŽ/ha ne sme presegati 1,5), da ne bi prišlo do njihove degradacije. |
ST 14 | Stanjevci – mešano območje nad vaško kapelo |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Ob umeščanju objektov v prostor se ohranja prostorski kontekst kapelice. |
ST 15 | Stanjevci – Pravljična dežela |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora se naj objekte, ki po arhitekturni zasnovi sledijo »pravljičnim« podobam iz tujih okolij, umešča v ozadje oz. na način, da v prostoru niso izstopajoči. Objekti naj ne predstavljajo dominant v prostoru. Objekti morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni. Centralni objekti se morajo arhitekturno vključiti v širšo podobo naselja in upoštevati prostorsko izvedbene pogoje, ki so glede oblikovanja predpisani za podrobnejšo namensko rabo prostora BT. Zasnova celotne ureditve območja se mora na nevpadljiv način vklapljati v kulturno krajino. Za zunanje ureditve se naj uporablja avtohtone vegetacijske vrste. Parkirišče naj bo ozelenjeno, in sicer najmanj 1 drevo na 4 parkirna mesta. Obvezna je izdelava krajinskega načrta. Travišč v dolinskem dnu, kjer je opredeljena podrobnejša namenska raba prostora z oznako ZS naj se ne zasipava, utrjuje ali izsušuje za namen gradnje objektov. Dovoljeni niso nobeni posegi, ki bi spremenili ekološke razmere na travišču oz. bi poslabšali stanje habitatnega tipa. Umestitev objektov v prostor se načrtuje na tak način, da se jih umešča na parcele št. 716, 717, 1366, 1363 (Z del), 1358 1357 in 1356 (vse k.o. Stanjevci). Možna je umestitev objektov tudi na območju gozda na V delu parcel št. 1350, 1351, 1352, 1353 in 1354 (vse k.o. Stanjevci). Morebitno pot čez travišča, na območju, ki je opredeljeno s podrobnejšo namensko rabo prostora z oznako ZS, naj se načrtuje prednostno ob robu travišča, na podestih (na pilotih) in na način, da se ohranja največja možna površina travišča, da se ne poslabšajo ekološke razmere na rastišču niti stanje habitatnega tipa. Na območju ni dovoljen vnos tujerodnih invazivnih rastlinskih in živalskih vrst še zlasti ne tistih, ki so na opozorilnem seznamu evropske unije (http://ec.europa.eu/environment/nature/invasivealien/list/index_en.htm). |
ST 16 | Stanjevci – območje razpršene poselitve ob naselju |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | V enoti urejanja prostora je dovoljena rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev obstoječih objektov ter gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov. Gradnja novih manj zahtevnih in zahtevnih objektov je prepovedana. |
ST 17 | Stanjevci – območje med železnico, cesto in vodotokom |
Omilitveni ukrepi | Padavinske vode je treba pred iztokom v bližnje vodotoke ustrezno očistiti preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj oz. na način kot določajo predpisi. Preprečiti je treba vsakršno odtekanje onesnažene padavinske vode v bližnji vodotok (neprepustnost tlakovanih površin, robniki, padci proti požiralnikom ipd.). Zbiranje, skladiščenje, prečrpavanje, pretakanje in mešanje okolju škodljive snovi na celotnem območju ni dopustno. Komunalne odpadne vode iz objektov se do izgradnje javnega kanalizacijskega sistema obvezno odvajajo v malo komunalno čistilno napravo, po izgradnji javne kanalizacije se naj ta v celoti odstrani, objekte pa priključi na javni kanalizacijski sistem. V 15 m vplivni pas Peskovskega potoka in naravne vrednote Peskovski potok poseganje ni dovoljeno. Ohranja se obstoječa obrežna lesnata vegetacija in vegetacija visokih steblik. Na območju se naj izvede izdatna zasaditev ob zahodni in južni meji območja, z neformalno zasnovo in z avtohtonimi grmovnimi in drevesnimi vrstami. Priporočljive so rastlinske vrste z gosto krošnjo. Zasaditev se naj izvede na način, da bodo skriti vsi objekti na območju plana v vseh horizontalnih slojih (grm, drevo). Obrežne vegetacije ni dovoljeno odstranjevati. Na parkiriščih mora biti zasajeno vsaj eno veliko drevo na 4 parkirna mesta ali srednje veliko drevo na 3 parkirna mesta. Uporaba intenzivnih, nasičenih fasadnih barv ni dopustna, uporabijo se naj nevpadljivi zemeljski toni (sivi, bež, olivno zeleni, pastelni odtenki), fasade so lahko obdelane z različnimi materiali. Dominantni objekti niso dopustni. |
ŽE 2 | Ženavlje – centralni del naselja ob binkoštni cerkvi |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Na območju obstoječega zadružnega doma je dovoljena ureditev stanovanj in bivanje. |
ŽE 5 | Ženavlje – ribnik |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Ohranja naj se avtohtona lesena obrežna zarast. |
ŽE 7 | Ženavlje – območje razpršene poselitve |
Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji in dodatne omejitve | Za obstoječe objekte se izvede sanacija stanja, ki obsega najmanj komunalno in oblikovno sanacijo. Komunalna sanacija obstoječih objektov obsega najmanj: – sanacijo priključevanja na javno cesto, – obvezno priključevanje na javno vodovodno omrežje, – obvezno priključevanje na javno kanalizacijsko omrežje, če je le-to na voljo ali izgradnjo male čistilne naprave. Oblikovna sanacija obstoječih objektov obsega najmanj: – legalizacijo ali odstranitev nelegalno zgrajenih objektov ali delov objektov, – analizo obstoječih oblikovnih značilnosti obstoječih objektov, ugotovitev odstopanj in odprava oblikovnih neskladnosti, glede na prostorsko izvedbene pogoje predpisane za oblikovanje na območjih podrobnejše namenske rabe prostora A, – uvedbo novih sanacijskih ukrepov, s katerimi je mogoče izboljšati podobo obstoječih objektov, kot so npr. sonaravno urejanje zunanjih površin, ozelenitev oz. zasaditev okolice objektov, oblikovna sanacija nezahtevnih in enostavnih objektov, odstranitev neustreznih arhitekturnih elementov, menjava neustrezne kritine ipd. Za obstoječe objekte veljajo prostorsko izvedbeni pogoji predpisani za podrobnejšo namensko rabo prostora A. |
12. Spremljanje stanja okolja
(spremljanje stanja okolja)
(1) Poleg zakonsko predpisanega spremljanja stanja okolja, ki ga izvaja država oz. njene pooblaščene službe, občina in investitorji, v skladu s pristojnostjo, spremljajo stanje okolja in izvajajo ukrepe iz okoljskega poročila pri izvajanju prostorskega načrta za naslednje kazalce stanja okolja:
(2) Podzemne vode:
– spremljanje kakovosti podzemne vode glede na fizikalno kemijske in biološke parametre,
– spremljanje kvalitete pitne vode,
– spremljanje števila oseb, ki se oskrbuje s pitno vodo iz javnega vodovoda,
– spremljanje števila obnovljenih gnojnih jam in urejenih pretočnih greznic,
– spremljanje letne količine odplak, pripeljanih iz nepretočnih greznic na komunalno čistilno napravo,
– spremljanje izdatnosti vodnega vira glede na potrebe za oskrbo prebivalcev s pitno vodo,
– spremljanje dolžine, urejenosti kanalizacije,
– spremljanje dolžine, urejenosti kanalizacije na vodovarstvenih območjih (ko bodo ta določena),
– spremljanje posegov na vodovarstvenih območjih (ko bodo ta določena),
– spremljanje površine zemljišč za intenzivno pridelavo na vodovarstvenih območjih (ko bodo ta določena).
(3) Površinske vode:
– spremljanje kakovosti površinske vode vodotokov glede na fizikalno kemijske in biološke parametre,
– spremljanje hidromorfoloških značilnosti celinskih voda,
– spremljanje števila porabnikov vode, priključenih na kanalizacijski sistem z ustreznim čiščenjem odpadne komunalne vode,
– spremljanje pokritosti naselij z urejeno kanalizacijo, ki se konča s čistilno napravo,
– spremljanje izboljšanja poplavne varnosti objektov na poplavnem območju,
– spremljanje površine stavbnih zemljišč in števila objektov na poplavnih območjih,
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na priobalnih zemljiščih celinskih voda,
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na erozijsko ogroženih območjih,
– spremljanje števila in stanja evidentiranih zemeljskih plazov in drugih erozijskih pojavov,
– spremljanje deleža pozidanih površin.
(4) Kakovost zraka in podnebne spremembe:
– spremljanje povprečnega dnevnega prometa po regionalnih cestah,
– spremljanje vrste in deleža energentov za ogrevanje stavb,
– spremljanje števila objektov, ki uporabljajo obnovljive vire energije za segrevanje,
– spremljanje dolžine plinovodnega omrežja,
– spremljanje deleža objektov priključenih na plinovodno omrežje,
– spremljanje obremenjenosti in kakovosti zunanjega zraka z SO2, NOx, HOS, PM10, CO, Pb, O3 in benzenom izražena kot stopnja onesnaženosti za celotno območje SI1,
– spremljanje emitirane količine toplogrednih plinov CO2, CH4, N2O, HFC, PFC in SF6 izražene v ekvivalentu CO2 v okviru Republike Slovenije.
(5) Hrup:
– spremljanje stopnje varstva pred hrupom,
– spremljanje površin območij, namenjenih stanovanjskim in centralnim dejavnostim v vplivnem pasu pomembnejših cest,
– spremljanje dolžine meje med območji, kjer se stikajo območja proizvodnih dejavnosti in območja, namenjena za stanovanjske površine.
(6) Tla, kmetijstvo in gozdarstvo:
– spremljanje onesnaženosti tal,
– spremljanje deleža pozidanih površin,
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč po namenski in dejanski rabi,
– spremljanje deleža površin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo,
– spremljanje izgube kmetijskih površin za kmetijski namen (sprememba namembnosti zemljišč),
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami,
– spremljanje površine gozdov po namenski in dejanski rabi,
– spremljanje površine gozdov s prvo stopnjo poudarjenosti gozdnih funkcij,
– spremljanje izgube gozdnih površin.
(7) Odpadki:
– spremljanje deleža zbranih mešanih odpadkov,
– spremljanje deleža ločeno zbranih odpadkov,
– spremljanje deleža odpadkov s končnim mestom odlaganja na odlagališču odpadkov,
– spremljanje števila zbiralnic ločenih frakcij,
– spremljanje števila zbirnih mest in zbiralnic za odlaganje odpadkov,
– spremljanje števila nelegalnih odlagališč in njihovih sanacij.
(8) Krajina:
– spremljanje površine stavbnih zemljišč na območju Krajinskega parka Goričko,
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč z izvedenimi agrarnimi operacijami.
(9) Narava:
– preprečevanje zmanjšanja biotske raznovrstnosti na ravni ekosistemov in habitatnih tipov, vrst in habitatov ter genomov in genov,
– odpravljanje posledic obremenjevanja okolja, izboljšanje porušenega naravnega ravnovesja in ponovno vzpostavljanje njegovi regeneracijskih sposobnosti,
– preprečevanje uničenja naravnih vrednot in zmanjševanje biotske raznovrstnosti na ekološko pomembnih območjih,
– preprečitev škodljivih vplivov na varstvene cilje, ki so opredeljeni za območja Nature 2000.
(10) Kulturna dediščina:
– spremljanje števila enot in ocene stopnje ogroženosti enot kulturne dediščine.
(11) Elektromagnetno sevanje:
– pregled primerne oddaljenosti objektov (urbana območja – stanovanjski in javni objekti) od virov elektromagnetnega sevanja,
– spremljanje števila stavb z varovanimi prostori, ki so namenjene bivanju, v vplivnem pasu elektromagnetnega sevanja.
(12) Svetlobno onesnaževanje:
– spremljanje števila svetilk javne razsvetljave,
– spremljanje deleža ustreznih svetilk javne razsvetljave,
– spremljanje porabe električne energije za javno razsvetljavo na prebivalca.
(13) Prebivalstvo, zdravje ljudi in kakovost bivalnega okolja:
– spremljanje števila rekreacijskih objektov in deleža površin za šport in rekreacijo,
– spremljanje deleža otroških igrišč in zelenih površin znotraj poselitvenih območij,
– spremljanje ustrezne dostopnosti do otroških površin, zelenih površin ter rekreacijskih in športnih površin z peš oz. kolesarskimi potmi/povezavami,
– spremljanje površine primernih površin za poselitev,
– spremljanje števila novih delovnih mest,
– spremljanje gibanja števila prebivalcev in selitvenega gibanja,
– spremljanje števila telesno in športno aktivnih prebivalcev,
– spremljanje števila večjih virov vonjav,
– spremljanje števila prijetih pritožb zaradi neprijetnih vonjav in vplivov iz okolja,
– spremljanje deleža rabe obnovljivih virov energije,
– spremljanje števila in dolžine stikov konfliktnih območij,
– spremljanje površine kmetijskih zemljišč in njiv na prebivalca,
– spremljanje števila prebivalcev, ki se s pitno vodo oskrbuje iz javnega vodovodnega sistema,
– spremljanje deleža prebivalcev, ki se oskrbuje s pitno vodo iz lastnih zajetij,
– spremljanje deleža vodnih virov, kjer je uveljavljen varstveni režim (vodovarstveno območje),
– spremljanje deleža prebivalstva, ki nima urejenega nadzora nad kakovostjo pitne vode,
– spremljanje dolžine državnih cest skozi naselja, kolesarskih poti in cest, kjer je uveljavljeno umirjanje prometa,
– spremljanje števila IPPC zavezancev,
– spremljanje določitve površin podrobnejše namenske rabe prostora, kjer so določene II, III. in IV. stopnja varstva pred hrupom,
– obveščanje javnosti o stanju okolja in poročanje o izvedenih ukrepih.
(14) Občina zagotovi monitoring za tiste kazalce, pri katerih ni na voljo podatkov iz državnega monitoringa. Vse podatke, tako tiste iz državnega monitoringa kot tiste, za katere občina sama zagotavlja spremljanje, naj občina zbere in predstavi javnosti na vsakih 5 let v obliki poročila. Omenjeno poročilo naj vsebuje tudi poročilo o izvedenih omilitvenih ukrepih, ki so povzeti v tem prostorskem načrtu in izhajajo iz Okoljskega poročila.
(15) Občina mora v okviru spremljanja stanja prostora urediti in vzpostaviti tudi način sprejemanja pritožb prebivalcev, zaradi vplivov na okolje in njihovega reševanja.
IV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(prenehanje veljavnosti prostorskih aktov)
Z dnem uveljavitve tega prostorskega načrta prenehajo veljati naslednji prostorski akti:
1. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Murska Sobota za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letu 1990, in družbenega plana Občine Murska Sobota za obdobje 1986–1990, dopolnjenega v letu 1987 (Gornji Petrovci) (Uradni list RS, št. 25/97)
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin planov Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 49/98)
3. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Gornji Petrovci (Uradni list RS, št. 49/98, 87/05, 90/11 in 11/13).
(1) Postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov občine, pri čemer se za začetek postopka šteje datum vložitve popolne vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojni upravni enoti.
(2) Postopki izdaje smernic, mnenj, projektnih pogojev in soglasij nosilcev urejanja prostora, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega prostorskega načrta, se nadaljujejo in končajo po določbah prejšnjih prostorskih izvedbenih aktov občine, pri čemer se za začetek postopka šteje datum vloge pri pristojnem upravnem organu.
(3) Postopki za sprejem ter spremembe in dopolnitve prostorskih izvedbenih načrtov, ki so v času uveljavitve prostorskega načrta v postopkih priprave in še niso bili javno razgrnjeni, se pripravijo na podlagi določil novega prostorskega načrta. Prostorski izvedbeni načrti, ki so v času uveljavitve prostorskega načrta v fazi javne razgrnitve ali po javni razgrnitvi, se dokončajo po določbah prejšnjih izvedbenih aktov občine.
(hramba in vpogled prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt se hrani na sedežu Občine, na pristojni upravni enoti in na Ministrstvu pristojnemu za prostor.
(2) Analogna oblika prostorskega načrta je na vpogled javnosti na sedežu Občine. Digitalna oblika prostorskega načrta je javnosti dostopna na spletni strani GIS portala iObčina.
(neskladja prostorskega načrta)
(1) Prostorski načrt je izdelan v digitalni in analogni obliki. V primeru neskladnosti se uporablja analogna oblika. V primeru neskladnosti tekstualnega in kartografskega dela prostorskega načrta se uporablja tekstualni del.
(2) Vris prometnih površin z oznako podrobnejše namenske rabe prostora PC je bil narejen na zemljiški kataster. V primerih, ko prometne površine niso odmerjene kot samostojne parcele v zemljiškem katastru, pa je bil njihov vris narejen na podlagi dejanskega stanja v prostoru, se v primeru neskladja med prikazom prometnih površin v prostorskem načrtu in dejanskim stanjem v naravi, se upošteva dejansko stanje v naravi.
Nadzor nad izvajanjem tega prostorskega načrta izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
(veljavnost prostorskega načrta)
Ta prostorski načrt začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0001/2020-28
Gorni Petrovci, dne 22. decembra 2020
