Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 108/2020 z dne 7. 8. 2020

Ob-2620/20, Stran 1734

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi 91. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18 in 89/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba), objavlja

15. javni razpis za podukrep 4.1

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020, namenjene prilagoditvi kmetijskih gospodarstev na podnebne spremembe ter izboljšanju okolja

1. Osnovni podatki o javnem razpisu

Predmet javnega razpisa:	Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev iz 1. in 4. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe.
Razpisana sredstva po sklopih:	Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 10.000.000 EUR. Od tega: – 500.000 EUR za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A) – 5.000.000 EUR za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij (sklop B) ter – 4.500.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
	Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: – 7.500.000 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, – 2.500.000 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa znaša 25 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:	Zaprti
Cilj podukrepa	Izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter njihova prilagoditev na podnebne spremembe in izboljšanje okolja.
Vloga na javni razpis	Vlogo na javni razpis v skladu z 92. členom Uredbe sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa:	Vnos prijavnega obrazca v elektronski sistem in vložitev vloge na javni razpis poteka od 31. avgusta 2020 do vključno 4. novembra 2020, do 23.59.
Obdobje upravičenosti stroškov:	Javni razpis je odziv na epidemijo COVID-19, zato so v skladu s četrtim odstavkom 99. člena Uredbe do podpore upravičeni tudi stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. 3. 2020. V skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2023.
Informacije o javnem razpisu:	– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, faks 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si; – INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije (Priloga 1 razpisne dokumentacije)

2. Namen podpore in vrste naložb

1. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47; v nadaljnjem besedilu: Pogodba) iz 1. in 4. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe za ureditev trajnih nasadov, nakup in postavitev mrež proti toči, nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, ureditev zasebnih namakalnih sistemov, ki imajo enega uporabnika (v nadaljnjem besedilu: ZNS) ter nakup ter za nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek.

2. Naložbe iz prejšnje točke se glede na cilje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 delijo v skladu s prvim odstavkom in s pod a) do c) ter pod d) 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe.

3. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe primarna pridelava kmetijskih proizvodov iz 1. točke tega poglavja pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I k Pogodbi, brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.

4. Ne glede na prejšnjo točko se za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov šteje tudi:

– smukanje, rezanje, drobljenje, luščenje, mletje in sušenje zelišč,

– priprava hmelja, ki se skladno s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja razume kot postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu,

– čiščenje, odstranjevanje neželenih primesi, poškodovanih ali premajhnih semen ter sušenje semen kmetijskih rastlin za skladiščenje.

5. Vrsti naložb glede na velikost sta določeni v 9. členu Uredbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.

3. Upravičenec

1. Upravičenec do podpore je določen v 6. členu Uredbe.

2. Upravičenec, ki je mladi kmet, mora v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena Uredbe imeti ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot je opredeljena v četrtem odstavku 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19 in 4/20), in sicer najmanj:

– nižja poklicna izobrazba s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali

– nižja poklicna izobrazba nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

S kmetijstvom povezane dejavnosti so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.

3. Izpolnjevanje pogoja iz prejšnje točke se izkazuje na podlagi:

a) končane izobrazbe,

b) članstva na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),

c) pokojninske in invalidske zavarovalne dobe iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,

č) izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji, kar se izkazuje s prilogo »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu«, pri čemer mora biti oseba, ki podpiše izjavo, najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

4. Če se za mladega kmeta šteje tudi pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe, se izpolnjevanje pogoja glede nadzora nad pravno osebo izkazuje s statutom, družbeno pogodbo ali drugim ustanovnim aktom, iz katerih je razvidno, da ima v obdobju petih let pred vložitvijo vloge vsaj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi.

5. Upravičenec iz osmega odstavka 6. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kolektivne naložbe, ki jo bo izvajala skupina kmetov.

6. Zbirna vloga iz 1. točke desetega odstavka 6. člena Uredbe mora biti vložena v letu 2020.

7. Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe v skladu s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, o določitvi nekaterih vrst pomoči na kmetijskem, gozdarskem in podeželskem območju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1). Izpolnjevanje tega pogoja upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava o nepovezanosti članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«.

4. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis

4.1. Splošni pogoji

1. Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 100. člena Uredbe, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe ter pogojev iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 100. člena Uredbe:

a) za zahtevne naložbe, ki niso zaključene naložbe iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena Uredbe, se izpolnjevanja pogoja iz 11. točke prvega odstavka 100. člena in 23. točke 10. člena Uredbe izkazuje:

– z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije. Šteje se, da je finančna konstrukcija naložbe zaprta, če ima upravičenec zagotovljena sredstva v višini skupne priznane vrednosti naložbe,

– s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda, če je upravičenec javni zavod;

b) izpolnjevanje pogoja iz 13. točke prvega odstavka 100. člena se izkazuje s prilogo »Uporaba naložbe tudi za druge namene«;

c) popis del in stroškov iz prve in druge alineje iz 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, mora vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti brez DDV in vrednosti z DDV;

č) če ne gre za naložbe v ureditev objektov, se izpolnjevanje pogoja iz 25. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe izkazuje s popisi iz prve in druge alineje iz 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, pri čemer morajo vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti brez DDV in vrednosti z DDV.

2. Poleg pogojev iz prejšnje točke tega podpoglavja mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 10. in 94. člena Uredbe, razen pogojev 3. in 10. točke prvega odstavka 10. člena Uredbe:

a) za izpolnjevanje pogoja iz 2. točke 10. člena Uredbe je moral upravičenec vložiti zbirno vlogo v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (Uradni list RS, št. 11/19 in 12/19 – popr.);

b) izpolnjevanje pogojev iz 4., 12., 13., 14. in 15. točke 10. člena Uredbe upravičenec izkazuje s poslovnim načrtom iz 5. točke 10. člena Uredbe;

c) če upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in odhodkih in ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se izpolnjevanje pogojev iz 13., 15., 17. in 18. točke 10. člena Uredbe, izkazuje z »Bilanco stanja« na dan 31. 12. 2019 in »Bilanco uspeha« za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, potrjene s strani Finančne uprave Republike Slovenije;

č) izpolnjevanje pogoja iz 7. točke 10. člena Uredbe se izkazuje z opisom stanja pred naložbo in fotografijami zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba, iz katerih je razvidna celotna lokacija naložbe iz vsaj štirih zornih kotov. Če gre za novogradnjo enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, se izpolnjevanje pogoja iz te točke izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo konstrukcijskih elementov v merilu M 1:50 ali M 1:100. V primeru zaključenih naložb iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena Uredbe se fotografij zemljišča, na katerem se bo izvajala naložba, ne prilaga;

d) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s fotografijami objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, iz vsaj štirih zornih kotov, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena. V primeru zaključenih naložb iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena Uredbe se pogoj iz te točke ne uporablja;

e) izpolnjevanje pogoja iz 11. točke 10. člena Uredbe se za enostavni objekt izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta. Izris mora upravičenec priložiti v merilu M 1:50 ali M 1:100;

f) primeren prihodek iz 16. točke 10. člena Uredbe za leto 2019 znaša 10.639,56 evrov;

g) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje pogoja iz 20. točke 10. člena Uredbe izkazuje:

– s pogodbo o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;

– s potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;

h) izpolnjevanja pogoja iz 21. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Obseg dela članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«;

i) izpolnjevanje pogoja iz 22. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogama »Obseg dela skupine ali organizacije proizvajalcev in »Obseg dela zadruge«;

j) izpolnjevanje pogojev iz 94. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o že dodeljenih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«.

3. Priloge iz tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.

4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec

1. Upravičenec mora za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 11. člena Uredbe, pri čemer je bruto minimalna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz 2. točke 11. člena Uredbe v letu 2019 znašala 10.639,56 evrov.

2. Če gre za kolektivne naložbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 12. člena Uredbe:

– pogoj iz 1. točke 12. člena Uredbe se izkazuje s seznamom članov zadruge iz katerega mora biti razviden seznam vseh članov zadruge ter seznam članov zadruge, ki bodo izvajali kolektivno naložbo;

– seznam skupne rabe iz 4. točke 12. člena Uredbe je Priloga 1 tega javnega razpisa.

3. Če gre za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoj iz drugega odstavka 13. člena Uredbe, pri čemer je do podpore upravičena samo kmetijska mehanizacija, ki je na Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 15. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.

4. Če gre za naložbe v nakup kmetijskih zemljišč, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 14. člena Uredbe, pri čemer se pogoj iz 3. točke 14. člena Uredbe izkazuje s pogodbo o nakupu kmetijskega zemljišča.

5. Če gre za naložbe v ureditev trajnih nasadov, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz prvega odstavka 15. člena Uredbe, pri čemer se pogoj iz 6. točke prvega odstavka 15. člena Uredbe izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada oziroma z načrtom ureditve trajnega nasada vrtnin, s tehničnimi rešitvami, popisom del ter materiala ter skico nasadov na orto foto posnetku GERKa, s šrafirano površino zemljišča na kateri bo potekala naložba oziroma na izrisu digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

6. Če gre za naložbe v nakup in postavitev rastlinjakov in pripadajoče opreme, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 16. člena Uredbe, pri čemer se pogoj iz 1. točke drugega odstavka 16. člena Uredbe izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku, ki mora biti pripravljen v skladu s prilogo 11 Uredbe.

7. Če gre za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoja iz 19. člena Uredbe.

8. Če upravičenec izvaja agromelioracijska dela, mora izpolnjevati tudi pogoje iz 1. in 2. točke prvega odstavka 21. člena Uredbe.

9. Če gre za naložbe v ureditev ZNS, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 22. člena Uredbe:

a) pogoje iz 4., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 22. člena Uredbe se izkazuje z načrtom namakanja, ki mora biti pripravljen v skladu s prilogo 6 Uredbe;

b) pogoj iz tretjega odstavka 22. člena Uredbe se izkazuje z načrtom kmetijskega zemljišča s tehničnimi rešitvami, popisom del ter materiala ter skico na orto foto posnetku GERKa, s šrafirano površino zemljišča na kateri bo potekala naložba oziroma na izrisu digitalnega katastrskega načrta, če zemljišča niso vključena v GERK.

10. Če gre za prispevek v naravi, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 23. in 97. člena Uredbe:

– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnih sadik večletnih rastlin upravičenca, je določen v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19, v nadaljnjem besedilu: Katalog stroškov) in navedena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 15. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije,

– vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk: 5,76 evrov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 evrov/uro bruto za strojno delo, (3. točka 23. člena Uredbe),

– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnega dela, je določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 15. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije,

– vrednost lastnega lesa pri postavitvi opore v trajnih nasadih ter ograje za zaščito pred divjadjo ne sme preseči vrednosti, ki je določena v Katalogu stroškov in navedena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 15. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.

5. Upravičeni in neupravičeni stroški

1. Upravičeni stroški so določeni v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9., 13., 14., 17., 19. in 20. točki prvega odstavka 7. člena ter 95. in 98. členu Uredbe.

2. Upravičeni stroški so določeni v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19) in Pravilniku o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16 in 31/19) in navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 15. javni razpis iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.

3. Če so upravičeni stroški navedeni v Seznamu upravičenih stroškov iz prejšnje točke, upravičenec v skladu s tretjim odstavkom 95. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži eno ponudbo.

4. Če upravičeni stroški niso določeni v Seznamu upravičenih stroškov iz 2. točke tega poglavja, upravičenec v skladu s šestim odstavkom 95. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži tržno primerljive pisne ponudbe najmanj treh ponudnikov. Kot tržno primerljiva ponudba se šteje ponudba, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju.

5. Za uveljavljanje splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe upravičenec predloži račune oziroma predračune za splošne stroške.

6. Neupravičeni stroški so določeni v 8. in 96. členu Uredbe.

6. Merila za ocenjevanje vlog

1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 25. členu in 93., 93.a členu Uredbe ter v dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014-2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja: https://www.program-podezelja.si, in so podrobneje opredeljena v tem poglavju.

2. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov najvišjega možnega števila točk, ki znaša 28 točk za sklop A, 27 točk za sklop B in 29 točk za sklop C, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

3. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog se upošteva stanje ob oddaji elektronskega prijavnega obrazca oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi elektronskega prijavnega obrazca in priloženih prilog ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo upravičenec ne priloži vseh podatkov, prilog in dokazil oziroma so priloge in dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.

4. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe nosilcev majhnih kmetij (Sklop A javnega razpisa).

Št.	MERILO	Maks. št. točk
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	24
1.1.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 12)	12
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v koledarskem letu po letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga upravičenec opredeli v prijavnem obrazcu.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	12
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 10.639,56 evrov do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.2.	NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 12) Upošteva se načrtovani obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih je upravičenec opredeli v prijavnem obrazcu, kot predvideno stanje v koledarskem letu po letu zaključka naložbe.	12
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	12
	– več kot 2,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,6 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 5 ha njivskih površin.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	10
	– več kot 1,5 do vključno 2,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,5 do vključno 0,6 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 4 do vključno 5 ha njivskih površin.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	8
	– več kot 1,2 do vključno 1,5 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,4 do vključno 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 3 do vključno 4 ha njivskih površin.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	5
	– več kot 1,0 do vključno 1,2 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,3 do vključno 0,4 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 2,5 do vključno 3 ha njivskih površin.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	3
	– več kot 0,8 do vključno 1,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,2 do vključno 0,3 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 2 do vključno 2,5 ha njivskih površin.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v uporabi:	1
	– več kot 0,6 do vključno 0,8 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč,
	– več kot 0,15 do vključno 0,2 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, vključno z rastlinjaki, pridelavo jagod in nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 1,5 do vključno 2 ha njivskih površin.
2.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	26
2.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 12)	12
	Upošteva se povprečno število točk, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima 50 odstotkov ali več kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis, ki so razvidni iz Registra kmetijskih gospodarstev na MKGP.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.	12
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.	10
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.	7
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.	5
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.	1
2.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 4)	4
	Upošteva se obseg kmetijskih površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih (VVO), od tega vsaj 1 ha na najožjih vodovarstvenih območjih (VVO 1).	4
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO.	3
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 0,5 ha na VVO1.	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 1 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO.	1
2.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 6)	6
	Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemska območja iz PRP 2014-2020). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	6
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 4 do vključno 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	5
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 3 do vključno 4 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	4
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 2 do vključno 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	3
	Kmetijsko gospodarstvo ima od več kot 1 do vključno 2 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1
2.4	IZVAJANJE NALOŽBE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 4)	4
	Upošteva se obseg površin, s katerimi so kmetijska gospodarstva vključena v izvajanje ene ali več naravovarstvenih operacij KOPOP in sicer Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov oziroma Steljniki (v nadaljnjem besedilu: naravovarstvene operacije KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	4
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu več kot 1 in manj kot 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	2
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi.	1
3.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15
3.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva oziroma upravičenca v shemo kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob oddaji elektronskega prijavnega obrazca.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec imata ob vložitvi vloge na javni razpis:	5
	1. veljavni certifikat za enega ali več kmetijskih proizvodov za proizvode iz shem kakovosti za:
	– ekološko proizvodnjo (pridelava, pridelava in predelava, predelava),
	– zaščitene kmetijske pridelke oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ali
	– integrirano pridelavo ter izbrano kakovost, ali
	2. najmanj 1 odločbo o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP.
3.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014-2020 v letu 2019 (v nadaljevanju: ukrep KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1
3.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upravičenec pridobi dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	4
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na manj kot polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	3
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	2
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na manj kot polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	1
4.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30
4.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov ob zaključku naložbe, ki so razvidni iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.	5
	Naložba se nanaša na hmeljsko žičnico, ki je postavljena iz lesenih drogov, kar se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada.	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	5
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 50 odstotkov in manj kot 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	4
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	4
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta.	3
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 35 odstotkov in manj kot 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	3
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	3
	Nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek.	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta.	2
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 30 odstotkov in manj kot 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	2
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta.	1
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	1
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	1
4.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo.
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah:
	– bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu,
	– bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
	Kot nov kmetijski proizvod se lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na trgu iz Priloge 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: zavarovane sorte rastlin).
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz priloge 12 Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20 in 78/20); v nadalnjem besedilu: Uredba KOPOP).
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Upravičenec je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katerega se naložba nanaša.	5
	Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5
	Upravičenec uporablja brezvirusne sadike hmelja na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo.	4
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo, kar je razvidno iz elektronskega prijavnega obrazca.	4
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	4
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca.	4
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo.	2
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	2
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca.	2
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.	2
4.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Naložba se nanaša v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge 5 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
	Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema, ki ima enega uporabnika.	5
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega vsaj 21 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	4
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4
	Naložba v nakup in postavitev mrež proti toči.	3
	Naložba v nakup in postavitev opreme za protislansko zaščito.	3
	Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje kmetijskih zemljišč.	3
	Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode, kar je razvidno iz načrta namakanja v rastlinjaku.	3
	Naložba v postavitev travniških sadovnjakov.	3
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 10 do vključno 20 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	2
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja kmetijskih zemljišč za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 5 do vključno 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	1

5. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, oziroma za enostavne in zahtevne naložbe skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe (Sklop B javnega razpisa).

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe	10	0
	Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov.	10
	ISD znaša več kot 3 odstotke do vključno 5 odstotkov.	7
	ISD znaša več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov.	7
	ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 3 odstotke.	5
	ISD znaša več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov.	5
	ISD znaša več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov.	3
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.	1
1.2.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe	0	5
	Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe in pri kateri vsi člani ne vodijo knjigovodstva. Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov.		5
	ISD znaša več kot 3 odstotke do vključno 5 odstotkov.		4
	ISD znaša več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov.		4
	ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 3 odstotke.		3
	ISD znaša več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov.		3
	ISD znaša več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov.		2
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.		1
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	0
1.3.1.	Velja za enostavne individualne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu. Obseg skupnega letnega prihodka se ugotavlja na podlagi pokritja oziroma dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN ali enostavno ali dvostavno knjigovodstvo). Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.3.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	7
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.4.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)	0	5
1.4.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe	0	5
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno najmanj 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.4.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe	0	5
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno najmanj 20.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.5.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti. Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: NSV) projekta (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
1.6.	ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Upošteva se pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje iz kmetijske dejavnosti članov kmetije ter status invalidne osebe. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, dodatno število točk prejmejo upravičenci, pri katerih ima več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev (članov skupine kmetov) enega ali dva člana pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma pri katerih ima več kot polovica vsaj 1 osebo na kmetiji, ki ima status invalidne osebe oziroma status invalidskega podjetja, če je član skupine kmetov podjetje.
	Dva člana kmetije sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca/-ke ob vložitvi vloge na javni razpis	10	10
	En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka ob vložitvi vloge na javni razpis	5	5
	Na kmetiji ni pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovane osebe oziroma ni zaposlene osebe iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec/-ka za polni delovni čas. Nosilec ali član kmetije ima status invalidne osebe oziroma je invalidsko podjetje, če je član skupine kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo.	1	1
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	5	5
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se kmetijska ali kmetijski sorodna izobrazba nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upošteva: agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, točke prejmejo upravičenci, pri katerih ima več kot polovica članov zahtevano izobrazbo. Kadar je član skupine kmetov pravna oseba, se upošteva izobrazba odgovorne osebe pravne osebe.
	Končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	5	5
	Končana vsaj univerzitetna izobrazba, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).	4	4
	Končana vsaj višja izobrazba ali visoka izobrazba (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	4	4
	Končana vsaj višja izobrazba ali visoka izobrazba (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).	3	3
	Končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	3	3
	Končana vsaj srednja strokovna izobrazba (5. raven).	2	2
	Končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	2	2
	Končana vsaj srednja poklicna izobrazba (4 raven).	1	1
	Končana vsaj nižja poklicna izobrazba (3 raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	1	1
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)	6	6
	Upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, če ima vsaj polovica članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s skupnim številom vseh članov skupine kmetov. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.	6	6
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.	5	5
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.	4	4
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.	3	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.	1	1
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica članov izpolnjuje spodnje zahteve. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega ima najmanj 0,5 ha na VVO1.	1	1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica članov naslov kmetijskega gospodarstva oziroma se lokacija naložbe nahaja na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1	1
3.4.	IZVAJANJE NALOŽBE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Upošteva se obseg površin, s katerimi so kmetijska gospodarstva vključena v izvajanje ene ali več naravovarstvenih operacij KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, se pri ocenitvi upošteva povprečni delež kmetijskih zemljišč v uporabi članov skupine kmetov vključenih v izvajanje ene ali več vrst naravovarstvenih operacij KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
	Kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov izvajajo naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	13	13
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva oziroma upravičenca v shemo kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob oddaji elektronskega prijavnega obrazca.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov vključenih v izvajanje shem kakovosti oziroma pridelujejo vino z zaščitenim geografskim poreklom.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec imata ob vložitvi vloge na javni razpis:	5	5
	– veljavni certifikat za enega ali več kmetijskih proizvodov za proizvode iz shem kakovosti za:
	– ekološko proizvodnjo (pridelava, pridelava in predelava, predelava),
	– zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ali
	– integrirana pridelava ter izbrana kakovost, ali
	– najmanj 1 odločbo o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP.
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Navodilo: upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3	3
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1	1
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je več kot 50 odstotkov članov kmetijskih gospodarstev vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020 v letu 2019. Pri ugotavljanju obsega kmetijskih zemljišč, namenjenih preusmeritvi oziroma izvajanju ekološke pridelave, se upošteva skupna površina kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva vseh njenih članov. Če več kot polovica članov skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, ki izvaja kolektivno naložbo, trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, pridobi dodatno točko. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	2	2
	Skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2019 preusmerila v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov.	2	2
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	1	1
	Skupina kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, ki izvaja kolektivno naložbo, se je leta 2019 vključila v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi kmetijska gospodarstva njenih članov.	1	1
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa. Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s:
	– potrdilom o članstvu v zadrugi,
	– potrdilom o članstvu v branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi,
	– potrdilom o članstvu v združenjih in društvih s področja podprte dejavnosti,
	– pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kolektivne naložbe, ki jo bo izvajala skupina kmetov.
	Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa več kot 100 članov, se k spodnji ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. Točke se seštevajo, vendar pa ne smejo preseči 5 točk.
	Upravičenec je skupina kmetov, ki izvaja kolektivno naložbo.	5	5
	Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.	3	3
	Upravičenec je član zadruge.	3	3
	Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti.	1	1
	Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti.	1	1
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.	5	5
	Naložba se nanaša na hmeljsko žičnico, ki je postavljena iz lesenih drogov, kar se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada.	5	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	5	5
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	5	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 50 odstotkov in manj kot 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	4	4
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta.	3	3
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 35 odstotkov in manj kot 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	3	3
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	3	3
	Nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta	2	2
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 30 odstotkov in manj kot 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	2	2
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta.	1	1
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	1	1
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	1	1
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo.
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah:
	– bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu,
	– bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
	Kot nov kmetijski proizvod se lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na trgu iz Priloge 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: zavarovane sorte rastlin).
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija iz priloge 12 Uredbe KOPOP.
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Upravičenec oziroma član skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katerega se naložba nanaša.	5	5
	Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5	5
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe uporabljajo brezvirusne sadike hmelja na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedlo vsaj dva nova kmetijska proizvoda na njihovih kmetijskih gospodarstvih.	4	4
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo.	2	2
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe, pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev, članov skupine kmetov, uvedlo nov kmetijski proizvod na njihovih kmetijskih gospodarstvih.	2	2
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.	2	2
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Naložba se nanaša v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge 5 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
	Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema, ki ima enega uporabnika.	5	5
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega vsaj 21 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Naložba v nakup in postavitev mrež proti toči.	3	3
	Naložba v nakup in postavitev opreme za protislansko zaščito.	3	3
	Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje kmetijskih zemljišč.	3	3
	Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	3	3
	Naložba v postavitev travniških sadovnjakov.	3	3
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 10 do vključno 20 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja kmetijskih zemljišč za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 5 do vključno 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	1	1

6. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (Sklop C javnega razpisa).

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5)	10	10
	Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (ISD) na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne naložbe in kolektivne naložbe). Pri izračunu ISD se ne upošteva morebitno dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 odstotkov do vključno 7 odstotkov.	10	10
	ISD znaša več kot 3 odstotke do vključno 5 odstotkov.	7	7
	ISD znaša več kot 7 odstotkov do vključno 10 odstotkov.	7	7
	ISD znaša od vključno 2 odstotka do vključno 3 odstotke.	5	5
	ISD znaša več kot 10 odstotkov do vključno 12 odstotkov.	5	5
	ISD znaša več kot 12 odstotkov do vključno 15 odstotkov.	3	3
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.	1	1
1.2.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20)	10	10
1.2.1.	Velja za enostavne individualne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	9
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	7
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.2.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe	10	0
	Upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe.
	Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	9
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 50.000 evrov do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 40.000 evrov do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	7
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 35.000 evrov do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.2.3.	Velja za zahtevne individualne naložbe	0	10
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		9
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 45.000 evrov do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		7
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.2.4.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe	0	10
	Upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvaja kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu zaključka naložbe na enoto vloženega dela, ki ga je upravičenec opredelil v elektronskem prijavnem obrazcu.
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		10
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 80.000 evrov do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		9
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 60.000 evrov do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		8
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 45.000 evrov do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		7
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 35.000 evrov do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		6
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 30.000 evrov do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 25.000 evrov do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 20.000 evrov do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno več kot 15.000 evrov do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge bodo ustvarile letno do vključno 15.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe	10	0
	Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2019 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/celotna višina naložbe brez DDV.
	Količnik je večji od 4.	10
	Količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4.	8
	Količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3.	6
	Količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2.	4
	Količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5.	2
	Količnik je manjši ali enak 0,2.	1
1.4.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja samo za zahtevne naložbe	0	10
	Ocena temelji na predpostavki, da mora desetkrat večji vložek javnih sredstev dati vsaj desetkrat večji ekonomski učinek (večja naložba ima večje učinke ekonomije obsega). Če večji projekti ne dosegajo večkratnih učinkov, je racionalneje podpirati manjše projekte. Za točkovanje uporabimo poenostavitev načela indeksa neto sedanje vrednosti (NSV). Merilo je količnik med ocenjeno NSV projekta (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upošteva morebiti dodeljenih sredstev na podlagi tega javnega razpisa.
	Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV projekta in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila prejmejo podjetja, ki so vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma imajo sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Upravičenec izkazuje inovativnost in razvoj podjetja s pogodbe z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela ali z vpisom raziskovalne skupine v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Kot kmetijski sorodna dejavnost se upošteva: agro-živilska, veterinarska, gozdarska, lesarska dejavnost.
	Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti.	5	5
	Podjetje je vpisano v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij.	4	4
	Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela.	3	3
	Podjetje ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij.	2	2
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upravičenec je zadruga, socialno podjetje ali invalidsko podjetje.
	Socialno podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, invalidsko podjetje pa je vpisano v register invalidskih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
	Upravičenec v elektronski prijavni obrazec vpiše številko vpisa v evidenco socialnih podjetij v Republiki Sloveniji na dan objave javnega razpisa.
	Upravičenec v elektronski prijavni obrazec vpiše številko vpisa v register invalidskih podjetij v Republiki Sloveniji na dan objave javnega razpisa.
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)	6	6
	Upošteva se povprečno število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki ima več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečno število točk, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, če ima vsaj polovica članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk se izračuna na način, da se skupni seštevek povprečnega števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s skupnim številom vseh članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.	6	6
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.	5	5
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.	4	4
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.	3	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.	1	1
3.2.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvajajo kolektivne naložbe, izpolnjuje spodnje zahteve. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega vsaj 1 ha na VVO 1.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega ima najmanj 0,5 ha na VVO1.	1	1
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Upošteva se obseg površin, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, dodatno število točk pridobijo upravičenci, pri katerih ima vsaj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, naslov ali sedež kmetijskega gospodarstva na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Kmetijsko gospodarstvo ima vsaj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1	1
3.4.	IZVAJANJE NALOŽBE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Upošteva se obseg površin, s katerimi so kmetijska gospodarstva vključena v izvajanje ene ali več naravovarstvenih operacij KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev ter kmetijske zadruge, se pri ocenitvi upošteva povprečni delež kmetijskih zemljišč v uporabi članov skupine skupin ali organizacij proizvajalcev ter kmetijskih zadrug, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ene ali več vrst naravovarstvenih operacij KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
	Kmetijska gospodarstva članov skupine ali organizacije proizvajalcev ter kmetijske zadruge izvajajo naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	13	13
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva oziroma upravičenca v shemo kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov vključenih v izvajanje shem kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec imata ob vložitvi vloge na javni razpis:	5	5
	– veljavni certifikat za enega ali več kmetijskih proizvodov za proizvode iz shem kakovosti za:
	– ekološko proizvodnjo (pridelava, pridelava in predelava, predelava),
	– zaščiteni kmetijski pridelki oziroma živila (zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost), ali
	– integrirana pridelava ter izbrana kakovost, ali
	– najmanj 1 odločbo o oceni vina za vino z zaščitenim geografskim poreklom: vrhunsko vino ZGP, kakovostno vino ZGP in vino PTP.
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, so do dodatnega števila točk upravičeni upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ene ali več operacij iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje vsaj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3	3
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1	1
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	3	3
	Člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, so se leta 2019 preusmerili v prakse in metode ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi njihova kmetijska gospodarstva.	3	3
	Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.	1	1
	Člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, so leta 2019 vključili v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na vsaj polovici kmetijskih površin, ki jih imajo v uporabi njihova kmetijska gospodarstva.	1	1
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa.
	Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s:
	– potrdilom o članstvu v zadrugi,
	– potrdilom o članstvu v branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi,
	– s potrdilom o članstvu v združenjih in društvih s področja podprte dejavnosti.
	Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec v letu objave javnega razpisa najmanj 100 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo vendar pa ne smejo preseči 5 točk.
	Upravičenec je skupina ali organizacija proizvajalcev, ki izvaja kolektivno naložbo.	5	5
	Upravičenec je zadruga, ki izvaja kolektivno naložbo.	5	5
	Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.	4	4
	Upravičenec je član zadruge.	4	4
	Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja iz področja podprte dejavnosti.	3	3
	Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih in društvih) s področja podprte dejavnosti.	3	3
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB	30	30
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10) Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019.	10	10
	Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine.	5	5
	Naložba se nanaša na hmeljsko žičnico, ki je postavljena iz lesenih drogov, kar se izkazuje z načrtom ureditve trajnega nasada.	5	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	5	5
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala do vključno 50 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	5	5
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 50 odstotkov in manj kot 60 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	4	4
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 51 do vključno 100 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.	3	3
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 35 odstotkov in manj kot 50 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	3	3
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 101 do vključno 150 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	3	3
	Nakup specialne kmetijske mehanizacije, ki ima izrazito okoljski učinek.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.	2	2
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 30 odstotkov in manj kot 35 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	2	2
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 151 do vključno 175 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.	1	1
	Z naložbo se povprečna poraba vode za namakanje kmetijskih zemljišč zmanjša za najmanj 20 odstotkov in manj kot 30 odstotkov glede na stanje pred naložbo, kar se izkazuje z načrtom namakanja.	1	1
	Z naložbo bo poraba vode v rastlinjaku, kjer pridelava ni v tleh, znašala od 176 do vključno 200 l vode na kg kmetijskih rastlin (velja za vrtnine in rezano cvetje) oziroma na okrasno rastlino, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	1	1
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo.
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah:
	– bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu,
	– bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu.
	Kot nov kmetijski proizvod se lahko šteje uvedba novih kmetijskih kultur večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji vloge na javni razpis.
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na trgu iz Priloge 4 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: zavarovane sorte rastlin).
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija.
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Upravičenec je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katerega se naložba nanaša.	5	5
	Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5	5
	Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo brezvirusne sadike hmelja na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih s hmeljem, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. V primeru kolektivnih naložb pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupin ali organizacij proizvajalcev oziroma kmetijskih zadrug, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo vsaj dva nova kmetijska proizvoda na njihovih kmetijskih gospodarstvih.	4	4
	Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so vključena v to naložbo.	2	2
	Upravičenec oziroma člani zadrug, skupin ali organizacij proizvajalcev, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, zasajenih z večletnimi sadnimi rastlinami in trto, ki so vključena v to naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč oziroma nasadov trajnih rastlin na njivskih površinah, bo nov kmetijski proizvod na kmetijskem gospodarstvu upravičenca. V primeru kolektivnih naložb pridobijo točke upravičenci, pri katerih je vsaj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupin ali organizacij proizvajalcev oziroma kmetijskih zadrug, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo nov kmetijski proizvod na njihovih kmetijskih gospodarstvih.	2	2
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.	2	2
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Prispevek k horizontalnemu cilju se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije. Točke na podlagi tega merila se seštevajo. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019 ter načrtovane površine novih trajnih nasadov iz elektronskega prijavnega obrazca.
	Naložba se nanaša v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, s sajanjem sort rastlin in podlag, ki so manj občutljive zoper bolezni, škodljivce, pozebo in sušo iz Priloge 5 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: odporne sorte rastlin).
	Naložba v ureditev zasebnega namakalnega sistema, ki ima enega uporabnika.	5	5
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega vsaj 21 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za vsaj 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Naložba v nakup in postavitev mrež proti toči.	3	3
	Naložba v nakup in postavitev opreme za protislansko zaščito.	3	3
	Naložba v nakup opreme za kapljično namakanje kmetijskih zemljišč.	3	3
	Naložba v nakup opreme v rastlinjakih, kjer pridelava ni v tleh, ki omogoča ponovno uporabo vode, kar se izkazuje z načrtom namakanja v rastlinjaku.	3	3
	Naložba v postavitev travniških sadovnjakov.	3	3
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 10 do vključno 20 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje učinkovite rabe energije (URE) za namen namakanja kmetijskih zemljišč za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje obnovljivih virov energije (OVE) za namen ogrevanja rastlinjakov za 11 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Naložba v ureditev trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč s sajanjem odpornih sort rastlin obsega več kot 5 do vključno 10 odstotkov od površine vseh trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov in hmeljišč, vključenih v to naložbo.	1	1

7. Finančne določbe: finančne določbe so določene v 28. členu Uredbe.

8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev

1. Vlaganje vloge na javni razpis in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 91., 92. in 93. členu Uredbe.

2. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v tri sklope glede na vrsto upravičenca, in sicer:

– Sklop A: naložbe nosilcev majhnih kmetij,

– Sklop B: naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij oziroma za enostavne in zahtevne naložbe skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe,

– Sklop C: naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.

3. Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:

– Ekonomski vidik naložbe: 35 %;

– Geografski vidik upravičenca: 25 %;

– Prispevek k horizontalnim ciljem: 15 %;

– Družbeno socialni vidik: 12 %;

– Proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;

– Horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.

4. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 23 z dne 25. 1. 2019, str. 92) se vloga na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev zavrneta, če se ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji tega podukrepa.

9. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo

1. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo sta določena v 102. in 105. členu Uredbe.

2. Pogoji za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 102. členu Uredbe:

a) izpolnjevanje pogoja iz 2. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava o neizterljivosti DDV«;

b) izpolnjevanje pogoja iz 6. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Kontrolni list za preveritev skladnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila glede na določbe zakona o javnem naročanju – ZJN 3«;

c) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;

č) izpolnjevanje pogojev iz 12. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje z najmanj tremi fotografijami, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter s fotografijami plakata, nalepke, začasnega panoja, obrazložitvene table ali stalne obrazložitvene table, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe;

d) v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe je zadnji možni rok za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev 30. junij 2023.

3. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi pogoje iz 26. člena Uredbe.

4. Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je v skladu z osmim odstavkom 105. člena Uredbe opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 2). Če upravičenec uveljavlja predplačilo, zahtevku za predplačilo priloži bančno garancijo.

5. Priloge iz 2. točke tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.

10. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev

1. Obveznosti upravičenca so določene v 103. in 106. členu Uredbe.

2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še obveznosti iz 1., 2., 3., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16. in 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:

a) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje obveznosti iz 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe izkazuje na podlagi naslednjih dokazil, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti:

– pogodba o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;

– potrdilo o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak.

3. Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz tega poglavja poročati na predpisanem obrazcu iz Priloge 6 razpisne dokumentacije.

11. Objava podatkov o upravičencih in varstvo osebnih podatkov

1. Objava podatkov o upravičencih, ki so prejeli sredstva, je določena v 107. členu Uredbe.

2. V skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala ARSKTRP, objavljene na spletišču ARSKTRP.

12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti ter višja sila in izjemne okoliščine

1. Izvedba kontrol in sankcije za neizpolnitev oziroma kršitev obveznosti so določeni v 108. členu Uredbe.

2. Višja sila in izjemne okoliščine so določene v 109. člena Uredbe.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Priloga 1: Seznam skupne rabe kolektivne naložbe

Priloga 1

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti