Uradni list

Številka 157
Uradni list RS, št. 157/2020 z dne 30. 10. 2020
Uradni list

Uradni list RS, št. 157/2020 z dne 30. 10. 2020

Kazalo
Št. 3310-19/2020/2 Ob-3202/20, Stran 2273
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi 91. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20 in 152/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba), objavlja
16. javni razpis za podukrep 4.1 
Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2020 
1. Osnovni podatki o javnem razpisu
Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev iz 1. in 7. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe.
Razpisana sredstva po sklopih: 
Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša do vključno 9.015.046 EUR. Od tega: 
– 415.046 EUR za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A) 
– 5.000.000 EUR za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop B) ter 
– 3.600.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
Sredstva se zagotavljajo iz proračunskih postavk MKGP, in sicer: 
– 6.761.284,50 EUR iz proračunske postavke 140021 Program razvoja podeželja 2014–2020 – EU, 
– 2.253.761,50 EUR iz proračunske postavke 140022 Program razvoja podeželja 2014–2020 – slovenska udeležba. 
Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 75 odstotkov, delež sredstev iz proračuna Republike Slovenije pa 25 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:
Zaprti 
Cilj podukrepa:
Izboljšanje konkurenčnosti ter prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev.
Vloga na javni razpis:
Vlogo na javni razpis v skladu z 92. členom Uredbe sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
Začetek vnosa vlog in zaključek javnega razpisa: 
Vložitev vloge na javni razpis poteka od 23. novembra 2020 do vključno 27. januarja 2021, do 23.59.
Obdobje upravičenosti stroškov:
Javni razpis je odziv na epidemijo COVID-19, zato so v skladu s četrtim odstavkom 99. člena Uredbe do podpore upravičeni tudi stroški naložb, ki so nastali pred vložitvijo vloge na javni razpis, vendar ne pred 12. 3. 2020.
V skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2023.
Informacije o javnem razpisu:
– INFO točka Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), Dunajska 160, 1000 Ljubljana, tel. 01/580-77-92, fax. 01/478-92-06, e-mail: aktrp@gov.si;
– INFO točke Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Zadružne zveze Slovenije in Sindikata kmetov Slovenije 
(Priloga 1 razpisne dokumentacije)
2. Namen podpore in vrste naložb
1. Predmet podpore so individualne in kolektivne naložbe kmetijskih gospodarstev iz 1. in 7. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe.
2. Naložbe iz prejšnje točke so naložbe v:
– ureditev hlevov, ki so po predpisih o graditvi objektov zahtevni ali manj zahtevni objekti, in nakup pripadajoče opreme ter nakup kmetijske mehanizacije za namen hlevske reje (stroji za prekladanje materialov, mobilna dvoriščna mehanizacija in cisterna za gnojenje),
– ureditev gospodarskih poslopij: skladišča za krmo in nakup notranje opreme ter nakup kmetijske mehanizacije za namen skladiščenja krme (stroji za prekladanje materialov in mobilna dvoriščna mehanizacija),
– nakup in postavitev mobilnih objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil,
– ureditev objektov in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil,
– zatesnitev odprtih lagun za skladiščenje živinskih gnojil,
– nakup specialne kmetijske mehanizacije za racionalno rabo dušika: kmetijska mehanizacija, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov.
3. Naložbe iz prejšnje točke se podpirajo s cilji iz drugega odstavka 5. člena Uredbe, razen ciljev iz pod č), pete in osme alineje pod d), pod e) in pod f) 2. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe.
4. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe primarna pridelava kmetijskih proizvodov pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.
5. Vrsti naložb glede na velikost sta določeni v 9. členu Uredbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.
3. Upravičenec
1. Upravičenec do podpore je določen 6. členu Uredbe.
2. Za namen podukrepa 4.1 Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva se šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki ima v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena Uredbe ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot sta opredeljena v četrtem odstavku 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19 in 4/20; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mlade kmete), in sicer najmanj:
– nižjo poklicno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali
– nižjo poklicno izobrazbo nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezane dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.
3. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnje točke so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.
4. Izpolnjevanje pogoja iz 2. točke tega poglavja se izkazuje na podlagi:
a) končane izobrazbe,
b) članstva na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),
c) pokojninske in invalidske zavarovalne dobe iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti,
č) izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji, kar se izkazuje s prilogo »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu«, pri čemer mora biti oseba, ki poda izjavo, najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.
5. Če se za mladega kmeta šteje pravna oseba, se v skladu s četrtim in petim odstavkom 6. člena Uredbe izpolnjevanje pogoja glede nadzora nad pravno osebo izkazuje s statutom, družbeno pogodbo ali drugim ustanovnim aktom, iz katerega je razvidno, da ima fizična oseba iz 2. točke tega poglavja v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi.
6. Upravičenec iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe mora izpolnjevati pogoje iz osmega do trinajstega odstavka 6. člena Uredbe.
7. Zbirna vloga iz 1. točke desetega odstavka 6. člena Uredbe mora biti vložena v letu 2020.
8. Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe (v nadaljnjem besedilu: skupina kmetov) v skladu s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2019/289 z dne 19. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) št. 702/2014, o razglasitvi nekaterih vrst pomoči na kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 48 z dne 20. 2. 2019, str. 1). Izpolnjevanje pogoja iz te točke upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava o nepovezanosti članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«.
9. Prilogi iz tega poglavja sta določeni v razpisni dokumentaciji.
4. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis
4.1. Splošni pogoji
1. Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 100. člena Uredbe, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, ter pogojev iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 100. člena Uredbe:
a) za zahtevne naložbe, ki niso naložbe iz druge alineje prvega odstavka 98.a člena Uredbe, se izpolnjevanja pogoja iz 11. točke prvega odstavka 100. člena in 23. točke 10. člena Uredbe izkazuje:
– z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije,
– s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda, če je upravičenec javni zavod;
b) izpolnjevanje pogoja iz 13. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Uporaba naložbe tudi za druge namene«;
c) popis del in stroškov iz prve in druge alineje 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe, mora vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti del brez DDV in vrednosti del z DDV.
2. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 10. člena Uredbe, razen pogojev iz 3. točke 10. člena Uredbe, ter pogoje iz prvega odstavka 94. in 101. člena Uredbe:
a) v skladu z 2. točko 10. člena Uredbe je moral upravičenec vložiti zbirno vlogo v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2019 (Uradni list RS, št. 11/19 in 12/19 – popr.);
b) izpolnjevanje pogojev iz 4., 12., 13., 14. in 15. točke 10. člena Uredbe upravičenec izkazuje s poslovnim načrtom iz 5. točke 10. člena Uredbe. Če je naložba namenjena prvi prodaji primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem v skladu z 2. točko 12. člena Uredbe, mora biti to razvidno iz poglavja poslovnega načrta, ki ureja trženje;
c) če upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in odhodkih in ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se izpolnjevanje pogojev iz 13., 15., 17. in 18. točke 10. člena Uredbe, izkazuje z »Bilanco stanja« na dan 31. 12. 2019 in »Bilanco uspeha« za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2019, potrjeni s strani Finančne uprave Republike Slovenije;
č) izpolnjevanje pogoja iz 7. točke 10. člena Uredbe se izkazuje z opisom stanja pred naložbo in fotografijami zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, iz katerih je razvidna celotna lokacija naložbe iz najmanj štirih zornih kotov. Poleg dokazil iz prejšnjega stavka, se v primeru novogradnje enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, vlogi na javni razpis priloži tudi izris tlorisa in prereza objekta z navedbo konstrukcijskih elementov v merilu M 1:50 ali M 1:100;
d) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s fotografijami objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, iz najmanj štirih zornih kotov, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;
e) izpolnjevanje pogoja iz 10. točke 10. člena Uredbe se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov. Izris mora upravičenec priložiti v merilu M 1:50 ali M 1:100;
f) izpolnjevanje pogoja iz 11. točke 10. člena Uredbe se za enostavni objekt izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta. Izris mora upravičenec priložiti v merilu M 1:50 ali M 1:100;
g) primeren prihodek iz 16. točke 10. člena Uredbe za leto 2019 znaša 10.639,56 eurov oziroma 11.286,96 eurov za leto 2020;
h) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje pogoja iz 20. točke 10. člena Uredbe izkazuje s
– pogodbo o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;
i) izpolnjevanja pogoja iz 21. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Obseg dela članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«;
j) izpolnjevanje pogoja iz 22. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogama »Obseg dela skupine ali organizacije proizvajalcev in »Obseg dela zadruge«;
k) izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 94. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
l) šteje se, da je v skladu s prvim odstavkom 101. člena Uredbe finančna konstrukcija naložbe zaprta, če ima upravičenec zagotovljena sredstva v višini skupne priznane vrednosti naložbe.
3. Priloge iz tega podpoglavja so določene v razpisni dokumentaciji.
4.2. Posebni pogoji
1. Upravičenec mora za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 11. člena Uredbe, pri čemer bruto minimalna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz 2. točke 11. člena Uredbe za leto 2019 znaša 10.639,56 eurov oziroma 11.286,96 eurov za leto 2020.
2. Če gre za kolektivne naložbe, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 12. člena Uredbe.
3. Seznam skupne rabe iz 4. točke 12. člena Uredbe je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega javnega razpisa.
4. Če gre za naložbe v nakup kmetijske mehanizacije, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 13. člena Uredbe:
– če gre nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov, je do podpore upravičena kmetijska mehanizacija, ki je navedena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.
5. Če gre za naložbe na področju živinoreje, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 17. člena Uredbe:
– kot zemljišča v uporabi iz 9. točke 17. člena Uredbe se štejejo zemljišča iz zbirne vloge, ki je bila vložena v letu 2019;
– zbirna vloga iz 10. točke 17. člena Uredbe mora biti vložena v letu 2019.
6. Če gre za naložbe, namenjene učinkoviti rabi energije in pridobivanju energije iz obnovljivih virov, mora upravičenec poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi pogoje iz 19. člena Uredbe.
7. Če gre za prispevek v naravi, mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 23. in 97. člena Uredbe:
– vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk: 5,76 evrov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 eurov/uro bruto za strojno delo, vrednost žaganega lesa pa ne sme preseči 200 eurov/m3 žaganega lesa,
– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnega dela, je določen v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.
5. Upravičeni in neupravičeni stroški
1. Upravičeni stroški so določeni v 1., 2., 13., 14., 15., 19. in 20. točki prvega odstavka 7. člena ter 95. in 98. členu Uredbe.
2. Upravičeni stroški so določeni v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19) in Pravilniku o seznamu kmetijske in gozdarske mehanizacije ter katalogu stroškov kmetijske in gozdarske mehanizacije (Uradni list RS, št. 7/16 in 31/19) in navedeni v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti iz Priloge 2 razpisne dokumentacije.
3. Kot tržno primerljiva ponudba iz šestega odstavka 95. člena Uredbe se šteje ponudba, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju.
4. Za uveljavljanje splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe upravičenec vlogi na javni razpis priloži račune oziroma predračune.
5. Neupravičeni stroški so določeni v 8. in 96. členu Uredbe.
6. Merila za ocenjevanje vlog
1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 25., 93. in 93.a členu Uredbe ter v dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014–2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja: https://www.program-podezelja.si, in so podrobneje opredeljena v tem poglavju.
2. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov možnega števila točk, ki znaša 30 točk za posamezen sklop, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.
3. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog se upošteva stanje ob oddaji vloge na javni razpis oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje se izvede na podlagi prijavnega obrazca in priloženih prilog ter podatkov iz uradnih evidenc. V primeru, da za posamezno merilo upravičenec ne priloži vseh podatkov, prilog in dokazil oziroma so priloge in dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.
4. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. 
št. točk
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
24
1.1.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 12)
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
12
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
12
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 12.000 do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.
NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 12)
Upošteva se načrtovani obseg reje živali v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
12
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 8 GVŽ rejnih živali. 
12
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 7 do vključno 8 GVŽ rejnih živali. 
10
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 6 do vključno 7 GVŽ rejnih živali. 
8
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 5 do vključno 6 GVŽ rejnih živali. 
5
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 4 do vključno 5 GVŽ rejnih živali. 
3
Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v reji več kot 3 do vključno 4 GVŽ rejnih živali. 
1
2.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
26
2.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 12)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha,
ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis.
12
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.
12
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 499 točk.
8
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 349 točk.
4
2.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 4)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
4
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 1 ha na vodovarstvenih območjih 1.
4
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih.
3
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 1 in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1.
2
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 1 in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih. 
1
2.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 0,5 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
6
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
6
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 4 in manj kot 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
5
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 3 do vključno 4 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
4
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 2 do vključno 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
3
Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 do vključno 2 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
2
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih.
1
2.4
LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJIH NATURE 2000 (maksimalno št. točk 4)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP, in sicer Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov oziroma Steljniki (v nadaljnjem besedilu: naravovarstvene operacije KOPOP) v obsegu najmanj 0,5 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
4
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
4
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu več kot 1 in manj kot 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
2
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
3.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
20
3.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA 
Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis. Upravičenec izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali odločbo o oceni vina.
5
Upravičenec je ob vložitvi vloge na javni razpis vključen v najmanj eno od naslednjih shem kakovosti: 
– zaščitena geografska označba; 
– zaščitena označba porekla; 
– ekološka pridelava in predelava; 
– zajamčena tradicionalna posebnost; 
– registrirana shema kakovosti za vino (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem) in 
– izbrana kakovost.
5
3.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014-2020
(v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1
3.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upravičenec pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na najmanj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja na manj kot polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na najmanj polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja na manj kot polovici kmetijskih površin, ki jih ima v uporabi kmetijsko gospodarstvo.
1
3.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5)
Upošteva se vključenost kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit žival iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
5
4.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
4.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2019, pri ugotavljanju kmetijskih zemljišč v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega, manj zahtevnega in zahtevnega objekta.
10
Naložba se nanaša na rekonstrukcijo gospodarskih poslopij, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
5
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov.
5
Naložba se nanaša na ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.
5
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
4
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov.
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m3 bruto prostornine.
3
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
3
Naložba se nanaša na zamenjavo opreme v gospodarskih poslopjih, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
3
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov. 
3
Naložba v ureditev čistilnih naprav in greznic na kmetijskem gospodarstvu.
3
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,5 do vključno 1,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m3 bruto prostornine.
2
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov.
2
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,8 do vključno 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
1
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 10 do vključno 50 m3 bruto prostornine.
1
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 20 do vključno 40 odstotkov. 
1
4.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. 
Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2019, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
Živali, ki jim grozi prenehanje reje, so določene v prvem odstavku 111. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20 in 78/20 v nadaljnjem besedilu: Uredba KOPOP).
10
Upravičenec je lastnik veljavnega patenta za naprave oziroma tehnologije, na katere se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o patentu. 
5
Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
5
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja več kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu. 
4
Naložba v ureditev hlevov za rejo dveh ali več vrst oziroma kategorij žival, ki jih bo kmetijsko gospodarstvo na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
4
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 10 do vključno 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
3
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja več kot 10 do vključno 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu.
2
Naložba v ureditev hlevov za rejo nove vrste oziroma kategorije živali, ki jo bo kmetijsko gospodarstvo na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent.
2
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 do vključno 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
1
4.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. 
Za izkazovanje povečanja učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu:URE) oziroma povečanja obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) na kmetijskem gospodarstvu se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo
v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
Ureditev objekta in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil. 
4
Nakup in postavitev mobilnega objekta za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme.
4
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
Naložba v zatesnitev novih ali obstoječih lagun za skladiščenje živinskih gnojil.
3
Nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov.
3
Nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov.
2
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu za najmanj 5 do vključno 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
5. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop B javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. 
št. točk
za enostavne naložbe
Maks. 
št. točk
za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe
Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
10
0
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
10
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.
7
ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.
5
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
3
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1.2.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5) – velja za zahtevne naložbe
Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (velja za individualne in kolektivne naložbe) oziroma na podlagi pokritja, če gre za kolektivno naložbo, ki jo izvaja skupina kmetov, če vsi člani skupine kmetov ne vodijo knjigovodstva. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
0
5
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
5
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 
10 odstotkov.
4
ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 
12 odstotkov.
3
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
2
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1.3.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
0
1.3.1.
Velja za enostavne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno 
z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata 2 točki.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.3.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
10
0
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
10
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 40.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina kmetov bo ustvarila letno do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.4.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)
0
5
1.4.1.
Velja za zahtevne individualne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od vključno 20.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.4.2.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe 
Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
5
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina kmetov bo ustvarila letno od vključno 20.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.
1
1.5.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe
Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: NSV) naložbe (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
1.6.
ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj enega člana: 
– ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas ali 
– ki ima status invalidne osebe; 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima: 
– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas, 
– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki ima status invalidne osebe; 
– več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe) status invalidskega podjetja.
10
10
Dva člana kmetije sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca ob vložitvi vloge na javni razpis za polni delovni čas. 
Več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, ima najmanj dva člana kmetije, ki sta pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijska delavca ob vložitvi vloge na javni razpis za polni delovni čas.
10 
10
10 
10
En član kmetije je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec ob vložitvi vloge na javni razpis. 
Več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, ima enega člana kmetije, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec ob vložitvi vloge na javni razpis za polni delovni čas.
5 
5
5 
5
Nosilec ali član kmetije ima status invalidne osebe. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe), ima status invalidskega podjetja.
3 
3
3 
3
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)
Upošteva se kmetijska ali kmetijski sorodna izobrazba nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upoštevajo agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska dejavnost.
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencem, če ima več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, zahtevano izobrazbo. Kadar je član skupine kmetov pravna oseba, se upošteva izobrazba odgovorne osebe pravne osebe.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
5 
 
 
 
5
5 
 
 
 
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja). 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).
4 
 
 
4
4 
 
 
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
4 
 
 
4
4 
 
 
4
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja). 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).
3 
 
 
3
3 
 
 
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
3 
 
3
3 
 
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven). 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven).
2 
 
2 
2 
 
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
2 
 
2
2 
 
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven). 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven).
1 
 
1
1 
 
1
Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo. 
Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
1 
 
1
1 
 
1
2.2.
MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencem, ki bodo oziroma so izvedli naložbe v prilagoditev na obstoječe standarde EU – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja šestmesečno skladiščenje živinskih gnojil, če bodo oziroma so te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije v skladu z Uredbo za mlade kmete. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke dodelijo upravičencem, pri katerih je najmanj polovica članov mladih kmetov, ki bodo oziroma so izvedli naložbe v prilagoditev obstoječim standardom EU – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja šestmesečno skladiščenje živinskih gnojil, če bodo oziroma so te naložbe izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije. 
5
5
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis.
Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo skupini kmetov, če ima najmanj polovica njenih članov najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se povprečno število točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov. Povprečno število točk skupine kmetov se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s številom vseh članov skupine kmetov. Upoštevajo se podatki na dan vložitve vloge na javni razpis.
6
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več. 
Povprečno število točk skupine kmetov je 500 ali več.
6 
6
6 
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk. 
Povprečno število točk skupine kmetov je od 450 do vključno 499 točk.
5 
5
5 
5
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk. 
Povprečno število točk skupine kmetov je od 350 do vključno 449 točk.
4 
4
4 
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk. 
Povprečno število točk skupine kmetov je od 250 do vključno 349 točk.
3 
3
3 
3
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk. 
Povprečno število točk skupine kmetov je od 150 do vključno 249 točk.
2 
2
2 
2
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. 
Povprečno število točk skupine kmetov je do vključno 149.
1 
1
1 
1
3.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če ima najmanj polovica članov skupine kmetov, v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin 
na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 1 ha na vodovarstvenih območjih 1. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, ima 
v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, 
od tega najmanj 1 ha na vodovarstvenih območjih 1.
2 
2
2 
2
Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1.
1 
 
 
1
1 
 
 
1
3.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
1 
 
1
1 
 
1
3.4.
LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJIH NATURE 2000 
(maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen 
v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki 
iz zbirne vloge za leto 2019. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če so kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov vključena v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene ukrepe KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
Kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov so vključena v izvajanje naravovarstvenih operacij KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM 
(maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis. Upravičenec oziroma član skupine kmetov izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali odločbo o oceni vina. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov vključenih v izvajanje sheme kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis.
5
5
Upravičenec je ob vložitvi vloge na javni razpis vključen v najmanj eno od naslednjih shem kakovosti:
– zaščitena geografska označba; 
– zaščitena označba porekla; 
– ekološka pridelava in predelava; 
– zajamčena tradicionalna posebnost; 
– registrirana shema kakovosti za vino (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem) in 
– izbrana kakovost.
5
5
Najmanj 50 odstotkov članov skupine kmetov je ob vložitvi vloge na javni razpis vključenih v najmanj eno od naslednjih shem kakovosti: 
– zaščitena geografska označba; 
– zaščitena označba porekla; 
– ekološka pridelava in predelava; 
– zajamčena tradicionalna posebnost; 
– registrirana shema kakovosti za vino (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem) in 
– izbrana kakovost.
5
5
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodeli upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je v letu 2019 vključilo v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5 
 
5
5 
 
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je v letu 2019 vključilo v izvajanje najmanj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3 
 
3
3 
 
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je v letu 2019 vključilo v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1 
 
1
1 
 
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE 
(maksimalno št. točk 3)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upravičenec pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, pridobi upravičenec eno dodatno točko.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
2
2
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je leta 2019 preusmerilo v prakse in metode ekološkega kmetovanja.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je leta 2019 vključilo v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020 v letu 2019.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov se je leta 2019 vključilo v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014–2020. 
2 
 
2
2 
 
2
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA 
(maksimalno št. točk 5)
Upošteva se vključenost upravičenca oziroma člana skupine kmetov v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupine ali organizacije proizvajalcev, zadruge, gospodarsko interesnega združenja in druge oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa. 
Članstvo upravičenca oziroma člana skupine kmetov v skupini in organizaciji proizvajalcev se preveri iz uradnih evidenc, članstvo v drugih organizacijah pa se izkazuje s potrdilom o članstvu v: 
– zadrugi, 
– branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi, 
– združenju in društvu s področja kmetijske dejavnosti. 
Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec oziroma član skupine kmetov, v letu pred objavo javnega razpisa več kot 100 članov, se k spodnji ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. Točke se seštevajo, vendar pa ne smejo preseči 5 točk. 
5
5
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
3
3
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je član zadruge.
3
3
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je član gospodarskega interesnega združenja s področja kmetijske dejavnosti. 
1
1
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v branžni ali medbranžni organizaciji, zadružni zvezi, združenju in društvu) s področja kmetijske dejavnosti.
1
1
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2019, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega, manj zahtevnega in zahtevnega objekta.
10
10
Naložba se nanaša na rekonstrukcijo gospodarskih poslopij, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
5
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
5
5
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 90 odstotkov. 
5
5
Naložba se nanaša na ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.
5
5
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 80 do vključno 90 odstotkov.
4
4
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
4
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m3 bruto prostornine.
3
3
Naložba se nanaša na nakup opreme v gospodarskih poslopjih, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
3
3
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,2 do vključno 1,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
3
3
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 60 do vključno 80 odstotkov. 
3
3
Naložba v ureditev čistilnih naprav in greznic na kmetijskem gospodarstvu.
3
3
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m3 bruto prostornine.
2
2
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 40 do vključno 60 odstotkov. 
2
2
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,5 do vključno 1,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,5 do vključno 1,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
2
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 10 do vključno 50 m3 bruto prostornine.
1
1
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,8 do vključno 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,8 do vključno 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
1
1
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 20 do vključno 40 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme od vključno 20 do 40 odstotkov.
1
1
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
10
10
Upravičenec oziroma član skupine kmetov je lastnik veljavnega patenta za naprave oziroma tehnologije, na katere se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o patentu. 
5
5
Upravičenec oziroma najmanj en član skupine kmetov je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
5
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
5
5
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja več kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma več kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov.
4
4
Naložba v ureditev hlevov za rejo dveh ali več vrst oziroma kategorij žival, ki jih bo kmetijsko gospodarstvo oziroma najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
4
4
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 10 do vključno 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
3
3
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja najmanj 10 do vključno 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 10 do vključno 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov.
2
2
Naložba v ureditev hlevov za rejo nove vrste oziroma kategorije živali, ki jo bo kmetijsko gospodarstvo oziroma najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
2
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent, kar se izkazuje s potrdilom o veljavnem patentu.
2
2
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 do vključno 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
1
1
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE 
(maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. 
Za izkazovanje povečanja URE oziroma OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
10
Ureditev objekta in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil. 
4
4
Nakup in postavitev mobilnega objekta za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme.
4
4
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4
4
Naložba v zatesnitev novih ali obstoječih lagun za skladiščenje živinskih gnojil.
3
3
Nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov.
3
3
Nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za najmanj 5 do vključno 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 5 do vključno 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
1
6. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C javnega razpisa):
Št.
MERILO
Maks. 
št. točk
za enostavne naložbe
Maks. 
št. točk
za zahtevne naložbe
1.
EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE
30
30
1.1.
INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10)
Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
10
10
ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.
10
10
ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.
7
7
ISD znaša več kot 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.
5
5
ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.
3
3
ISD znaša več kot 15 odstotkov.
1
1
1.2.
NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA 
PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
10
10
1.2.1.
Velja za enostavne individualne naložbe 
Upošteva se obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
Če se obseg skupnega letnega prihodka enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
10
0
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
9
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.2.
Velja za enostavne kolektivne naložbe 
Upošteva se skupni obseg letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
Če se obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda 1 točka.
10
0
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
9
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 70.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 40.000 do vključno 50.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 35.000 do vključno 40.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 15.000 do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.3.
Velja za zahtevne individualne naložbe 
Upošteva se obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev. 
0
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
10
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 80.000 do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
9
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 45.000 do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 15.000 do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.2.4.
Velja za zahtevne kolektivne naložbe 
Upošteva se skupni obseg letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v prvem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
0
10
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
10
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 80.000 do vključno 100.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
9
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 60.000 do vključno 80.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
8
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 45.000 do vključno 60.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
7
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 35.000 do vključno 45.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
6
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 35.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
5
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 do vključno 30.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
4
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 25.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
3
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 15.000 do vključno 20.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
2
Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 15.000 eurov skupnega prihodka/PDM.
1
1.3.
RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) 
(maksimalno št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe
Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2019 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: 
(B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/skupna priznana vrednost naložbe.
10
0
Količnik je večji od 4.
10
Količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4.
8
Količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3.
6
Količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2.
4
Količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5.
2
Količnik je manjši ali enak 0,2.
1
1.4.
EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja samo za zahtevne naložbe
Merilo je količnik med ocenjeno NSV naložbe (pri 5 odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa. 
Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
0
10
2.
DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA
10
10
2.1.
INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencem, ki so vpisani v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju kmetijske ali kmetijski sorodne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma imajo sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju kmetijske in kmetijski sorodne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za najmanj 1.800 ur raziskovalnega dela. 
Upravičenec izkazuje inovativnost in razvoj podjetja s pogodbo z raziskovalno skupino za najmanj 1.800 ur raziskovalnega dela ali z vpisom raziskovalne skupine v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upoštevajo agro-živilska, veterinarska, gozdarska in lesarska dejavnost.
5
5
Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma kmetijski sorodne dejavnosti.
5
5
Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz drugih področij.
4
4
Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma kmetijski sorodne dejavnosti za najmanj 1.800 ur raziskovalnega dela.
3
3
Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za najmanj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij.
2
2
2.2.
SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)
Upravičenec je zadruga, socialno podjetje ali invalidsko podjetje. 
Socialno podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, invalidsko podjetje pa je vpisano v register invalidskih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
5
5
3.
GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA 
10
10
3.1.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE 
NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Ocenjuje se število točk/ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo upravičenca na območjih OMD. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
Pri kolektivnih naložbah se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če ima najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalce ali zadruge, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, najmanj 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.
6
6
Ocenjuje se povprečno število točk, ki jih prejme skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalce ali zadruge se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s številom vseh članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge. Upoštevajo se podatki na dan oddaje vloge na javni razpis.
Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je 500 točk ali več.
6 
6
6 
6
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 450 do vključno 499 točk.
5 
5
5 
5
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 350 do vključno 449 točk.
4 
4
4 
4
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 250 do vključno 349 točk.
3 
3
3 
3
Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 150 do vključno 249 točk. 
2 
2
2 
2
Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. 
Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je do vključno 149 točk.
1 
1
1 
1
3.2.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, če ima v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
2
2
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 1 ha na vodovarstvenih območjih 1. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 1 ha na vodovarstvenih območjih 1.
2 
 
 
2
2 
 
 
2
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, od tega ima najmanj 0,5 ha na vodovarstvenih območjih 1.
1 
 
 
1
1 
 
 
1
3.3.
NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
1
1
Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih. 
Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih.
1 
 
1
1 
 
1
3.4.
LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJIH NATURE 2000 
(maksimalno št. točk 1)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če so kmetijska gospodarstva članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključena v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP 
v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
Kmetijska gospodarstva članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, so vključena 
v izvajanje naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 
4 ha kmetijskih površin v uporabi.
1
1
4.
PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV
15
15
4.1.
VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM 
(maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis. Upravičenec oziroma član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali odločbo o oceni vina. 
V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke dodelijo upravičencem, pri katerih je najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje sheme kakovosti oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom ob vložitvi vloge na javni razpis.
5
5
Upravičenec je ob vložitvi vloge na javni razpis vključen v najmanj eno od naslednjih shem kakovosti:
– zaščitena geografska označba; 
– zaščitena označba porekla; 
– ekološka pridelava in predelava; 
– zajamčena tradicionalna posebnost; 
– registrirana shema kakovosti za vino (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem) in 
– izbrana kakovost.
5
5
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je ob vložitvi vloge na javni razpis vključenih v najmanj eno od naslednjih shem kakovosti: 
– zaščitena geografska označba; 
– zaščitena označba porekla; 
– ekološka pridelava in predelava; 
– zajamčena tradicionalna posebnost; 
– registrirana shema kakovosti za vino (kakovostno vino z zaščitenim geografskim poreklom, vrhunsko vino z zaščitenim geografskim poreklom, vino s priznanim tradicionalnim poimenovanjem) in 
– izbrana kakovost.
5
5
4.2.
VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen 
v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. 
Pri kolektivni naložbi, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
5
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je v letu 2019 vključilo v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
5 
 
5
5 
 
5
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je v letu 2019 vključilo v izvajanje najmanj dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
3 
 
3
3 
 
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. 
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je v letu 2019 vključilo v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
1 
1
1 
1
4.3.
VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE 
(maksimalno št. točk 3)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen 
v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020.
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 preusmeril v prakse 
in metode ekološkega kmetovanja.
3
3
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je leta 2019 preusmerilo v prakse in metode ekološkega kmetovanja. 
3
3
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je leta 2019 vključil v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
Najmanj 50 odstotkov članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je leta 2019 vključilo v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.
1
1
4.4.
VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)
Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2019.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020 v letu 2019.
2
2
Nosilec kmetijskega gospodarstva se je v letu 2019 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
2
2
Najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, se je leta 2019 vključilo v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
2
2
5.
HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE
5
5
5.1.
VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA 
(maksimalno št. točk 5)
Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev, zadruge, gospodarsko interesnega združenja in druge oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu pred objavo javnega razpisa. 
Članstvo upravičenca v skupini in organizaciji proizvajalcev se preveri iz uradnih evidenc, članstvo v drugih organizacijah pa se izkazuje s potrdilom o članstvu v: 
– zadrugi, 
– branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi, 
– združenju in društvu s področja kmetijske dejavnosti. 
Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, v letu pred objavo javnega razpisa najmanj 100 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo, vendar ne smejo preseči 5 točk.
5
5
Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.
4
4
Upravičenec je član zadruge.
4
4
Upravičenec je član gospodarskega interesnega združenja s področja kmetijske dejavnosti.
3
3
Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v branžni ali medbranžni organizaciji, zadružni zvezi, združenju in društvu) s področja kmetijske dejavnosti.
3
3
6.
PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM NA PODROČJU SKRBI 
ZA OKOLJE, INOVACIJ IN PODNEBNIH SPREMEMB
30
30
6.1.
OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju obsega GVŽ se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2019, pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi pa se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2019. 
Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega, manj zahtevnega in zahtevnega objekta.
10
10
Naložba se nanaša na rekonstrukcijo gospodarskih poslopij, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
5
5
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 0,8 do vključno 1,2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
5
5
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 90 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 90 odstotkov.
5
5
Naložba se nanaša na ureditev enostavnih ali nezahtevnih objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov, kar se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov.
5
5
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 do vključno 90 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 80 do vključno 90 odstotkov.
4
4
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu od vključno 0,5 do vključno 0,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
4
4
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 90 m3 bruto prostornine.
3
3
Naložba se nanaša na nakup opreme v gospodarskih poslopjih, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.
3
3
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,2 do vključno 1,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, letno obtežbo kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,2 do vključno 1,5 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
3
3
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 60 do vključno 80 odstotkov.
3
3
Naložba v ureditev čistilnih naprav in greznic na kmetijskem gospodarstvu.
3
3
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 do vključno 90 m3 bruto prostornine.
2
2
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 40 do vključno 60 odstotkov.
2
2
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,5 do vključno 1,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, letno obtežbo kmetijskih zemljišč 
z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,5 do vključno 1,8 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
2
2
Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 10 do vključno 50 m3 bruto prostornine.
1
1
Povprečna letna obtežba kmetijskih zemljišč z živino na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 1,8 do vključno 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč
v uporabi. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, letno obtežbo kmetijskih zemljišč 
z živino na kmetijskem gospodarstvu več kot 1,8 do vključno 2 GVŽ/ha kmetijskih zemljišč v uporabi.
1
1
Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša od vključno 20 do vključno 40 odstotkov. 
V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme znaša od vključno 20 do vključno 40 odstotkov.
1
1
6.2.
INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
10
10
Upravičenec je lastnik veljavnega patenta za naprave oziroma tehnologije na katere se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o veljavnem patentu. 
5
5
Upravičenec oziroma najmanj en član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajo kolektivno naložbo, je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.
5
5
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
5
5
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja več kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma več kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo.
4
4
Naložba v ureditev hlevov za rejo dveh ali več vrst oziroma kategorij žival, ki jih bo kmetijsko gospodarstvo oziroma najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
4
4
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo več kot 10 do vključno 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
3
3
Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, ob vložitvi vloge na javni razpis predstavlja najmanj 10 do vključno 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 10 do vključno 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo.
2
2
Naložba v ureditev hlevov za rejo nove vrste oziroma kategorije živali, ki jo bo kmetijsko gospodarstvo oziroma najmanj 50 odstotkov kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, na novo uvedlo z naložbo, predstavlja najmanj 50 odstotkov vrednosti celotne naložbe.
2
2
Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljavni patent, kar se izkazuje s potrdilom o veljavnem patentu.
2
2
Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov iz Priloge 2 razpisne dokumentacije (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 do vključno 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.
1
1
6.3.
PODNEBNE SPREMEMBE TER PRILAGAJANJE NANJE 
(maksimalno št. točk 10)
Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
Za izkazovanje povečanja URE oziroma OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, se vlogi na javni razpis priloži »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
10
10
Ureditev objekta in nakup pripadajoče opreme za skladiščenje živinskih gnojil. 
4
4
Nakup in postavitev mobilnega objekta za skladiščenje živinskih gnojil in nakup pripadajoče opreme.
4
4
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4 
 
4 
4 
 
4
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za več kot 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
4 
 
4
4 
 
4
Naložba v zatesnitev novih ali obstoječih lagun za skladiščenje živinskih gnojil.
3
3
Nakup kmetijske mehanizacije, ki prispeva k zmanjšanju toplogrednih plinov.
3
3
Nakup opreme za skladiščenje in transport živinskih izločkov.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje URE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki bodo uporabljali kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za več kot 10 do vključno 20 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
2
2
Rezultat naložbe bo povečanje OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca za najmanj 5 do vključno 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo. 
Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 5 do vključno 10 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
1
1
7. Finančne določbe: finančne določbe so določene v 28. členu Uredbe, razen v tretjem in četrtem odstavku 28. člena Uredbe.
8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev
1. Vlaganje vloge na javni razpis in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 91., 92. in 93. členu Uredbe.
2. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v tri sklope glede na vrsto upravičenca, in sicer:
– sklop A: naložbe nosilcev majhnih kmetij;
– sklop B: naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupine kmetov;
– sklop C: naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.
3. Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:
– ekonomski vidik naložbe: 35 %;
– geografski vidik upravičenca: 25 %;
– prispevek k horizontalnim ciljem: 15 %;
– družbeno socialni vidik: 12 %;
– proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;
– horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.
4. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2020/760 z dne 17. decembra 2019 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede pravil za upravljanje uvoznih in izvoznih tarifnih kvot, za katere so potrebna dovoljenja, ter dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede položitve varščin pri upravljanju tarifnih kvot (UL L št. 185 z dne 12. 6. 2020, str. 1) se vloga na javni razpis in zahtevek za izplačilo sredstev zavrneta, če se ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji podukrepa.
9. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo
1. Vlaganje zahtevkov za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo sta določena v 102. in 105. členu Uredbe.
2. Pogoji za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 102. členu Uredbe:
a) izpolnjevanje pogoja iz 2. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava o neizterljivosti DDV«;
b) izpolnjevanje pogoja iz 6. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Kontrolni list za preveritev skladnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila glede na določbe zakona o javnem naročanju – ZJN3«;
c) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;
č) izpolnjevanje pogojev iz 12. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje z najmanj tremi fotografijami, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter s fotografijami plakata, nalepke, začasnega panoja, obrazložitvene table ali stalne obrazložitvene table, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe.
3. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi pogoje iz 26. člena Uredbe.
4. Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je v skladu z osmim odstavkom 105. člena Uredbe opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 2). Če upravičenec uveljavlja predplačilo, zahtevku za predplačilo priloži bančno garancijo.
5. Priloge iz 2. točke tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.
10. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev
1. Obveznosti upravičenca so določene v 103. in 106. členu Uredbe.
2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še obveznosti iz 1., 2., 3., 9., 10., 11., 12., 13., 15., 16. in 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:
a) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje obveznosti iz 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe izkazuje na podlagi naslednjih dokazil, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti:
– pogodba o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;
– potrdilo o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak.
3. Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz tega poglavja poročati na obrazcu iz Priloge 3 razpisne dokumentacije.
11. Objava podatkov o upravičencih in varstvo osebnih podatkov
1. Objava podatkov o upravičencih, ki so prejeli sredstva, je določena v 107. členu Uredbe.
2. V skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala ARSKTRP, objavljene na spletišču ARSKTRP.
12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti ter višja sila in izjemne okoliščine
1. Izvedba kontrol in sankcije za neizpolnitev oziroma kršitev obveznosti so določeni v 108. členu Uredbe.
2. Višja sila in izjemne okoliščine so določene v 109. člena Uredbe.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano 
Priloga 1: Seznam skupne rabe kolektivne naložbe
Priloga 1
Kazalo Na vrh
AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti

Datum soglasja:

ID vašega soglasja:

Zavrni vse
Spremeni svoje soglasje