Št. 4300-12/2020-5 Ob-3161/20, Stran 2263
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana, objavlja
za spodbujanje ponovne vzpostavitve letalske povezljivosti Slovenije
1. Pravna podlaga: Proračun Republike Slovenije za leto 2020 (Uradni list RS, št. 75/19 in 133/20), Proračun Republike Slovenije za leto 2021 (Uradni list RS, št. 75/19), Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 (Uradni list RS, št. 75/19, 61/20 – ZDLGPE in 133/20), Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18), Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617 in 13/18, v nadaljevanju: ZJF), Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11) in Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017–2021 (https://www.gov.si/assets/ministrstva/MGRT/Dokumenti/turizem/Strategija-trajnostne-rasti-slovenskega-turizma-2017-2021/Strategija-trajnostne-rasti-slovenskega-turizma-2017-2021.pdf), Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) (v nadaljevanju: Uredba Komisije 1407/2013/EU), Shema pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis (št. priglasitve: M001-2399245-2015/I), Začasni okvir za ukrepe državne pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu COVID 19 (UL C št. 91 I z dne 20. 3. 2020, vključno s spremembami; v nadaljnjem besedilu: Začasni okvir), Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 80/20), Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (Uradni list RS, št. 152/20), Program izvajanja finančnih spodbud COVID-19 Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo št. 303-21/2020/1 z dne 23. 4. 2020 z vsemi spremembami.
2. Ime oziroma naziv in sedež proračunskega uporabnika, ki dodeljuje sredstva: uporabnik državnega proračuna: Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
3. Namen, cilj in predmet javnega razpisa
3.1. Namen in cilj javnega razpisa
Namen tega javnega razpisa je izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije z evropskimi in tretjimi državami.
Cilj je ohraniti obstoječe redne mednarodne letalske linije in spodbuditi vzpostavitev novih rednih letalskih linij prevoznikov, ki so zaradi posledic pandemije prenehali leteti v Republiko Slovenijo.
Slovenija je marca 2020 ob nastopu pandemije virusa Covid-19 sprejela vrsto ukrepov za zaščito zdravja prebivalcev Slovenije in med drugimi tudi Odlok o začasni prepovedi javnega potniškega prometa po Sloveniji ter nato, 17. marca 2020, ukinila še letalski potniški promet. Vlada RS je preklicala prepoved opravljanja mednarodnega letalskega potniškega prometa, z dne 12. maja 2020. Zaradi posledic epidemije virusa Covid-19 je bil letalski promet povsod, tako v Evropi kot po svetu, močno omejen in Slovenija ni bila izjema. Turistični tokovi so se v času prepovedi letalskih letov povsem zaustavili, pred in po tem pa so bili znatno okrnjeni. Tudi ostali promet je bil za potnike zaradi zaprtih mej po Evropi močno omejen. Letalski prevozniki, ki izvajajo lete v Slovenijo, so se v maju in v juniju postopoma vračali na mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. Kljub pomladno-poletnem urniku letalskih prevozov, ko je v Slovenijo običajno letelo večje število prevoznikov z večjimi frekvencami letov, pretežno na račun močnega vpliva turističnih tokov, pa so bile število in frekvence letov bistveno manjše kot v letu 2019. Obseg letenja tujih letalskih prevoznikov v in iz Slovenije je bil v času od nastopa epidemije Covid-19 do danes odvisen predvsem od sproščanja omejitev pri prehodih meja in drugih restriktivnih ukrepov v posameznih državah glede na epidemiološko sliko receptivnega in emitivnih trgov, s tem pa je močno povezano tudi povpraševanje po letih. Trenutno se v Sloveniji, tudi upoštevaje odsotnost nacionalnega letalskega prevoznika, soočamo z zelo počasnim okrevanjem in šibkim zagonom letalskega potniškega prometa. Če je v začetku leta 2020, po jesensko-zimskem voznem redu, poleg čarterskih poletov, v Slovenijo redno letelo 12 tujih letalskih prevoznikov, jih je v septembru letelo le še 9, v oktobru pa le še 6. V letu 2019 je letelo v Slovenijo 17 tujih prevoznikov, nekateri tudi na več različnih linijah, večkrat na teden.
V Sloveniji se dodatno soočamo z edinstveno situacijo izgube svojega dolgoletnega nacionalnega letalskega prevoznika Adrie Airways v letu 2019, ki je prepeljal približno polovico vseh potnikov na Ljubljanskem letališču. Kljub temu, da imamo v Sloveniji tri javna letališča za mednarodni zračni promet, in sicer Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, Letališče Edvarda Rusjana Maribor in Letališče Portorož, deluje nemoteno s čarterskimi leti in rednimi linijami le Ljubljansko letališče Jožeta Pučnika. V letu 2019 so na Letališču Jožeta Pučnika prepeljali 1.727.136 potnikov1, kar je 5 % manj kot v letu 2018. Premikov letal je bilo 31.489 oziroma 11,3 % manj. Navedeni padec letalskega prometa gre na račun stečaja domačega letalskega prevoznika Adria Airways. Slovenija je s tem v letalskem potniškem prometu postala povsem odvisna od tujih letalskih prevoznikov.
1 https://www.fraport-slovenija.si/sl/podjetje/financna-porocila/
Z začetkom veljavnosti Odloka o prepovedi zračnega prometa v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/20 z dne 16. marca 2020) zaradi epidemij Covid-19 je potniški zračni promet 17. marca 2020 očitno zastajal. Marca 2020 se je število letalskih potnikov v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšalo za več kot 70 % in 60 %. Stanje je bilo aprila in maja, ko se je število potnikov zmanjšalo za 99,80 % (april) in 99,90 % (maj), število premikov letal pa za 79,80 % (april) in 77,60 % (maj) v primerjavi z istim obdobjem lani. Trend se je nadaljeval junija, ko se je število potnikov in število premikov letal kljub odpravi omejitev potovanj v primerjavi z istim mesecem lani zmanjšalo za 97,20 % oziroma 72,30 %. Tudi julija in avgusta se stanje ni bistveno izboljšalo.
Slovenija je kot malo, odprto gospodarstvo močno izvozno usmerjena, saj nacionalni trg z dobrima 2 milijonoma prebivalcev ne omogoča zadostne domače potrošnje. Slovensko gospodarstvo je zato v pretežni meri odvisno od mednarodne trgovine, zato je Slovenija močno podvržena vsaki spremembi poslovnega gibanja s strani tujih držav partneric. Posledično vsak upad izvoza bistveno vpliva na konkurenčnost našega gospodarstva. Epidemija Covid-19 je vplivala na celoten realni sektor v Sloveniji, predvsem pa na mobilnost in mednarodno trgovino. Letalski promet je strateško pomemben sektor tudi v globalnemu merilu, ki znatno prispeva tudi k skupnemu gospodarstvu Unije, ter z več kot 5 milijonov delovnih mest, k posrednemu in neposrednemu zaposlovanju. V evropski bruto domači proizvod prispeva 365 milijard evrov, kar znaša 2,41 % BDP Unije2.
2 https://ec.europa.eu/transport/modes/air_en
Mednarodni letalski promet in mednarodna povezljivost slovenskega gospodarstva ima za Slovenijo splošni gospodarski pomen, saj pomembno vpliva na razvoj gospodarstva celotnega območja Slovenije.
Letalski prevozi povezujejo Slovenijo z mednarodnim poslovnim okoljem in omogočajo turistični pretok potnikov predvsem iz evropskih in drugih oddaljenih trgov. Zato je za Slovenijo vitalnega gospodarskega pomena, da Slovenija obdrži redne letalske linije do najpomembnejših evropskih središč in do strateških tujih trgov, kot so Nemčija, Francija, Benelux, Švica, Velika Britanija in Rusija, ter jugo-vzhodni del Balkana, poleg teh pa tudi do drugih tujih trgov. Povezavo z navedenimi destinacijami trenutno omogočajo le tuji letalski prevozniki, ki pa zaradi močnega upada letalskega potniškega prometa, nimajo interesa za dvig frekvenc letov.
Turistična in transportna panoga, zlasti letalski promet, sta v okviru epidemije Covid-19 med najbolj prizadetimi panogami na svetovni ravni. Letalski prevozi so ključni za zagon turistične dejavnosti. Za Slovenijo je turizem ena izmed najpomembnejših gospodarskih panog, saj je do sedaj ustvarjala več kot 12 % slovenskega bruto domačega proizvoda. Slovenski turizem je v pretežni meri odvisen od potovanj tujih turistov, ki ustvarijo kar 75 % vseh turističnih prihodov in 72 % prenočitev v Sloveniji. Hkrati, sosednji italijanski trg, z največjim epidemiološkim kriznim žariščem v Evropi, predstavlja za Slovenijo enega izmed treh najpomembnejših tujih trgov, zato tudi beležimo drastični upad povpraševanja s tega trga. Slabo polovico tujih prenočitev (47,9 %) so leta 2019 ustvarili turisti iz šestih držav: Nemčije (13,4 % vseh tujih prenočitev), Italije (11,2 %), Avstrije (8,9 %), Nizozemske (5,1 %), Hrvaške (4,7 %), in Češke (4,5 %). V Slovenijo prispe z letalom v glavni (poletni) sezoni skoraj ena četrtina vseh tujih gostov, zato je dostopnost Slovenije z letalskimi prevozi ključna za nadaljnji zagon in krepitev turistične panoge.
Nadalje uradni statistični podatki kažejo, da je bilo od januarja do avgusta 2020 zabeleženih 40 % manj prenočitev kot v istem obdobju leta 2019. V letu 2019 je znašal delež v prenočitvah tujih gostov 72 %, medtem ko je ta delež v osmih mesecih leta 2020 upadel na 39 %. V primerjavi z letom 2019 beležimo v Sloveniji 70 % upad prihodov tujih turistov in 68 % upad nočitev tujih turistov. Slovenija beleži 55,34 % upada prilivov iz naslova izvoza potovanj v obdobju od januarja do julija 2020.
Ugotavljamo, da zaradi svojega geografskega položaja, bližine večjih mednarodnih letališč (Benetke, Dunaj, Graz, Zagreb) in majhnosti države, v letošnjem letu beležimo edinstven padec prihodov tujih gostov in posledično drastičen padec prihodkov in denarnega toka tako v letalstvu, kot v odvisni turistični panogi, s katerim se je zaradi osamosvojitvene vojne soočila na zadnje v letu 1991, ko je postala samostojna država.
Kratkoročno so za Slovenijo absolutna prioriteta ukrepi za postopen zagon gospodarstva ter stabilizacijo gospodarskega in socialnega položaja, ki ga je treba oblikovati tako, da bodo čim bolj usmerjeni tudi v reševanje ključnih razvojnih izzivov Slovenije, med katerimi se na prvo mesto uvršča pospešitev rasti produktivnosti. Z razvojnega vidika Slovenije ima celovit prometni sistem vključno z zračnim prometom, ključno vlogo za gospodarsko vpetost v mednarodni prostor in še zlasti za spodbujanje turističnih prihodov v Slovenijo.
3.2. Predmet javnega razpisa
Predmet razpisa je sofinanciranje stroškov, ki jih imajo letalski prevozniki s tem, da zagotovijo lete in pripeljejo potnike v Republiko Slovenijo.
4. Ciljne skupine/upravičenci
Na razpis za ta namen se lahko prijavijo letalski prevozniki, ki izvajajo ali bodo izvajali letalske operacije (redne linije) na eno ali več letališč v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Slovenija).
Letalski prevozniki, ki izvajajo samo čarterske polete na letališča v Sloveniji, niso upravičeni do prijave na ta javni razpis.
5. Pogoji za kandidiranje
Vloga prijavitelja mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa.
Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru operacije, se pogodba o sofinanciranju operacije ne bo sklenila, sklep o izboru operacije pa se odpravi oziroma razveljavi.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o sofinanciranju, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju operacije, pri čemer bo upravičenec dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v proračun Republike Slovenije.
5.1. Splošni pogoji za kandidiranje
Splošni osnovni pogoji, ki jih mora na dan oddaje vloge izpolnjevati prijavitelj, so:
1. Prijavitelj ima letalsko operativno licenco, izdano v skladu z Uredbo (EU) 2018/1139 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2018 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu.
2. Prijavitelj ni na seznamu letalskih prevoznikov Evropske komisije, ki ne izpolnjujejo varnih standardov, objavljenem na https://ec.europa.eu/transport/modes/air/safety/air-ban/search_en.
3. Prijavitelj ima evropski certifikat AOC – (Air Operators Certificate) in OL (operating licence), ki ga izda pristojni organ v matični državi.
4. Pri dodelitvi pomoči je upoštevano pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne bo presegla zneska državne pomoči, kot to določa shema državne pomoči Programa izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis (št. priglasitve: M001-2399245-2015/I) oziroma v primeru potrditve Evropske komisije v zvezi s priglašeno shemo Slovenije na podlagi točke 3.1 Začasnega okvira (št. priglasitve: SA.59124).
5. Prijavitelj ni bilo podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe 651/2014/EU3 na dan 31. 12. 2019.
3 Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič popravljena s Popravkom Uredbe Komisije (EU) 2017/1084 z dne 14. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014, kar zadeva pomoč za pristaniško in letališko infrastrukturo, pragove za priglasitev za pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine in pomoč za športno in večnamensko rekreacijsko infrastrukturo ter sheme regionalne pomoči za tekoče poslovanje za najbolj oddaljene regije, in o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, kar zadeva izračun upravičenih stroškov (UL L št. 26 z dne 31. 1. 2018, str. 53).
6. Prijavitelj ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na osnovi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.
7. Prijavitelj ima za vročanje dokumentov pooblaščeno pravno ali fizično osebo s poslovnim naslovom ali bivališčem v Republiki Sloveniji (pooblaščenec za vročitve)4 ali ima v Republiki Sloveniji ustanovljeno podružnico.
4 Pooblaščenec za vročitve je potreben za pospešitev postopkov obravnave vloge v primerih, da ima potencialni prijavitelj sedež v drugi državi.
8. Prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge5.
5 Samo za prijavitelje, ki so registrirani v Sloveniji.
5.2. Posebni pogoji za kandidiranje
5.2.1. Posebni pogoji za prijavitelje na 1. rok za oddajo vlog
– Prijavitelj je izvajal letalske operacije v potniškem prometu (redne linije) na letališčih v Sloveniji kadarkoli v obdobju od 1. 3. 2020 do vključno 30. 9. 2020.
5.2.2. Posebni pogoji za prijavitelje na 2. rok za oddajo vlog
– Prijavitelj je izvajal letalske operacije v potniškem prometu (redne linije) na letališčih v Sloveniji kadarkoli v obdobju od 1. 10. 2020 do vključno 31. 5. 2021.
5.2.3. Posebni pogoji za prijavitelje na 3. rok za oddajo vlog
– Prijavitelj je izvajal letalske operacije v potniškem prometu (redne linije) na letališčih v Sloveniji kadarkoli v obdobju od 1. 6. 2021 do vključno 30. 9. 2021.
Za dokazovanje izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše Obrazec št. 2 v obliki izjave (Izjava prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev, s katerim pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu). Obrazec št. 2 je del javnega razpisa.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev prijavitelja lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
5.3. Obveznosti prijaviteljev glede ohranjanja letalskih linij
Prijavitelji na 1. in 2. rok za oddajo vlog bodo morali vsaj 2 meseca, 2 krat tedensko izvajati redne potniške linije na eno izmed letališč v Sloveniji v obdobju od 28. 3. 2021 do 30. 10. 2021 (tj. v času poletne letalske sezone). Prijavitelji na 3. rok za oddajo vlog bodo morali 2 krat tedensko izvajati redne potniške linije na eno izmed letališč v Sloveniji v obdobju od 31. 10. 2021 do 31. 12. 2021.
Te obveznosti ne bodo veljale v primeru izjemnih okoliščin, ki so povezane z zelo slabo COVID-19 epidemiološko sliko v državi, iz katere leti posamezni letalski prevoznik ali v Sloveniji, ter to bistveno vpliva na možnost izvedbe pogodbene zaveze.
6. Merila za ocenjevanje vlog in postopek izbora
Vloge na javni razpis obravnava strokovna komisija, ki jo je imenoval minister, pristojen za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Strokovna komisija bo v prvi fazi preverjala formalno popolnost vlog. Prijavitelji, ki bodo podali formalno nepopolne vloge, bodo pozvani k dopolnitvi le-teh. Dopolnitev vlog je mogoča v roku 8 delovnih dni od prejema poziva k dopolnitvi. Vloge, ki ne bodo dopolnjene v določenem roku, bodo zavržene.
Prijavitelj v dopolnitvi v skladu z Uredbo o merilih, postopkih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11) ne sme spreminjati:
1. višine zaprošenih sredstev,
2. tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge,
3. tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je naročnik prejel v postopku dodelitve sredstev.
V kolikor bi prijavitelji v dopolnitvi spreminjali zgoraj navedene dele vloge, se upoštevajo navedbe iz prvotne vloge.
V drugi fazi bo strokovna komisija preverjala izpolnjevanje pogojev za kandidiranje. Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev za kandidiranje in vloge, ki ne bodo skladne s predmetom razpisa, se zavrnejo. Popolne vloge, ki bodo izpolnjevale pogoje za kandidiranje in bodo skladne s predmetom razpisa, bo strokovna komisija ovrednotila v skladu s spodaj navedenimi merili.
| Merila | Št. točk | Max. št. točk |
1.1 | Države, ki jih prijavitelj letov pokriva | | 20 |
| Prijavitelj na dan oddaje vloge izvaja dejavnost letalskega potniškega prometa (redne linije) v več kot 10 držav | | 20 |
| Prijavitelj na dan oddaje vloge izvaja dejavnost letalskega potniškega prometa (redne linije) v 5 do 10 držav | | 15 |
| Prijavitelj na dan oddaje vloge izvaja dejavnost letalskega potniškega prometa (redne linije) v največ 4 države | | 10 |
1.2 | Regije, kjer prijavitelj deluje | | 20 |
| Prijavitelj izvaja dejavnost v Evropski uniji, v evropskih državah, ki niso članice EU in izvaja medcelinske lete | | 20 |
| Prijavitelj izvaja dejavnost v Evropski uniji in v evropskih državah, ki niso članice EU | | 15 |
1.3 | Urniki letov rednih linij | | 20 |
| Prijavitelj izvaja lete v Slovenijo najmanj 5 krat tedensko | | 20 |
| Prijavitelj izvaja lete v Slovenijo od 2 do 4 krat tedensko | | 15 |
| Prijavitelj izvaja lete v Slovenijo 1 krat tedensko | | 10 |
1.4 | Prilagoditev poslovanja zaradi epidemije COVID-19 | | 10 |
| Prijavitelj sledi priporočilom ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja potnikov | | 10 |
| Prijavitelj ne sledi priporočilom ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja potnikov | | 0 |
SKUPAJ | | | 70 |
Maksimalno število točk je 70.
Prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, je 35 točk. Po zaključenem ocenjevanju, se bodo vloge razvrstile glede na število točk. Vloge, ki ne bodo dosegle 35 točk, se zavrnejo. Sredstva bodo razdeljena v skladu z Metodologijo vsem vlogam, ki dosežejo vsaj 35 točk.
7. Višina razpoložljivih sredstev
Okvirna skupna višina sredstev, ki so načrtovana oziroma predvidena za izvedbo predmetnega javnega razpisa, v letih 2020 in 2021 je 5.000.000,00 EUR.
Proračunska postavka | Leto 2020 | Leto 2021 | Skupaj |
200486 – Spodbujanje letalske povezljivosti Slovenije – Covid-19 | 1.500.000,00 EUR | | 1.500.000,00 EUR |
Spodbujanje letalske povezljivosti Slovenije – Covid-19 | | 3.500.000,00 EUR | 3.500.000,00 EUR |
Skupaj | | | 5.000.000,00 EUR |
Za vloge, ki prispejo na 1. rok za oddajo vlog, bo za sofinanciranje na razpolago 1.500.000,00 EUR, za vloge, ki prispejo na 2. rok za oddajo vlog 2.300.000,00 EUR in za vloge, ki prispejo na 3. rok za oddajo vlog 1.200.000,00 EUR.
Višina razpoložljivih sredstev v okviru drugega in tretjega roka za oddajo vlog (tudi prenos sredstev) se lahko spremeni in sicer z objavo spremembe javnega razpisa na spletni strani ministrstva do izdaje sklepov o izboru/ne izboru na posameznem odpiranju.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in programa ministrstva za ta namen.
Ministrstvo si pridružuje pravico, da lahko javni razpis ali posamezni rok za oddajo vlog kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)dodelitvi sredstev spremeni oziroma prekliče z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.
8. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti je:
– od 1. 3. 2020 do 30. 9. 2020 za vloge, ki so oddane na 1. rok za oddajo vlog,
– od 1. 10. 2020 do 31. 5. 2021 za vloge, ki so oddane na 2. rok za oddajo vlog,
– od 1. 6. 2021 do 30. 9. 2021 za vloge, ki so oddane na 3. rok za oddajo vlog.
Sredstva za leto 2020 v višini 1.500.000,00 EUR morajo biti porabljena (in izplačana) do 31. 12. 2020 (za 1. rok za oddajo vlog), sredstva za leto 2021 v višini 3.500.000,00 EUR pa do 31. 12. 2021 (2. in 3. rok za oddajo vlog).
Na 1. roku za oddajo vlog bodo sredstva za sofinanciranje skladno z metodologijo razdeljena prijaviteljem, ki bodo zagotavljali redne linije na letališča v Sloveniji med 1. 3. 2020 in 30. 9. 2020, na 2. roku za oddajo vlog med 1. 10. 2020 in 31. 5. 2021 in na 3. roku za oddajo vlog med 1. 6. 2021 in 30. 9. 2021, in ki bodo izpolnjevali pogoje razpisa ter dosegli zadostno število točk pri ocenjevanju vlog.
9. Shema in skladnost s pravili državnih pomoči
Sofinanciranje v okviru javnega razpisa bo potekalo na osnovi priglašene sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis« (št. priglasitve: M001-2399245-2015/I) (v nadaljevanju: shema državnih pomoči de minimis). V primeru, da bo v času izdaje sklepa o izboru ali kasneje, vendar v času veljavnosti Začasnega okvira, Evropska komisija že potrdila priglašeno shemo SA.59124, se bo dodeljena državna pomoč upoštevala v kvoto dovoljene COVID-19 pomoči po točki 3.1 Začasnega okvira, namesto v kvoto de minimis.
Ministrstvo si prizadeva doseči potrditev COVID sheme državne pomoči iz prvega odstavka te točke čim prej po objavi predmetnega razpisa.
Navedeno pomeni, da bo upravičencu po predmetnem javnem razpisu dodeljena državna pomoč všteta bodisi v kvoto COVID državne pomoči po točki 3.1 Začasnega okvira, sicer pa v kvoto de minimis pomoči. Do situacije, ko dodeljena pomoč ne bo všteta v kvoto COVID pomoči, temveč v kvoto de minimis pomoči, lahko pride v primeru, ko Evropska komisija sploh ne bi potrdila priglašene sheme, ali pa v primeru, ko bi Evropska komisija to shemo potrdila, vendar bi bila dodelitev pomoči za/ob posameznem roku za oddajo vlog kasnejša, kot je trenutno obdobje veljavnosti Začasnega okvira (trenutno je to do 30. 6. 2021), prav tako pa tudi v primeru, ko bo prijavitelj že dosegel kvoto COVID državne pomoči po točki 3.1 Začasnega okvira in bo lahko za enega naslednjih rokov za oddajo vlog imel še razpoložljivo kvoto za prejem de minimis pomoči. V vsakem primeru pa bo pomoč ob posameznem roku za oddajo vlog dodeljena ali po točki 3.1 Začasnega okvira ali po pravilu de minimis.
Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju, na podlagi pravila de minimis ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določa shema državnih pomoči de minimis. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju/upravičencu na podlagi pravila de minimis ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju treh poslovnih let. Za prvo leto se upošteva leto odobritve predmetne pomoči. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju/upravičencu na podlagi točke 3.1 trenutno veljavnega Začasnega okvira ne sme preseči zneska, določenega v Začasnem okviru (v času objave javnega razpisa je to 800.000 EUR), pomoč mora biti dodeljena pred datumom izteka veljavnosti Začasnega okvira, ki je v času objave javnega razpisa 30. 6. 20201.
Skladno z Uredbo 1407/2013/EU se upošteva definicija enotnega podjetja. Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja znotraj iste države članice EU, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
– eno podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja,
– eno podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
– pogodba med podjetjema ali določba v njuni družbeni pogodbi ali statutu, daje pravico enemu podjetju, da izvršuje prevladujoč vpliv na drugo podjetje,
– eno podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora, samo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja,
podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz prejšnjih alinej, preko enega ali več drugih podjetij, so prav tako »enotno« podjetje.
10. Upravičeni stroški, višina in način sofinanciranja
Upravičen je del stroškov, ki jih ima upravičenec s tem, da zagotovi let in pripelje potnike v Slovenijo.
Prijavitelji v vlogi ne navedejo zahtevanega zneska sofinanciranja. Le-ta se dodeli v obliki pavšala, skladno z metodologijo izračuna.
Podlaga za izračun višine sofinanciranja so podatki o izvedenih letih posameznih letalskih družb in številu pripeljanih potnikov v Slovenijo v posameznem upravičenem obdobju, potrjeni s strani upravljalca letališča v Sloveniji, s tem, da leti prispevajo 50 % in število potnikov 50 % k znesku, ki ga posamezna družba lahko prejme. V izračun so vključene družbe, ki bodo vložile vlogo na razpis, ki bodo izpolnjevale pogoje razpisa in bodo dosegle prag števila točk za odobritev sofinanciranja.
V primeru, da upravičenec doseže najvišjo možno vrednost sofinanciranja skladno s tem razpisom (po pravilih državnih pomoči), ni upravičen do prijave na naslednji rok za oddajo vlog.
Metodologija izračuna spodbude za letalske prevoznike
Višino sofinanciranja upravičenih stroškov določi komisija ob upoštevanju metodologije izračuna na podlagi vlog, ki izpolnjujejo pogoje za izbor in podatkov upravljalcev letališč o opravljenih letih in pripeljanih potnikih v Slovenijo po prijaviteljih v upravičenem obdobju določenem za posamezno odpiranje v poglavju 5.2.
Predmet ocenjevanja | Odstotek (max.) |
Število potniških letov v Slovenijo | 50 % |
Število pripeljanih potnikov v Slovenijo | 50 % |
Skupaj (P): | 100 % |
Za vsakega prijavitelja se izračuna delež, ki ga predstavlja njegov prispevek v skupnem številu tako opravljenih letov, kot tudi pripeljanih potnikov vseh prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izbor, v upravičenem obdobju določenem za posamezno odpiranje.
Seštevek deleža glede na skupno število opravljenih letih in deleža glede na skupno število pripeljanih potnikov za posameznega prijavitelja, je podlaga za izračun višine sofinanciranja.
Seštevek obeh deležev za vsakega prijavitelja, pomnožen z razpoložljivimi sredstvi, predstavlja vrednost sofinanciranja, ki jo prejme posamezni prijavitelj ob omejitvi sofinanciranja do največ 30 EUR po pripeljanem potniku na upravičenca.
Najvišji znesek sofinanciranja je dodatno omejen z maksimalnim zneskom, ki ga lahko prejme prijavitelj v skladu s pravili državnih pomoči (opredeljeno v 9. poglavju).
Primer izračuna vrednosti sofinanciranja:
Izhajamo iz vseh opravljenih letov prijaviteljev, ki izpolnjujejo pogoje za izbor, v upravičenem časovnem obdobju, ki predstavljajo 100 % letov in izračunamo, kolikšen delež letov je prispeval posamezni prijavitelj. Izračunani delež pomnožimo s 50 %, saj tako zagotovimo, da bodo leti prispevali k vrednosti sofinanciranja 50 %.
| Št. letov | % števila letov | Utež 50 % |
Prijavitelj 1 | A | A/(A+B+C) | A/(A+B+C) * 50 % |
Prijavitelj 2 | B | B/(A+B+C) | B/(A+B+C) * 50 % |
Prijavitelj 3 | C | C/(A+B+C) | C/(A+B+C) * 50 % |
Skupaj | A+B+C | | |
Enak izračun opravimo na podlagi podatkov o potnikih, ki jih je pripeljal v Slovenijo posamezni prijavitelj.
| Št. potnikov | % števila potnikov | Utež 50 % |
Prijavitelj 1 | X | X/(X+Y+Z) | X/(X+Y+Z) * 50 % |
Prijavitelj 2 | Y | Y/(X+Y+Z) | Y/(X+Y+Z) * 50 % |
Prijavitelj 3 | Z | Z/(X+Y+Z) | Z/(X+Y+Z) * 50 % |
Skupaj | X+Y+Z | | |
Oba tako pridobljena deleža seštejemo.
| 50 % leti | 50 % potniki | 100 % |
Prijavitelj 1 | A/(A+B+C) * 50 % | X/(X+Y+Z) * 50 % | A/(A+B+C) * 50 % + X/(X+Y+Z) * 50 % |
Prijavitelj 2 | B/(A+B+C) * 50 % | Y/(X+Y+Z) * 50 % | B/(A+B+C) * 50 % + Y/(X+Y+Z) * 50 % |
Prijavitelj 3 | C/(A+B+C) * 50 % | Z/(X+Y+Z) * 50 % | C/(A+B+C) * 50 % + Z/(X+Y+Z) * 50 % |
Skupaj | | | |
Razpoložljiva sredstva za posamezni rok za oddajo vlog pomnožimo z deležem, ki ga je dosegel posamezni prijavitelj, rezultat je višina sredstev, ki jih prijavitelj prejme.
Sredstva za sofinanciranje bodo upravičencem nakazana na osnovi izstavljenih zahtevkov za izplačilo in sicer v enkratnem znesku po predložitvi in potrditvi zahtevka za izplačilo.
11. Roki in način prijave na javni razpis
Roki za oddajo vlog so do: 9. 11. 2020 (za 1. odpiranje), 10. 6. 2021 (za 2. odpiranje) in 11. 10. 2021 (za 3. odpiranje).
Vloge je potrebno vložiti na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Vlogo je možno oddati tudi v elektronski obliki (pdf) na naslov: avio.mgrt@gov.si.
Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do navedenega roka oddane v času uradnih ur v vložišče ministrstva (pri recepciji) oziroma do navedenega roka priporočeno oddane na pošti oziroma pravočasno (do polnoči) oddane po elektronski pošti. Oba načina oddaje vloge sta enakovredna. V primeru, da je vloga oddana po pošti, se bo upošteval datum razviden iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, ki za obravnavo ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog. V primeru, da iz ovojnice ne bo razviden datum na poštnem žigu in v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ministrstva, pa velja datum, vpisan na potrdilu ministrstva o prejemu pošiljke, ki prav tako ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog.
Vloga na razpis mora biti v zaprti ovojnici z navedbo na sprednji strani, dobesedno in brez okrajšav: »Ne odpiraj – Vloga na javni razpis letalska povezljivost«, in s polnim nazivom in naslovom prijavitelja. Vloga oddana v elektronski obliki mora imeti v predmetu sporočila navedeno: »Vloga na javni razpis letalska povezljivost«.
Oddaja vloge pomeni, da se je prijavitelj seznanil z vsebino javnega razpisa in razpisne dokumentacije ter da se z njo strinja.
Popolno vlogo predstavljajo vsi obrazci za prijavo, ki morajo biti podpisani in žigosani (v primeru, da prijavitelj ne posluje z žigom, mora to navesti), ter zahtevane priloge.
Prijavitelji lahko oddajo vlogo v slovenskem jeziku (dodatno lahko tudi v angleškem jeziku).
Pogodba se bo sklenila v slovenskem jeziku (dodatno lahko tudi v angleškem jeziku). V primeru nejasnosti se za tolmačenje pogodbenih določil prednostno uporablja besedilo v slovenskem jeziku.
12. Odpiranje vlog za dodelitev sredstev
Pri vsakem roku za oddajo vlog se bodo upoštevale vse vloge, ki bodo ne glede na način dostave pravočasno prispele na naslov ministrstva. Vloge, ki bodo prispele po posameznem roku za oddajo vlog, se ne odprejo, temveč se s sklepom zavržejo in se vrnejo prijavitelju.
Na odpiranju bo strokovna komisija preverila popolnost prispelih vlog.
Strokovna komisija bo v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno (po elektronski pošti) pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge niso popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Rok za dopolnitev vlog ne sme biti daljši od osmih dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Strokovna komisija za dodelitev sredstev bo z merili za ocenjevanje vlog obravnavala vse formalno popolne in ustrezne vloge. Vloga, ki ne izpolnjuje pogojev iz razpisne dokumentacije, se kot neustrezna zavrne.
13. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo (GDPR). Dokument je priloga k javnemu razpisu.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18; v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o (so)financiranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Podatki o sofinanciranih operacijah, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam prijaviteljev, ki bo obsegal navedbo prijavitelja, naziv operacije, programsko območje prijavitelja in znesek javnih virov financiranja operacije. Objave podatkov o operaciji in prijaviteljih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
14. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu njihove vloge obveščeni najkasneje v roku trideset dni od datuma odpiranja vlog.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe in oddaji zahtevka. Če se izbrani prijavitelj v roku osmih dni od prejema poziva nanj ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo.
Zoper sklep o (ne)izboru se lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa sproži upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb o sofinanciranju z drugimi prijavitelji.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva.
15. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v Razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani MGRT https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne-objave/
16. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov avio.mgrt@gov.si s pripisom: JR spodbujanje letalske povezljivosti.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani http://www.mgrt.gov.si/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
