Št. 38144-5/2020/1 Ob-3499/20, Stran 2578
Na podlagi 38. in 44. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17, 30/19 – odl. US) direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije izdaja
o uvedbi javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz
1 Predmet javnega razpisa
1.1 Cilji
Z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (v nadaljevanju: Agencija). Za predmetni javni razpis je Agencija določila tri stebre upravljanja radiofrekvenčnega spektra:
– zagotoviti tehnično učinkovito podelitev radiofrekvenčnega spektra,
– ohraniti in spodbujati učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve in
– omogočiti podelitev radiofrekvenčnega spektra po tržni ceni.
Skladno z zgoraj navedenimi stebri ter tudi ob upoštevanju smernic Akcijskega načrta za 5G v Evropi (v nadaljevanju: Akcijski načrt za 5G) predmetni javni razpis zasleduje tudi naslednje cilje, ki so skladni s 195.–197. členom Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17, 30/19 – odl. US; v nadaljevanju: ZEKom-1) in Evropsko digitalno agendo, in sicer:
– omogočanje uvajanja najnovejših tehnologij s pravočasno podelitvijo zadostne količine spektra v dovolj velikih zveznih blokih,
– zagotavljanje stabilnega okolja za operaterje in ostale investitorje,
– zagotavljanje digitalne vključenosti prebivalstva na čim večjem odstotku ozemlja Republike Slovenije,
– spodbujanje naložb in razvoja ter omogočanje uporabe radiofrekvenčnega spektra zlasti za storitve, ki pripomorejo k doseganju največjega možnega družbeno ekonomskega napredka,
– sledenje najrazvitejšim državam sveta pri uvedbi Industrije 4.0 in inteligentne povezljivosti z namenom povečanja družbeno ekonomske blaginje državljanov Republike Slovenije (posebno nova delovna mesta v različnih vejah industrije v letih 2025–2030),
– ustvarjanje pogojev za gradnjo radijskih sistemov za uporabnike s področja povezane avtonomne vožnje (angl. Connected Autonomous Driving – CAD) ter drugih vertikal.
1.2 Radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa
V okviru javnega razpisa Agencija ponuja v celoti razpoložljive pasove 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1500 MHz, 2100 MHz ter del frekvenčnih pasov 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz. Vsi frekvenčni pasovi so namenjeni za prizemne sisteme, ki lahko zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve, in so tehnološko nevtralni.
Predmet javnega razpisa z javno dražbo so naslednje radijske frekvence:
– 703–733/758–788 MHz parni FDD pas (v nadaljevanju: frekvenčni pas 700 MHz FDD),
– 738–753 MHz neparni dodatni pas za povezave k uporabniku (v nadaljevanju: frekvenčni pas 700 MHz SDL),
– 1427–1517 MHz neparni dodatni pas za povezave k uporabniku (v nadaljevanju: frekvenčni pas 1500 MHz), ki je sestavljen iz spodnjega robnega pasu (1427–1452 MHz), osrednjega pasu (1452–1492 MHz) in zgornjega robnega pasu (1492–1517 MHz),
– 1920–1980/2110–2170 MHz parni FDD pas (v nadaljevanju: frekvenčni pas 2100 MHz),
– 2320–2390 MHz neparni TDD pas (v nadaljevanju: frekvenčni pas 2300 MHz),
– 3420–3800 MHz neparni TDD pas (v nadaljevanju: frekvenčni pas 3600 MHz),
– 26,5–27,5 GHz neparni TDD pas (v nadaljevanju: frekvenčni pas 26 GHz).
Razpoložljivi spekter posameznih frekvenčnih pasov, ki so predmet javnega razpisa, je razdeljen na bloke, ki so za namene oddaje ponudb na dražbi kot loti razvrščeni v različne kategorije, pri čemer imajo loti znotraj iste kategorije primerljive tehnične in uporabne lastnosti.
Agencija bo v skladu z določilom prvega odstavka 53. člena ZEKom-1 vse radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa, podelila za 15 let, pri čemer bo, ob pogoju, da bo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, s katerim bodo v nacionalno zakonodajo prenesene določbe Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (L 321/36 z dne 17. 12. 2018), to predvideval, imetnikom odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (v nadaljevanju: ODRF), ki bodo na tem javnem razpisu pridobili radijske frekvence, veljavnost ODRF-jev podaljšala za dodatnih 5 let po določilih novega zakona. V primeru podaljšanja ODRF-jev bodo imetniki ODRF-jev plačali tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
1.2.1 Frekvenčni pas 700 MHz FDD
Predmet javnega razpisa je šest blokov po 2 x 5 MHz (od BA01 do BA06) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu s Sklepom 2017/899 in Sklepom (EU) 2016/687 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje 15 let od dodelitve radijskih frekvenc.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 700 MHz FDD:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BA01 | 703–708 v paru z 758–763 MHz | 2 x 5 MHz |
BA02 | 708–713 v paru z 763–768 MHz | 2 x 5 MHz |
BA03 | 713–718 v paru z 768–773 MHz | 2 x 5 MHz |
BA04 | 718–723 v paru z 773–778 MHz | 2 x 5 MHz |
BA05 | 723–728 v paru z 778–783 MHz | 2 x 5 MHz |
BA06 | 728–733 v paru z 783–788 MHz | 2 x 5 MHz |
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
A | 6 | A_01 do A_06 | generični | 2 x 5 MHz | 703–733/758–788 MHz |
1.2.2 Frekvenčni pas 700 MHz SDL
Predmet javnega razpisa v tem pasu je en blok širine 15 MHz (BB01) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu s Sklepom 2017/899 in Sklepom (EU) 2016/687 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje 15 let od dodelitve radijskih frekvenc.
Natančna navedba radijskih frekvenc, ki so na voljo v pasu 700 MHz SDL:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BB01 | 738–753 MHz | 1 x 15 MHz* |
*Spodnjih 5 MHz z omejitvami za zaščito M2M in MFCN SDL
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lota v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključen lot | Vrsta lota | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
B | 1 | B_01 | specifični | 1 x 10 MHz | 743–753 MHz, brezplačno je dodan spekter 738–743 MHz z omejitvami uporabe |
1.2.3 Frekvenčni pas 1500 MHz
Predmet javnega razpisa so bloki po 10 MHz v osrednjem pasu 1452–1492 MHz in po 10 MHz v robnih pasovih 1427–1452 MHz ter 1492–1517 MHz za prizemne sisteme, ki lahko v skladu s Sklepom Evropske komisije (EU) 2018/661 in Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2015/750 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje 15 let od dodelitve radijskih frekvenc.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 1500 MHz:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
Spodnji rob |
BC21 | 1427–1442 MHz | 1 x 15 MHz* |
BC22 | 1442–1452 MHz | 1 x 10 MHz |
Osrednji |
BC11 | 1452–1462 MHz | 1 x 10 MHz |
BC12 | 1462–1472 MHz | 1 x 10 MHz |
BC13 | 1472–1482 MHz | 1 x 10 MHz |
BC14 | 1482–1492 MHz | 1 x 10 MHz |
Zgornji rob |
BC23 | 1492–1502 MHz | 1 x 10 MHz |
BC24 | 1502–1517 MHz | 1 x 15 MHz** |
*Spodnjih 5 MHz z omejitvami za zaščito radioastronomske storitve
**Zgornjih 5 MHz z omejitvami za zaščito MSS v pasu 1518–1530 MHz
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi razdeljen v dve kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov po kategorijah:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
C1 | 4 | C_11 do C_14 | generični | 1 x 10 MHz | 1452–1492 MHz |
C2 | 4 | C_21 do C_24 | generični | 1 x 10 MHz | 1432–1452 MHz in 1492–1512 MHz, spodnjemu in zgornjemu lotu je brezplačno dodano 1 x 5 MHz spektra z omejitvami |
1.2.4 Frekvenčni pas 2100 MHz
Predmet javnega razpisa je 12 blokov po 2 x 5 MHz (od BD01 do BD12) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu s Izvedbenim sklepom EU(2020)667 in Sklepom Komisije št. 2012/688/EU in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje od 22. 9. 2021 oziroma 9. 4. 2023 do 22. 9. 2036.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 2100 MHz:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BD01 | 1920–1925 v paru z 2110–2115 MHz | 2 x 5 MHz |
BD02 | 1925–1930 v paru z 2115–2120 MHz | 2 x 5 MHz |
BD03 | 1930–1935 v paru z 2120–2125 MHz | 2 x 5 MHz |
BD04 | 1935–1940 v paru z 2125–2130 MHz | 2 x 5 MHz |
BD05 | 1940–1945 v paru z 2130–2135 MHz | 2 x 5 MHz |
BD06 | 1945–1950 v paru z 2135–2140 MHz | 2 x 5 MHz |
BD07* | 1950–1955 v paru z 2140–2145 MHz | 2 x 5 MHz |
BD08 | 1955–1960 v paru z 2145–2150 MHz | 2 x 5 MHz |
BD09 | 1960–1965 v paru z 2150–2155 MHz | 2 x 5 MHz |
BD10 | 1965–1970 v paru z 2155–2160 MHz | 2 x 5 MHz |
BD11 | 1970–1975 v paru z 2160–2165 MHz | 2 x 5 MHz |
BD12 | 1975–1980 v paru z 2165–2170 MHz | 2 x 5 MHz |
*Na voljo od 9. 4. 2023 do 22. 9. 2036
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
D | 12 | D_01 do D_12 | generični | 2 x 5 MHz | 1920–1980/2110–2170 MHz |
1.2.5 Frekvenčni pas 2300 MHz
Predmet javnega razpisa je sedem neparnih blokov TDD po 10 MHz (od BE01 do BE07) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu z odločbo ECC DEC(14)02 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje od 1. 1. 2022 do 1. 1. 2037.
Do 31. 12. 2025 bo obvezna sinhronizacija po privzeti sinhronizacijski shemi okvir B (»DD DS UU DD DD«) iz ECC Priporočila (20)03, ki zagotavlja, da imata LTE in novi radio (ang. New Radio – NR) usklajen začetek okvirja v trajanju okvirja 5 ms. V letu 2025, ko se pričakuje, da bo implementacija 5G NR v celoti izvedena, bodo lahko imetniki ODRF-jev v tem pasu predlagali drugo usklajeno shemo. V kolikor Agencija glede tega do 30. 9. 2025 s strani imetnikov ODRF-jev v tem pasu ne bo prejela usklajenega predloga, bo po uradni dolžnosti določila okvir A iz ECC poročila (20)03. Agencija bo določila shemo in po uradni dolžnosti spremenila vse ODRF-je v tem pasu. Imetniki bodo morali prilagoditi sinhronizacijsko shemo novi shemi ali uporabljati zaščitni pas znotraj svojega pridobljenega spektra v tem radiofrekvenčnem pasu.
Privzeta časovna usklajenost omrežij je preko globalnih navigacijskih satelitskih sistemov GNSS skladno s povzetkom ECC poročila 216 in ECC Poročila 296.
Če se bodo imetniki ODRF-jev drugače dogovorili, bodo lahko uporabljali drugo časovno usklajenost omrežij oziroma drugo shemo. V primeru motenj pa bodo morali preiti na privzeto shemo/časovno usklajenost omrežij.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 2300 MHz:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BE01 | 2320–2330 MHz | 1 x 10 MHz |
BE02 | 2330–2340 MHz | 1 x 10 MHz |
BE03 | 2340–2350 MHz | 1 x 10 MHz |
BE04 | 2350–2360 MHz | 1 x 10 MHz |
BE05 | 2360–2370 MHz | 1 x 10 MHz |
BE06 | 2370–2380 MHz | 1 x 10 MHz |
BE07 | 2380–2390 MHz | 1 x 10 MHz |
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
E | 7 | E_01 do E-07 | generični | 1 x 10 MHz | 2320–2390 MHz |
1.2.6 Frekvenčni pas 3600 MHz
Predmet javnega razpisa je 38 blokov širine 10 MHz (od BF01 do BF38) za prizemne sisteme, ki lahko v skladu z Izvedbenim sklepom komisije (EU) 2019/235 in za starejšo opremo Odločbo komisije 2014/276/EU ter Odločbo Komisije 2008/411/ES in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje 15 let od dodelitve radijskih frekvenc.
Do 31. 12. 2025 bo obvezna sinhronizacija po privzeti sinhronizacijski shemi okvir B (»DD DS UU DD DD«) iz ECC Priporočila (20)03, ki zagotavlja, da imata LTE in NR usklajen začetek okvirja v trajanju okvirja 5 ms. V letu 2025, ko se pričakuje, da bo implementacija 5G NR v celoti izvedena, bodo lahko imetniki ODRF-jev v tem pasu predlagali drugo usklajeno shemo. Pri določitvi nove sinhronizacijske sheme bo Agencija upoštevala predlog imetnikov, ki bodo na javnem razpisu v tem radiofrekvenčnem pasu pridobili 80 MHz spektra ali več. V kolikor Agencija glede tega do 30. 9. 2025 s strani imetnikov ODRF-jev v tem pasu ne bo prejela usklajenega predloga, bo po uradni dolžnosti določila okvir A iz ECC poročila (20)03. Agencija bo določila shemo in po uradni dolžnosti spremenila vse ODRF-je v tem pasu. Imetniki bodo morali prilagoditi sinhronizacijsko shemo novi shemi ali uporabljati zaščitni pas znotraj svojega pridobljenega spektra v tem radiofrekvenčnem pasu.
Privzeta časovna usklajenost omrežij je preko globalnih navigacijskih satelitskih sistemov GNSS skladno s povzetkom ECC poročila 216 in ECC Poročila 296.
Če se bodo imetniki ODRF-jev drugače dogovorili, bodo lahko uporabljali drugo časovno usklajenost omrežij oziroma drugo shemo. V primeru motenj pa bodo morali preiti na privzeto shemo/časovno usklajenost omrežij.
Sinhronizacijo/časovno usklajenost ob državni meji ureja priporočilo ECC(15)01 verzija 2020, A5.1.1 čezmejna koordinacija, ki temelji na sinhronizaciji.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 3600 MHz:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BF01 | 3420–3430 MHz | 1 x 10 MHz |
BF02 | 3430–3440 MHz | 1 x 10 MHz |
BF03 | 3440–3450 MHz | 1 x 10 MHz |
BF04 | 3450–3460 MHz | 1 x 10 MHz |
BF05 | 3460–3470 MHz | 1 x 10 MHz |
BF06 | 3470–3480 MHz | 1 x 10 MHz |
BF07 | 3480–3490 MHz | 1 x 10 MHz |
BF08 | 3490–3500 MHz | 1 x 10 MHz |
BF09 | 3500–3510 MHz | 1 x 10 MHz |
BF10 | 3510–3520 MHz | 1 x 10 MHz |
BF11 | 3520–3530 MHz | 1 x 10 MHz |
BF12 | 3530–3540 MHz | 1 x 10 MHz |
BF13 | 3540–3550 MHz | 1 x 10 MHz |
BF14 | 3550–3560 MHz | 1 x 10 MHz |
BF15 | 3560–3570 MHz | 1 x 10 MHz |
BF16 | 3570–3580 MHz | 1 x 10 MHz |
BF17 | 3580–3590 MHz | 1 x 10 MHz |
BF18 | 3590–3600 MHz | 1 x 10 MHz |
BF19 | 3600–3610 MHz | 1 x 10 MHz |
BF20 | 3610–3620 MHz | 1 x 10 MHz |
BF21 | 3620–3630 MHz | 1 x 10 MHz |
BF22 | 3630–3640 MHz | 1 x 10 MHz |
BF23 | 3640–3650 MHz | 1 x 10 MHz |
BF24 | 3650–3660 MHz | 1 x 10 MHz |
BF25 | 3660–3670 MHz | 1 x 10 MHz |
BF26 | 3670–3680 MHz | 1 x 10 MHz |
BF27 | 3680–3690 MHz | 1 x 10 MHz |
BF28 | 3690–3700 MHz | 1 x 10 MHz |
BF29 | 3700–3710 MHz | 1 x 10 MHz |
BF30 | 3710–3720 MHz | 1 x 10 MHz |
BF31 | 3720–3730 MHz | 1 x 10 MHz |
BF32 | 3730–3740 MHz | 1 x 10 MHz |
BF33 | 3740–3750 MHz | 1 x 10 MHz |
BF34 | 3750–3760 MHz | 1 x 10 MHz |
BF35 | 3760–3770 MHz | 1 x 10 MHz |
BF36 | 3770–3780 MHz | 1 x 10 MHz |
BF37 | 3780–3790 MHz | 1 x 10 MHz |
BF38 | 3790–3800 MHz | 1 x 10 MHz |
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
F | 38 | F_01 do F_38 | generični | 1 x 10 MHz | 3420–3800 MHz |
1.2.7 Frekvenčni pas 26 GHz
Predmet javnega razpisa je pet blokov širine 200 MHz (od BG01 do BG05) za prizemne sisteme ki lahko v skladu s Sklepom Evropske komisije (EU) 2020/590 in Sklepom Evropske komisije 2019/784 in v skladu z ostalimi dokumenti iz poglavja H razpisne dokumentacije tega javnega razpisa zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve na območju Republike Slovenije, za obdobje 15 let od dodelitve radijskih frekvenc.
Poročilo ECC 307, poglavje 3.3 – Struktura okvirja – zaključuje, da večina sklepov glede sinhronizacije za pas 3400–3800 MHz velja tudi za 26 GHz pas, npr. struktura in dolžina okvirja imata enak vpliv na zakasnitve. Razlika je v tem, da v 26 GHz pasu ni LTE opreme, zato ni potrebno upoštevati sinhronizacije LTE in NR okvirjev.
Do 31. 12. 2025 bo obvezna sinhronizacija za delovanje zunaj zgradb in izven prireditvenih prostorov po privzeti sinhronizacijski shemi okvir B (»DD DS UU DD DD«) iz ECC Priporočila (20)03, ki zagotavlja, da imata LTE in NR usklajen začetek okvirja v trajanju okvirja 5 ms, ali pa sinhronizacija, ki jo bodo v soglasju predlagali vsi imetniki ODRF-jev za ta radiofrekvenčni pas. V letu 2025, ko bo implementacija 5G NR v celoti izvedena, bodo lahko imetniki ODRF-jev v tem pasu predlagali drugo usklajeno shemo. Pri določitvi nove sinhronizacijske sheme bo Agencija upoštevala predlog imetnikov, ki bodo na javnem razpisu pridobili 400 MHz spektra v tem radiofrekvenčnem pasu ali več. V kolikor Agencija glede tega do 30. 9. 2025 s strani imetnikov ODRF-jev v tem pasu ne bo prejela usklajenega predloga, bo po uradni dolžnosti določila okvir A iz ECC poročila (20)03. Agencija bo določila shemo in po uradni dolžnosti spremenila vse ODRF-je v tem pasu. Imetniki bodo morali zunaj zgradb in izven prireditvenih prostorov prilagoditi sinhronizacijsko shemo novi shemi ali uporabljati zaščitni pas znotraj svojega pridobljenega spektra v tem radiofrekvenčnem pasu. Za delovanje v notranjosti zgradb in prireditvenih prostorov sinhronizacija ni obvezna. Morebitne motnje je potrebno preprečiti. En izmed načinov je uporaba aktivnih antenskih sistemov z usmerjenimi antenskimi snopi (angl. Beamforming) tako na strani oddajnika kot na strani sprejemnika.
Privzeta časovna usklajenost omrežij je preko globalnih navigacijskih satelitskih sistemov GNSS skladno s povzetkom ECC poročila 216 in ECC Poročila 296.
Če se bodo imetniki ODRF-jev drugače dogovorili, bodo lahko uporabljali drugo časovno usklajenost omrežij oziroma drugo shemo. V primeru motenj pa bodo morali preiti na privzeto shemo/časovno usklajenost omrežij.
Če bodo imetniki ODRF-jev uporabljali pol-sinhronizirana ali ne-sinhronizirana omrežja, bodo morali slediti navodilom iz ECC poročila 307, poglavje 7 – Sklep.
V 26 GHz pasu je dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, med vsemi imetniki ODRF-jev, ter imetniki ODRF-jev in najemniki, pri čemer ima vsak imetnik ODRF-ja prednost pri uporabi resursov v svojem podpasu.
Natančna navedba radijskih frekvenc po blokih, ki so na voljo v pasu 26 GHz:
Oznaka bloka | Frekvence | Pasovna širina |
BG01 | 26500–26700 MHz | 1 x 200 MHz |
BG02 | 26700–26900 MHz | 1 x 200 MHz |
BG03 | 26900–27100 MHz | 1 x 200 MHz |
BG04 | 27100–27300 MHz | 1 x 200 MHz |
BG05 | 27300–27500 MHz | 1 x 200 MHz |
Predmetni frekvenčni spekter je za namene oddaje ponudb na javni dražbi vsebovan v eni kategoriji lotov.
Natančna navedba lotov v kategoriji:
Kategorija | Št. lotov | Vključeni loti | Vrsta lotov | Spekter v posameznem lotu | Frekvenčno območje |
G | 5 | G_01 do G_05 | generični | 1 x 200 MHz | 26500–27500 MHz |
1.3 Omejitve pravic uporabe radijskih frekvenc
1.3.1 Spektralne kape
Na predmetnem javnem razpisu veljajo naslednje spektralne kape:
– 2 x 35 MHz skupaj v naslednjih FDD pasovih: 700 MHz, 800 MHz in 900 MHz,
– 160 MHz v 3600 MHz pasu,
– 800 MHz v 26 GHz pasu,
– 425 MHz skupaj v pasovih 700 MHz FDD, 2100 MHz, 2300 MHz in 3600 MHz, vključno z že obstoječimi pravicami do uporabe v radiofrekvenčnih pasovih 800 MHz FDD, 900 MHz FDD, 1800 MHz FDD in 2600 MHz FDD in TDD.
V skupno spektralno kapo 425 MHz se za FDD pasove upošteva tako spekter za povezave od bazne postaje proti terminalom kot tudi spekter za povezave od terminalov do bazne postaje (npr. 2 x 10 MHz je skupaj 20 MHz).
Pogoji glede omejitev števila pravic uporabe radijskih frekvenc v obliki spektralnih kap bodo skladno z določili 51. člena ZEKom-1 navedeni tudi v ODRF. Navedene spektralne kape bodo upoštevane v postopkih odločanja o prenosu pravic do uporabe ali oddaje v najem po 55. členu ZEKom-1, razen v primeru tehnoloških sprememb ali spremenjenih konkurenčnih razmer, ko lahko Agencija skladno s spremenjenimi okoliščinami dovoli prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem izven okvira navedenih omejitev, skladno z določili 55. člena ZEKom-1.
1.3.2 Prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaja pravice v najem
Pri prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem bodo veljale vse omejitve iz točke A.4.1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa in vse obveznosti, opisane v poglavju A.5 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
V primeru združitve dveh operaterjev se obveznosti glede pokrivanja določijo na osnovi skupnega spektra operaterja po združitvi v skladu s poglavjem A.5.4.2 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
2 Pogoji in zahteve javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik
2.1 Pogoji javnega razpisa, ki jih mora izpolnjevati ponudnik
Za izpolnjevanje pogojev javnega razpisa mora ponudnik:
– predložiti popolno in pravilno ponudbo, ki vključuje:
– Splošne podatke ponudnika,
– Pooblastilo za podpis ponudbe,
– Informacije o ponudnikovi lastniški strukturi,
– Finančne, organizacijske in tehnične načrte glede izvedbe in upravljanja mobilnega komunikacijskega omrežja (poslovni načrt),
– Imenovanje oseb ponudnika, ki bodo med javno dražbo pooblaščene za dajanje ponudb,
– Izjavo o plačilu zneska za resnost ponudbe in potrdilo,
– Navedbo lotov, za katere je ponudnik zainteresiran (izhodiščna ponudba) in
– Izjavo o predložitvi dokumentov skladno z zahtevami razpisne dokumentacije,
– imeti poravnane vse zapadle obveznosti do Agencije, ki niso predmet spora pred sodišči,
– biti plačilno sposoben, zoper njega ne bo smel biti začet postopek prisilne poravnave, stečaja ali prisilne likvidacije.
Vse podrobnosti v zvezi z navedenimi pogoji opredeljuje razpisna dokumentacija tega javnega razpisa.
2.2 Zahteve javnega razpisa
Zahteve predmetnega javnega razpisa so:
– varovanje zaupnosti informacij;
– prepoved nedovoljenega dogovarjanja;
– ohranjanje lastniške strukture ponudnika v času javnega razpisa;
– dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na tem javnem razpisu:
– omejitve prenosa pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem,
– obveznosti glede pokrivanja,
– zahteve glede zagotavljanja varnosti.
2.2.1 Varovanje zaupnosti informacij
Ponudnik mora kot zaupne obravnavati vse informacije, ki jih prejme s strani Agencije v okviru postopka. Predvsem ne sme sporočati vsebine in podatkov iz sklepa o izbiri dražiteljev, ali kateregakoli drugega sklepa v okviru postopka javnega razpisa, svojih namer glede povpraševanja po spektru ali ponudb, ki jih bo podal v okviru javnega razpisa ali javne dražbe. V primeru, da ponudnik ali dražitelj krši navedeno zahtevo, se ga izključi iz javnega razpisa oziroma javne dražbe.
Obveznost, da se kot zaupne obravnavajo vse informacije, prejete s strani Agencije, velja do izdaje pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. Zahteve glede zaupnosti veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki so bili tekom postopka javne dražbe izključeni. Tudi za te velja zaupnost obravnave informacij vse do trenutka, ko se uspešnim dražiteljem izda sklep iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1. V kolikor ponudnik oziroma dražitelj krši prepoved glede zaupnosti informacij, se mu ne vrne plačanega zneska za resnost ponudbe oziroma plačane akontacije administrativnih stroškov ter že vplačanih depozitov.
2.2.2 Prepoved nedovoljenega dogovarjanja
Ponudniki tekom celotnega postopka javnega razpisa ne smejo sklepati dogovorov ali delovati na kakršenkoli drugi način, ki bi lahko ogrozil izvedbo postopka javnega razpisa v skladu z zahtevami razpisne dokumentacije in tega sklepa o uvedbi javnega razpisa.
Ponudnikom je prepovedano medsebojno vzpostavljanje neposrednih ali posrednih stikov ali izmenjevanje informacij z namenom vplivanja na rezultat razpisnega postopka.
Med nedovoljeno dogovarjanje oziroma delovanje med javnim razpisom sodi med drugim še posebej:
– vsako usklajevanje med ponudniki, zlasti z namenom vplivanja na potek ali rezultate razpisnega postopka,
– razkritje katerihkoli informacij glede sodelovanja v postopku javnega razpisa,
– razkritje zneskov ali strategij draženja ali drugih izjav, ki bi lahko vplivale na sodelovanje ali draženje s strani tretjih,
– vse objave, ki bi lahko kakorkoli razkrivale načrtovane dejavnosti v okviru razpisnega postopka,
– usklajevanje draženja na javni dražbi.
Ponudniki, ki bodo ta pravila kršili, bodo lahko izključeni iz nadaljnjega postopka. Zahteve glede nedovoljenega dogovarjanja veljajo tudi za ponudnike, ki niso postali dražitelji in tiste dražitelje, ki bodo tekom postopka javne dražbe izključeni. V kolikor ponudnik ali dražitelj krši prepoved glede nedovoljenega dogovarjanja, se mu ne vrne plačanega zneska za resnost ponudbe, plačane akontacije administrativnih stroškov in že plačanih depozitov.
Če se po zaključku postopka javnega razpisa oziroma po izdaji ODRF-ja s strani pristojnih organov ugotovi, da je prišlo do takih dejanj, lahko Agencija začne postopek razveljavitve izdanega ODRF-ja. V tem primeru se imetniku ne povrne že plačanega zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in plačanih administrativnih stroškov.
2.2.3 Ohranjanje lastniške strukture ponudnika v času javnega razpisa
Ponudnik ne sme biti povezan z nobenim drugim ponudnikom prek lastništva, ki presega kontrolni delež, pri čemer se za kontrolni delež šteje lastniški delež v določeni družbi, ki presega 25 %. Vsi ponudniki morajo delovati kot neodvisni subjekti.
Ponudbo lahko oddajo tudi konzorciji, skupni podjemi, združenja podjetij ali druge oblike skupnega sodelovanja. V takih primerih je treba ponudbi priložiti tudi podatke o razmerju med člani in podrobne podatke kot opredeljeno v poglavju v poglavju C.2.4 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
Vsaka oblika skupnega sodelovanja na javnem razpisu se obravnava kot en subjekt, kar pomeni, da lahko skupina odda zgolj eno ponudbo. Ponudba mora vsebovati tudi podatke o lastniških strukturah vseh članov skupine. Član skupine ne sme nastopati hkrati kot samostojni ponudnik ali kot član druge skupine.
Če ima delež lastništva ponudnika v lasti oseba, ki ima vlogo skrbnika ali podobno vlogo za drugega ponudnika na tem javnem razpisu, je treba to navesti v ponudbi in predložiti podatke o dejanskem lastniku.
Od oddaje ponudbe do izdaje sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1 mora ponudnik ohraniti lastniško strukturo, kot jo je navedel v svoji ponudbi na javni razpis in se ne sme lastniško preoblikovati na način, ki bi predstavljal povezavo med njim in katerimkoli drugim ponudnikom ali ponudniki na javnem razpisu, kot je definirana v tem poglavju. V tem primeru namreč lastniška struktura takšnega ponudnika ne bo več ustrezala njegovim navedbam v ponudbi in zahtevam iz prvih dveh odstavkov tega poglavja, zato bo izločena iz nadaljnjega postopka. Navedene omejitve veljajo tudi za člane skupin.
Podrobnosti v zvezi s podajanjem in obravnavanjem skupnih ponudb definira poglavje C.2.4 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. V primeru, da na javnem razpisu uspe skupina, ki je oddala skupno ponudbo, se ODRF izda nosilcu skupnega sodelovanja oziroma vodilnemu pogodbeniku, kot je ta opredeljen v aktu o skupnem nastopu, ki je priložen ponudbi. Nosilec skupnega sodelovanja je posledično tudi odgovoren za izpolnjevanje vseh z ODRF-jem naloženih obveznosti.
Agencija sme kadarkoli med postopkom javnega razpisa ponudnika pozvati, da poroča o svoji lastniški strukturi.
Če med pregledom ponudb razpisna komisija ugotovi, da med dvema ali več ponudniki, ki so svoje ponudbe oddali ločeno in ne kot skupina, med njimi pa obstaja povezava, kot je opisana zgoraj, obvesti o tem vse zadevne ponudnike ter od njih zahteva, v roku, ki jim ga določi, pojasnilo o tem, katera ponudba naj šteje za veljavno. Če tega ne pojasnijo, ali izberejo več različnih ponudb, bodo vse njihove predložene ponudbe izločene iz nadaljnjega postopka.
Če je povezava med dvema ali več ponudniki ugotovljena naknadno, že po preverjanju ponudb, in ni bila ugotovljena prej zaradi nejasnih podatkov o strukturi lastništva ponudnika, bodo vsi vpleteni ponudniki izključeni iz nadaljnjega postopka. V tem primeru se jim ne vrnejo vplačani zneski za resnost ponudbe oziroma akontacije administrativnih stroškov ter morebiti vplačani depoziti.
2.2.4 Dodatne obveznosti, ki jih ponudnik prevzema na javnem razpisu
2.2.4.1 Omejitve prenosa pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje v najem
Kot zahteve veljajo vse omejitve prenosa pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaje pravice v najem iz točke 1.3.2 tega sklepa.
2.2.4.2 Obveznosti glede pokrivanja
Izbranim ponudnikom bodo zahteve iz tega poglavja kot obveznosti pokrivanja vključene v njihove ODRF-je glede na pridobljene radijske frekvence (51. člen ZEKom-1).
Podrobnosti preverjanja izpolnjevanja vseh obveznosti pokrivanja so navedene v poglavju G.1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Če operaterji, ki so jim izdani ODRF-ji, navedenih obveznosti ne izpolnijo, jim lahko Agencija v postopku inšpekcijskega nadzora naloži odpravo ugotovljene nepravilnosti in izreče globo in/ali odvzame proti pravno premoženjsko korist v prekrškovnem postopku. Agencija lahko na podlagi določbe 58. člena ZEKom-1 tudi prične s postopkom razveljavitve ODRF-ja. V primeru razveljavitve ODRF-ja se znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ne vrača.
2.2.4.2.1 Splošne obveznosti glede pokrivanja
Ponudniki, ki bodo pridobili frekvenčni spekter v katerem koli radiofrekvenčnem pasu, morajo v vsakem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih sistemih na način, da:
– v roku enega leta od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu začnejo uporabljati te frekvence in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah vsaj v enem večjem mestu (Tabela A-16 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa),
– v roku petih let od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu že uporabljajo vse frekvence v celotnem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu in ponujajo storitve končnim uporabnikom na vseh teh frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu (Tabela A-16 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa).
Navedene časovne obveznosti ne veljajo za frekvence v pasovih 700 MHz SDL, 1500 MHz in 26 GHz, za katere velja, da se začnejo uporabljati in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah v vsaj enem večjem mestu (Tabela A-16 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa) v roku petih let od razpoložljivosti.
Ponujanje storitev pomeni, da je ta storitev omogočena preko baznih postaj, ki pokrivajo vsaj 75 % prebivalstva posameznega mestnega naselja, pri čemer se za sam začetek uporabe radijskih frekvenc in ponujanja storitev zahteva, da je ta omogočena vsaj preko ene bazne postaje na področju posameznega mestnega naselja.
Izpolnjevanje navedene obveznosti je vezano na razpoložljivost terminalov in baznih postaj na trgu. V primeru, da terminalov in baznih postaj za posamezni radiofrekvenčni pas ni na voljo, mora operater v zvezi s tem predložiti dokaze. Agencija na osnovi relevantnih dokazov preloži rok izpolnjevanja obveznosti.
2.2.4.2.2 Dodatne obveznosti glede pokrivanja za radiofrekvenčni spekter 700 MHz FDD
Ponudniki, ki bodo na predmetnem javnem razpisu pridobili parni frekvenčni spekter v 700 MHz pasu, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim bodo po koncu javnega razpisa razpolagali, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih, na način, da bodo zagotavljali pokrivanje skladno z določili tega poglavja. Ponudniki, ki imajo na dan uvedbe javnega razpisa radiofrekvenčni spekter pod 1 GHz, morajo do 31. 12. 2025 zagotoviti pokrivanje:
– 99 % avtocest (AC) in hitrih cest (HC) ter prebivalstva Republike Slovenije,
– vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
– vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov.
Ponudniki, ki na dan uvedbe javnega razpisa nimajo radiofrekvenčnega spektra pod 1 GHz, morajo navedene obveznosti izpolniti do 31. 12. 2028.
Obveznost pokrivanja cest in železnic pomeni zagotavljanje širokopasovnih storitev bitne hitrosti z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 2 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL) z možnostjo uporabe frekvenc iz vseh dodeljenih radiofrekvenčnih pasov (zunaj zgradb) z RSRP signalom –108 dBm.
Bitna hitrost z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s DL in 2 Mb/s UL je hitrost, ki je razpoložljiva 90 % časa dneva izven prometne konice in jo lahko uporabnik izmeri z verodostojnim merilnikom hitrosti (npr. AKOS Test Net). V tem primeru se upoštevajo meritve izven največje prometne konice. Glavno prometno konico v trajanju največ 2 uri opredelijo izbrani ponudniki glede na svoje omrežje in o tem obvestijo Agencijo v roku 30 dni po izdaji ODRF-ja.
Obveznosti morajo biti v celoti izpolnjene, razen v primeru administrativnih ovir pri pridobivanju novih lokacij. V primeru obstoja administrativnih ovir, mora operater predložiti dokaze, ki jih Agencija prouči in v primeru, da jih upošteva, ustrezno prilagodi izpolnjevanje obveznosti.
Izpolnjevanje obveznosti pokrivanja prebivalstva pomeni komercialno omogočanje elektronskih komunikacijskih storitev, vezano na pridobljen spekter v radiofrekvenčnem pasu 700 MHz FDD, in sicer:
a) za ponudnike, ki bodo po končanem javnem razpisu imeli pravico do uporabe manj kot 2 x 25 MHz spektra pod 1 GHz: zagotavljanje širokopasovnih storitev bitne hitrosti z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 2 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL) z možnostjo uporabe frekvenc iz vseh dodeljenih radiofrekvenčnih pasov (zunaj zgradb) z RSRP signalom –108 dBm.
Bitna hitrost z uporabniško izkušnjo najmanj 10 Mb/s DL in 2 Mb/s UL je hitrost, ki je razpoložljiva 90 % časa dneva izven prometne konice in jo lahko uporabnik izmeri z verodostojnim merilnikom hitrosti (npr. AKOS Test Net). V tem primeru se upoštevajo meritve izven največje prometne konice. Glavno prometno konico v trajanju največ 2 uri opredelijo izbrani ponudniki glede na svoje omrežje in o tem obvestijo Agencijo v roku 30 dni po izdaji ODRF-ja;
b) za ponudnike, ki bodo po končanem javnem razpisu imeli pravico do uporabe vsaj 2 x 25 MHz spektra pod 1 GHz: zagotavljanje širokopasovnih storitev bitne hitrosti z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL) z možnostjo uporabe frekvenc iz vseh dodeljenih radiofrekvenčnih pasov (zunaj zgradb) z RSRP signalom –108 dBm.
Bitna hitrost z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s DL in 3 Mb/s UL je hitrost, ki je razpoložljiva 90 % časa dneva izven prometne konice in jo lahko uporabnik izmeri z verodostojnim merilnikom hitrosti (npr. AKOS Test Net). V tem primeru se upoštevajo meritve izven največje prometne konice. Glavno prometno konico v trajanju največ 2 uri opredelijo izbrani ponudniki glede na svoje omrežje in o tem obvestijo Agencijo v roku 30 dni po izdaji ODRF-ja.
2.2.4.2.3 Obveznosti glede pokrivanja, povzete po »Akcijskem načrtu za 5G«
Izpolnjevanje obveznosti iz Akcijskega načrta za 5G je vezano na razpoložljivost zahtevanih funkcionalnosti v terminalih, omrežni programski opremi in standardih.
Zagotavljanje 5G tehnologije pomeni, da operater podpira 3GPP Release 15 ali z novejšo izdajo specifikacij (standardi ETSI EN 301 908-x).
Obveznost pokrivanja s 5G tehnologijo pomeni, da bo ponudnik, ki bo na predmetnem javnem razpisu pridobil radijske frekvence v prioritetnih pasovih 700 MHz FDD in 3600 MHz, ter zaradi omogočanja primerljivih storitev tudi v pasu 2100 MHz, moral:
– v roku 3 mesecev po izdaji ODRF-ja začeti ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije na vsaj enem od pridobljenih frekvenčnih pasov vsaj na področju enega večjega mesta (Tabela A-16 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa),
– do 31. 12. 2025 ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije in zagotavljati funkcionalnost in podporo izboljšanemu mobilnemu širokopasovnemu dostopu (eMBB), če ima najmanj 70 MHz zveznega spektra, ter zagotavljati podporo množičnim senzorskim (IoT) omrežjem na pridobljenih frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu (Tabela A-16 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa). V primeru, da razpoložljivost zahtevanih funkcionalnosti ni podprta, mora operater predložiti dokaze. Agencija prouči dokaze in v kolikor so ti upravičeni, preloži rok za izpolnjevanje obveznosti.
Ponujanje storitev pomeni, da je ta storitev omogočena preko baznih postaj, ki pokrivajo vsaj 75 % prebivalstva posameznega mestnega naselja, pri čemer se za sam začetek uporabe radijskih frekvenc in ponujanja storitev zahteva, da je ta omogočena vsaj preko ene bazne postaje na področju posameznega mestnega naselja.
2.2.5 Pogoji souporabe
Z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, za izboljšanje pokritosti in zmanjšanja posega v okolje, Agencija spodbuja naslednje možnosti souporabe:
– souporabo pasivne ali aktivne infrastrukture, ki temelji na radiofrekvenčnem spektru, ali souporabo radiofrekvenčnega spektra,
– poslovne dogovore o dostopu do gostovanja,
– skupno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temeljijo na uporabi radiofrekvenčnega spektra.
Souporaba aktivne opreme in frekvenčnega spektra, vključno z dinamično souporabo spektra, je dovoljena v okviru, ki ne omejuje infrastrukturne konkurence. Pri tem sta souporaba aktivne opreme in souporaba frekvenc dovoljeni, kadar pasivna souporaba ne zadostuje, na primer v zahtevnih območjih pokrivanja in v primeru zgostitve omrežij (poglavje A.5.5.1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa).
Pod dinamično souporabo spektra Agencija pojmuje souporabo spektra med imetniki ODRF-jev ali med imetniki ODRF-jev in najemniki, na določeni lokaciji, pri čemer se lahko spekter med njimi dinamično prerazporeja.
Agencija namerava spremljati razvoj trga in tehnologije ter v primeru bistveno spremenjenih razmer na pobudo imetnikov ODRF-jev pogoje souporabe ustrezno prilagoditi s spremembo ODRF-jev.
2.2.5.1 Dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra
Na zahtevnih območjih Republike Slovenije, kot so:
– Triglavski narodni park (Poglavje J.3, Tabela J 3: Tabela težko dostopnih območij – 1. stolpec),
– naselja 2. prioritete (Poglavje J.3, Tabela J 3: Tabela težko dostopnih območij – 2. stolpec),
– v cestnih in železniških predorih,
– na kritičnih odsekih cest (Poglavje J.1, Tabela J 1: Avtoceste, hitre ceste, glavne ceste in regionalne ceste I. in II. reda in Poglavje J.2, Tabela J 2: Regionalne ceste III. reda, turistične ceste),
– na območjih državne meje in v Piranskem zalivu,
– v območjih, ki presegajo 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom,
– v območjih, ki presegajo 60 % pokrivanje glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
– na objektih s spomeniškim varstvom,
– za maloobmočne dostopovne točke, če je omejitev posegov v prostor,
– ter v notranjosti objektov,
je dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo frekvenc.
Prav tako je v primeru zgostitev omrežij zaradi potreb zagotavljanja zelo visokih kapacitet baznih postaj, zmožnih nudenja gigabitnih prenosnih hitrosti:
– na cestni in mestni infrastrukturi (npr. ulične svetilke, semaforji),
– na železniški infrastrukturi in energetskih objektih/infrastrukturi,
– v območjih z veliko gostoto ljudi (npr. kongresni centri, koncertne dvorane, stadioni, avtobusne in železniške postaje, nakupovalna središča, tovarne, pristanišča, letališča),
dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo frekvenc.
Pri tem je souporaba dovoljena le na način, da pri tem ne prihaja do izkrivljanja konkurence. Obstoj izkrivljanja konkurence ugotovi Agencija oziroma organ, pristojen za varstvo konkurence, v okviru svojih pristojnosti.
V 26 GHz pasu je dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, povsod, med vsemi imetniki ODRF-jev, ter imetniki ODRF-jev in najemniki, pri čemer ima vsak imetnik ODRF-ja prednost pri uporabi resursov v svojem podpasu.
Vsa v tej točki dovoljena souporaba pa je dovoljena ob pogoju, da operaterji spoštujejo vso relevantno zakonodajo na področju gradnje in umeščanja infrastrukture v prostor, pri čemer lahko Agencija pogoje souporabe ustrezno prilagodi s spremembo ODRF-ja.
2.2.5.2 Souporaba pasivne infrastrukture in lokalizirani sporazumi o gostovanju
Kadar operaterjem ni na voljo noben izvedljiv in podoben alternativen način dostopa do končnih uporabnikov pod poštenimi in primernimi pogoji za lokalno zagotavljanje storitev, bo Agencija imetniku ODRF-ja, ki ima na določenem območju zgrajeno infrastrukturo, v času trajanja ODRF-ja naložila obveznosti v zvezi s souporabo pasivne infrastrukture ali obveznosti sklenitve lokaliziranih sporazumov o gostovanju.
Agencija bo takšno obveznost naložila le, kadar bo to utemeljeno iz razlogov, da na določenem območju obstajajo nepremostljive gospodarske ali fizične ovire za tržno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij ali storitev in zato ni možnosti za dostop končnih uporabnikov do omrežij ali storitev.
V okoliščinah, ko zgolj dostopanje do pasivne infrastrukture in njena souporaba ne zadoščata za rešitev teh razmer, lahko Agencija naloži obveznosti za souporabo aktivne infrastrukture.
Agencija bo zgoraj navedene možnosti kot potencialne obveznosti vključila v ODRF-je ponudnikom, ki bodo pridobili spekter na tem javnem razpisu.
S takšnim ukrepom Agencija preprečuje izrivanje konkurence na območjih, kjer drugi operaterji ne bi mogli pridobiti komercialnega dostopa na obstoječem omrežju, kjer obstajajo nepremostljive ovire za postavitev infrastrukture.
2.2.5.3 Zahteve glede zagotavljanja varnosti
Ponudnik, ki bo na predmetnem javnem razpisu pridobil katerikoli radiofrekvenčni spekter, bo moral vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati ustrezne in sorazmerne organizacijske, tehnične in druge ukrepe, s katerimi bo zagotovil ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij, storitev in informacij.
Ukrepi bodo morali zagotavljati raven varnosti, primerno tveganju, ter odražati trenutno stanje tehnike, priporočil dobrih praks (npr. ENISA, NIST), sektorskih varnostnih priporočil (npr. GSMA) in upoštevati mednarodno priznane standarde s področja informacijske varnosti ter neprekinjenega poslovanja (npr. ISO/IEC, 3GPP, IETF, ITU).
Z namenom obvladovanja varnostnih tveganj in zagotavljanja visoke ravni razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti omrežij in storitev ponudnika, shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali povezanih storitev, ki so preko njegovega omrežja dostopne, bo moral imetnik ODRF-ja po tem javnem razpisu pred uvajanjem ukrepov, povezanih z zagotavljanjem varnosti, izvesti in sistematično izvajati analizo tveganj z oceno sprejemljive ravni tveganj in to ustrezno dokumentirati.
Agencija lahko po uradni dolžnosti uvede postopek razveljavitve ODRF-ja tudi v primeru, ko pristojen organ v postopku inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonskih in podzakonskih obveznosti s področja varnosti omrežij ugotovi kršitve in jih imetnik ODRF-ja po tem javnem razpisu ne odpravi skladno z ugotovitvami postopka in v postavljenem roku.
3 Merilo za izbiro najugodnejše ponudbe
Ponujena cena predstavlja edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe, zato bo Agencija po uspešnem javnem razpisu, skladno s prvim odstavkom 44. člena ZEKom-1, izvedla javno dražbo, skladno s pravili za njeno izvedbo iz poglavja F razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Ponudbe se bodo ocenjevale v skladu s pravili dražbe iz poglavja 4 tega sklepa, po katerih bodo ponudnikom dodeljeni frekvenčni bloki v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev z natančno dodeljenim frekvenčnim razponom.
Skladno s prvim odstavkom 45. člena ZEKom-1 javno dražbo vodi predsednik komisije iz drugega odstavka 37. člena ZEKom-1 ali njegov namestnik.
Uspešnim dražiteljem bo Agencija izdala ODRF.
Uspešni dražitelji bodo zavezanci za plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v skladu s poglavjem F.1 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa in letnega nadomestila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v skladu z veljavnimi predpisi.
3.1 Radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe
Radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe, so navedene v točki 1.2 tega sklepa, omejitve pravic uporabe radijskih frekvenc pa v točki 1.3 tega sklepa.
3.2 Pogoji in zahteve, ki jih mora izpolnjevati ponudnik, da se kvalificira na javno dražbo
Ponudnik mora na javnem razpisu poleg pogojev, ki jih mora izpolnjevati v skladu s točko 2.1 tega sklepa, izpolniti tudi naslednja pogoja, da se kvalificira na javno dražbo:
– plačilo depozita za izhodiščno ponudbo in
– plačilo administrativnih stroškov.
3.2.1 Plačilo depozita za izhodiščno ponudbo
Dražitelji morajo za sodelovanje na javni dražbi vsaj en delovni dan pred začetkom javne dražbe nakazati depozit na posebni račun ter hkrati o tem Agenciji dostaviti potrdilo. Pri tem mora depozit za izhodiščno ponudbo znašati vsaj toliko, kolikor znaša seštevek izklicnih cen vseh lotov, vključenih v dražiteljevo izhodiščno ponudbo, skladno z obrazcem I.6 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Vse podrobnosti glede nakazila depozita (transakcijski račun, sklic in drugo) bodo določene v sklepu o izbiri dražitelja.
Depoziti dražiteljev, ki bodo na javni dražbi uspeli, se bodo upoštevali pri plačilu zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine. Dražiteljem, ki na javni dražbi ne bodo uspeli, bodo depoziti vrnjeni po koncu javne dražbe v roku, definiranem v pisnem sklepu iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1.
Dražiteljem, ki bodo iz javne dražbe izločeni zaradi kršitev zahtev iz točk 2.2.1, 2.2.2 in 2.2.3 ter točke 4.10 tega sklepa, se njihovi depoziti ne bodo vrnili.
Če bo javni razpis razveljavljen, bodo depoziti dražiteljem vrnjeni najkasneje v roku 30 dni. Depoziti se ne obrestujejo.
Provizije pri prenosu sredstev ter vse druge stroške in dajatve, ki nastanejo ob prenosu sredstev na račun, morajo plačati dražitelji.
Depoziti bodo vrnjeni (nakazani) na bančne račune, ki jih v ponudbi navedejo ponudniki.
3.2.2 Plačilo administrativnih stroškov
Da se kvalificirajo na javno dražbo, morajo dražitelji poravnati administrative stroške za izvedbo javne dražbe (2. točka drugega odstavka 44. člena ZEKom-1). Pred pričetkom javne dražbe mora dražitelj poravnati akontacijo administrativnih stroškov v višini 250.000,00 EUR. Agencija bo tistim ponudnikom, ki bodo s sklepom o izbiri dražiteljev postali dražitelji, zneske, ki so jih nakazali za resnost ponudbe, obravnavala kot plačilo akontacije administrativnih stroškov v isti višini.
Administrativni stroški za izvedbo javne dražbe predstavljajo vse stroške Agencije v zvezi s pripravo in izvedbo javne dražbe, ki pa ne bodo vključevali stroškov dela redno zaposlenih na Agenciji. Administrativne stroške krijejo vsi dražitelji v enakih deležih.
Dražiteljem se bo znesek akontacije plačila administrativnih stroškov vštel v plačilo deleža administrativnih stroškov.
Dražitelji, ki bodo na javni dražbi uspeli, bodo morali vsa morebitna dodatna plačila izvesti v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1.
Prav tako bo Agencija v roku 15 dni od izdaje pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1 dražiteljem vrnila preveč plačane zneske akontacije, v kolikor bi skupna vrednost administrativnih stroškov znašala manj od vsote že vplačanih zneskov akontacij dražiteljev.
Vrnjeni znesek se ne obrestuje.
3.3 Najmanjše število ponudnikov
Da se javna dražba lahko izvede, se morata nanjo uvrstiti vsaj dva ponudnika.
3.4 Izklicne cene in način plačila
Agencija je najnižje zneske plačila za posamezen lot v kategoriji lotov posameznih frekvenčnih pasov določila s soglasjem Vlade Republike Slovenije, ki ga je ta podala v sklepu št. 38100-6/2020/6 z dne 16. 12. 2020. Z navedenim sklepom je Vlada Republike Slovenije potrdila najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način plačila. Upoštevaje navedeno, najnižji zneski plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicne cene) na lot za kategorije lotov v posameznih frekvenčnih pasovih, znašajo kot navaja spodnja tabela:
Kategorija | Izklicna cena na lot |
A | 2.900.000,00 EUR |
B | 20.000,00 EUR |
C1 | 20.000,00 EUR |
C2 | 20.000,00 EUR |
D | 2.500.000,00 EUR |
E | 450.000,00 EUR |
F | 450.000,00 EUR |
G | 250.000,00 EUR |
Skladno s citiranim sklepom Vlade Republike Slovenije morajo ponudniki, ki jim bo Agencija z ODRF-jem dodelila v uporabo radijske frekvence, ki so predmet tega javnega razpisa, končni znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine poravnati v enkratnem znesku, v roku 15 dni od vročitve pisnega sklepa iz šestega odstavka 45. člena ZEKom-1.
Uspešnim dražiteljem bodo izdani prej omenjeni pisni sklepi, v katerih bodo navedeni frekvenčni bloki, ki so jih v okviru javne dražbe pridobili, lokacija teh blokov znotraj posameznih frekvenčnih pasov, višina plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in morebitna dodatna plačila za pokritje razlike med zneskom plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in nakazanimi depoziti, ki so jih dražitelji morali zagotavljati med dražbo.
3.4.1 Znižanje letnih nadomestil za uporabo radijskih frekvenc
Agencija je v Splošnem aktu o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 30/13, 33/13 – popr., 40/13 – popr., 81/14, 21/16, 63/16 in 64/19) upoštevala stroške izgradnje omrežij in je z namenom spodbujanja investicij dodala osmi odstavek 12. člena citiranega splošnega akta tako, da je za frekvence za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za leto podelitve določila faktor 0,3; za drugo leto faktor 0,5; za tretje leto pa faktor 0,7.
Poleg tega je zaradi zasedenosti frekvenčnega pasu 700 MHz v sosednjih državah Agencija v sedmem odstavku 12. člena predvidela, da se v obdobju od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2021 za 700 MHz pas število točk pomnoži s faktorjem 0,3.
Faktorja iz sedmega in osmega odstavka 12. člena citiranega splošnega akta se izključujeta.
4 Pravila dražbe
4.1 Splošno
Predmet javne dražbe so posamezni loti (dražbene enote za bloke).
Slovenski izrazi za posamezne pojme so poleg angleških izrazov predstavljeni in opredeljeni v spodnji tabeli (slovarju). V slovarju je v prvem stolpcu naveden pojem, v drugem stolpcu mu je zaradi lažjega razumevanja dodan angleški izraz, v tretjem stolpcu so navedeni pojmi na katere se pojem navezuje, v zadnjem stolpcu pa je razlaga pojma.
Pojem | Angleški izraz | Povezan pojem | Opredelitev |
Aktivnost | Activity | Dražitelj, krog | Uteženo merilo povpraševanja po vseh kategorijah lotov: vsota vseh zmnožkov vrednosti posameznih kategorij lotov in povpraševanja v predmetni kategoriji, izražena s številčno vrednostjo |
Skupno povpraševanje | Aggregate Demand | Kategorija lota | Vsota povpraševanj vseh dražiteljev v posamezni kategoriji lotov |
Osrednja faza | Allocation Stage | | Prva faza dražbe, v kateri se dražijo generični loti |
Dovoljena sprememba | Allowable Change | Ponudba | Številka, ki označuje obseg, v katerem so spremembe povpraševanja dovoljene |
Izhodiščna ponudba | Initial Bid | Dražitelj | Del ponudbe (Obrazec I.6), ki določa število lotov v vsaki kategoriji, ki jih je dražitelj pripravljen kupiti po izklicni ceni |
Dodelitvena faza | Assignment Stage | | Druga in hkrati zadnja faza dražbe, v kateri lahko uspešni dražitelji po potrebi dodatno dražijo za dodelitev konkretnih blokov |
Cena dodelitve | Assignment Price | Krog, dražitelj | Dodatna cena, ki jo bo lahko dražitelj plačal za dodelitev konkretnega frekvenčnega bloka |
Osnovna cena | Base Price | Kategorija lota | Cena, ki jo bodo morali uspešni dražitelji plačati za pridobljene lote (običajno dosežena cena zadnjega kroga osrednje faze) |
Ponudba | Bid | Krog, dražitelj in kategorija lota | Ponudba vsebuje ceno, spremembo povpraševanja in v nekaterih primerih izbiro med izstopno in menjalno ponudbo |
Upravičenost | Eligibility | Krog, dražitelj | Dražitelju omejuje povpraševanje, ki ga lahko izrazi v določenem krogu |
Presežno povpraševanje | Excess Demand | Krog in kategorija lota | Vsota povpraševanja vseh dražiteljev (število lotov) v posamezni kategoriji, zmanjšana za količino razpoložljivih lotov v tej kategoriji |
Izstopna ponudba | Exit Bid | Ponudba | Oznaka ponudbe, ki zmanjšuje povpraševanje; če je ponudba v postopku obdelave sprejeta, se dražitelju zniža upravičenost v danem krogu |
Zaključna cena | Final Price | Dražitelj | Znesek, ki ga mora dražitelj na koncu plačati, tj. vsota osnovnih cen vseh lotov, pridobljenih v osrednji fazi, in morebitnih cen dodelitve |
Kategorija lota | Lot Category | | Oznaka generičnih lotov |
Vrednost lota | Lot Rating | Kategorija lota | Ovrednotenje posamezne kategorije lotov, ki se upošteva pri aktivnosti in upravičenosti |
Glavna dražba | Main Auction | | Dražba v osrednji fazi, v kateri dražitelji pridobijo lote v vsaki kategoriji |
Odstotek razpona cene | Price Range Percentage | Ponudba | Odraža, kje v razponu med začetno in končno ceno kroga se nahaja ponujena cena |
Preostala sprememba | Remaining Change | Ponudba | Zahtevana sprememba povpraševanja dražitelja, ki v postopku obdelave ponudb še ni bila izvedena. Če je pozitivna pomeni povečanje povpraševanja, če je negativna pa zmanjšanje |
Dodatna dražba | Resale Auction | | Dražba nekaterih ali vseh kategorij lotov, ki ostanejo neprodani po zaključku glavne dražbe in po morebitnih odstopih od dodelitve (Agencija lahko izvede dodatno dražbo, če bodo po glavni dražbi ostali neprodani loti) |
Dosežena cena | Resulting Price | Krog in kategorija lota | Cena za kategorijo lota, določena v postopku obdelave ponudb, ki lahko postane ali začetna cena za naslednji krog ali pa osnovna cena, če se dražba v tem krogu zaključi |
Dosežena količina | Resulting Quantity | Krog, dražitelj in kategorija lota | V postopku obdelave ponudb, število lotov, ki jih dražitelj pridobi v posamezni kategoriji lota. Po obdelavi ponudb število lotov, pridobljenih v posamezni kategoriji lota, če se dražba konča. |
Spektralne kape | Spectrum Caps | Nabor pasov | Omejitev količine spektra, ki jo posamezen dražitelj lahko ima po osrednji fazi |
Začetna in končna cena | Start Price & End Price | Krog in kategorija lota | Objavi se pred vsakim krogom za posamezno kategorijo lotov |
Začetna količina | Start Quantity | Krog, dražitelj in kategorija lota | Začetno povpraševanje dražitelja za vsako kategorijo lota v posameznem krogu. Ponudba določa spremembo povpraševanja dražitelja glede na začetno količino. |
Menjalna ponudba | Switch Bid | Ponudba | Oznaka ponudbe, ki spreminja povpraševanje med obdelavo ponudbe. Menjalna ponudba ne vpliva na upravičenost v danem krogu |
4.2 Razpoložljivi loti
4.2.1 Kategorije lotov
1. Dražba se izvede v dveh fazah: 1) osrednji fazi, v kateri se dražijo generični loti, razdeljeni v osem kategorij lotov, in 2) dodelitveni fazi, v kateri lahko dražitelji, ki pridobijo generične lote, po potrebi dodatno dražijo za dodelitev konkretnih blokov.
Pregled kategorij lotov prikazuje naslednja tabela:
KATEGORIJA LOTA | FREKVENČNI PAS | OBMOČJE | PONUJENO ŠTEVILO LOTOV | KOLIČINA SPEKTRA NA LOT | VREDNOST LOTA |
A | 700 MHz FDD | 703–733 MHz 758–788 MHz | 6 | 2x5 MHz | 6 |
B | 700 MHz SDL | 738–753 MHz | 1 | 1x10 MHz + 1x5 MHz* | 1 |
C1 | 1500 MHz | 1452–1492 MHz (z možnostjo pretvorbe v C2) | 4 | 1x10 MHz | 1 |
C2 | 1432–1512 MHz | 4 | 1x10 MHz | 1 |
D | 2100 MHz | 1920–1980 MHz 2110–2170 MHz | 12 | 2x5 MHz | 4 |
E | 2300 MHz | 2320–2390 MHz | 7 | 1x10 MHz | 2 |
F | 3600 MHz | 3420–3800 MHz | 38 | 1x10 MHz | 2 |
G | 26 GHz | 26,5–27,5 GHz | 5 | 1x200 MHz | (brez menjalnih ponudb) |
*Lotu 1x10 MHz v kategoriji B v območju 743–753 MHz pripada spekter 1x5 MHz v območju 738–743 MHz, ki ima omejitve (poglavje 1.2.2).
4.2.2 Menjalna ponudba med kategorijami lotov s posebnimi določili za kategorijo lotov G
2. Na glavni dražbi v osrednji fazi lahko dražitelji prerazporejajo svoje povpraševanje med loti v kategorijah lotov A do F skladno s pravili, povezanimi z aktivnostjo, za določeno vrednost lotov, kot je podrobno opisano v točki 4.6.1 tega sklepa.
3. Menjalne ponudbe niso dovoljene v kategorijo lotov G ali iz nje; posledično ta nima opredeljene vrednosti lota.
4.2.3 Posebna določila glede pasu 1500 MHz
4. Pas 1500 MHz sestavljata dva dela; »glavni pas« – kategorija lotov C1 (tj. 1452–1492 MHz) in »robna pasova« – kategorija lotov C2 (tj. 1432–1452 MHz in 1492–1512 MHz).
5. Če dražitelj pridobi lote v kategoriji C2, so mu v dodelitveni fazi lahko dodeljeni bloki bodisi v glavnem pasu ali v robnih pasovih. Če dražitelj pridobi lote v kategoriji C1, mu bodo v dodelitveni fazi dodeljeni konkretni bloki v glavnem pasu, razen če dražitelj izbere možnost, da se mu pridobljene lote kategorije C1 obravnava kot lote kategorije C2. Takšna izbira v dodelitveni fazi ne vpliva na dražiteljeve osnovne cene lotov.
6. Bloka velikosti 1x5 MHz, ki se nahajata poleg spodnjega in zgornjega konca frekvenčnega območja 1500 MHz, sta lahko izpostavljena omejitvam (poglavje A.3.2 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa). Ta bloka posledično ne bosta na voljo v osrednji fazi. Po zaključku dodelitvene faze bo:
– blok 1427–1432 MHz dodeljen dražitelju, ki pridobi blok 1432–1442 MHz in
– blok 1512–1517 MHz dodeljen dražitelju, ki pridobi blok 1502–1512 MHz.
4.2.4 Spektralne kape v osrednji fazi
7. Za zagotavljanje konkurence Agencija določa naslednje spektralne kape za spekter, ki ga lahko ima vsak dražitelj:
– spektralna kapa v višini 2x35 MHz za vsa frekvenčna območja pod 1 GHz, ki so namenjena mobilnim komunikacijam, kar predstavlja vsoto:
– dodeljenega spektra v kategoriji lotov A,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 800 MHz na datum oddaje ponudbe,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 900 MHz na datum oddaje ponudbe,
– spektralna kapa 160 MHz skupno dodeljenih frekvenc v kategoriji lotov F.
– spektralna kapa 800 MHz skupno dodeljenih frekvenc v kategoriji lotov G.
– spektralna kapa 425 MHz skupaj v kategorijah oziroma pasovih:
– dodeljenega spektra v kategorijah lotov A, D, E in F,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 800 MHz na datum oddaje ponudbe,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 900 MHz na datum oddaje ponudbe,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 1800 MHz na datum oddaje ponudbe,
– frekvenc, ki jih ima dražitelj v frekvenčnem pasu 2600 MHz (tako FDD kot TDD) na datum oddaje ponudbe.
8. Spodaj navedena podrobna pravila dražbe so oblikovana tako, da preprečijo rezultate dražbe, pri katerih bi kateri od dražiteljev pridobil količino spektra, ki bi presegla eno ali več spektralnih kap.
4.3 Postopek dražbe
9. Dražba se izvede v dveh fazah: 1) osrednji fazi in 2) dodelitveni fazi.
Pregled postopka dražbe prikazuje slika F-1 razpisne dokumentacije.
10. V osrednji fazi se določi število lotov, ki jih bo pridobil vsak dražitelj v vsaki kategoriji lotov, in osnovne cene teh lotov, ki jih bodo morali uspešni dražitelji plačati.
11. Osrednja faza je sestavljena iz glavne dražbe in morebitne dodatne dražbe, če po zaključku glavne dražbe ostanejo neprodani loti in se Agencija zanjo odloči.
12. V dodelitveni fazi se za pridobljene generične lote določijo konkretni frekvenčni bloki, ki bodo dodeljeni uspešnim dražiteljem, in morebitni dodatni zneski, ki jih mora plačati vsak dražitelj, da prejme svoje dodelitve.
13. Dodelitvena faza je sestavljena iz enega kroga draženja za vsak frekvenčni pas in poteka od nižjih frekvenc proti višjim, tj. v smeri od leve proti desni, kot prikazuje slika F-1 razpisne dokumentacije. Za frekvenčne pasove, v katerih je možna samo ena dodelitev, na primer za 700 MHz SDL, se dodelitveni krogi ne bodo izvedli.
4.4 Splošne določbe
14. Dražba se izvede prek dražbenega sistema, ki ga zagotovi Agencija. Vsak dražitelj prejme poverilnice za dostop do sistema in kratka navodila za uporabo.
15. Vsak dražitelj ima tudi možnost udeležbe na delavnici o osnovah dražbenega sistema in sodelovanja v zasebni poskusni dražbi.
16. V vsaki od obeh faz dražba poteka v več krogih. Krog vključuje postopek oddajanja ponudb, ki mu sledi postopek določanja rezultatov. Med postopkom oddajanja ponudb v posameznem krogu lahko dražitelji svoje ponudbe spremenijo kolikorkrat želijo. Dražitelji si lahko kadar koli ogledajo svoje ponudbe, vložene prek dražbenega sistema. Ponudbe, ki so vložene v trenutku zaključka oddaje ponudb, predstavljajo zavezujoče ponudbe za tisti krog. Če pravila dražbe ne določajo drugače, morajo biti vse ponudbe v EUR brez decimalnih mest, dražbeni sistem pa izračunane zneske zaokroži na najbližje celo število.
4.4.1 Zaključna cena
17. Zaključna cena, ki jo mora dražitelj plačati, je vsota:
a. osnovnih cen lotov, ki jih dražitelj pridobi v osrednji fazi, in
b. cen dodelitve, ki jih dražitelj doseže v posameznem krogu dodelitvene faze.
4.4.2 Urnik dražbe
18. Agencija po lastni presoji določi urnik izvedbe krogov obeh dražb (osrednje in dodatne dražbe). Trajanje kroga ni določeno vnaprej. Kljub temu Agencija ne predvideva, da bodo posamezni krogi trajali manj kot 15 minut ali več kot dve uri. Čas med krogi je v pristojnosti Agencije in ga lahko spreminja brez predhodnega obvestila.
19. Vsi krogi osrednje faze bodo izvedeni med 8.30 in 18. uro ob delovnih dneh v Sloveniji.
20. Zgornje omejitve glede števila krogov na dan ni, čeprav Agencija ne predvideva, da bi se v enem dnevu izvedlo več kot osem krogov.
21. Dražitelji bodo o času začetka kroga obveščeni vsaj 15 minut pred načrtovanim začetkom.
22. Agencija lahko po lastni presoji vnaprej objavi podrobnosti predvidenega urnika krogov za naslednji dan, vendar pa je tak urnik zgolj okviren in informativne narave. Okvirni razpored krogov ni zavezujoč in si Agencija pridružuje pravico določanja urnika krogov po lastni presoji.
23. Agencija bo objavila čas začetka in trajanja prvega kroga dodelitvene faze po zaključku osrednje faze. Med zaključkom osrednje faze in začetkom dodelitvene faze bo najmanj en polni delovni dan.
24. Določitev časa začetka in trajanja dodelitvenega kroga je v pristojnosti Agencije. Vendar pa Agencija predvideva, da se bo v enem dnevu lahko izvedlo več dodelitvenih krogov.
25. Vsi krogi v dodelitveni fazi bodo izvedeni med 8.30 in 18. uro ob delovnih dneh v Sloveniji.
4.5 Pred dražbo
26. Podrobnosti postopka oddaje ponudb in vsa potrebna dokumentacija so navedeni v poglavju C in obrazcu I.6 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
4.5.1 Izhodiščna ponudba
27. Del oddaje ponudbe vsakega dražitelja je izhodiščna ponudba (izpolnjen obrazec I.6 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa). V njej navede število lotov za vsako kategorijo lotov po izklicni ceni. Skupno povpraševanje po lotih v vsaki posamezni kategoriji je vsota povpraševanj iz izhodiščnih ponudb vseh dražiteljev za vsako posamezno kategorijo lotov.
28. Če skupno povpraševanje v nobeni kategoriji lotov ne preseže razpoložljive količine lotov, bo Agencija dražitelje obvestila, da glavna dražba ni potrebna.
29. Če je skupno povpraševanje preseženo vsaj v eni kategoriji lotov od A do F, bodo vse kategorije od A do F ponujene na glavni dražbi, kar bo omogočalo menjavo med kategorijami.
30. Če v kategoriji lotov G skupno povpraševanje ne preseže razpoložljive količine lotov, kategorija lotov G ne bo ponujena na glavni dražbi.
31. Če je skupno povpraševanje preseženo v kategoriji lotov G, ne pa v drugih kategorijah, bo na glavni dražbi ponujena le kategorija lotov G.
32. Če zaradi nezadostnega povpraševanja glavne dražbe ne bo ali pa na glavni dražbi ne bodo ponujene vse kategorije lotov, bodo dražitelji lote iz izhodiščnih ponudb v teh kategorijah lotov pridobili po izklicnih cenah.
4.5.2 Najmanjša sprejemljiva količina lotov v kategoriji v glavni dražbi
33. Zgolj za namen glavne dražbe lahko dražitelji v izhodiščni ponudbi med ponujenimi možnostmi izberejo najmanjšo sprejemljivo količino lotov v kategorijah lotov A, C1, C2, D, E in F. Dražitelji z izbiro najmanjše sprejemljive količine lotov določijo količino lotov (spektra), pod katero jih pridobitev lotov ne zanima (ker manjša količina spektra ne bi ustrezala njihovemu poslovnemu modelu). Na glavni dražbi bo dražitelj, ki navede najmanjšo sprejemljivo količino lotov, pridobil vsaj najmanjšo sprejemljivo količino lotov ali pa v tej kategoriji ne bo pridobil nobenega lota.
34. V kategorijah lotov, kjer dražitelj ne more ali ne želi navesti najmanjše sprejemljive količine lotov, dražbeni sistem kot najmanjšo sprejemljivo količino lotov določi 1 lot.
Spodnja tabela prikazuje najmanjše možne količine po posameznih kategorijah lotov, in sicer:
KATEGORIJA LOTA | FREKVENČNI PAS | KOLIČINA SPEKTRA NA LOT | KOLIČINA RAZPOLOŽLJIVIH LOTOV | MOŽNE NAJMANJŠE SPREJEMLJIVE KOLIČINE LOTOV |
A | 700 MHz FDD | 2x5 MHz | 6 | 1 ali 2 |
B | 700 MHz SDL | 1x10 MHz + 1x5 MHz | 1 | (1) |
C1 | 1500 MHz | 1x10 MHz | 4 | 1 ali 2 |
C2 | 1x10 MHz | 4 | 1 ali 2 |
D | 2100 MHz | 2x5 MHz | 12 | 1 ali 2 |
E | 2300 MHz | 1x10 MHz | 7 | 1, 2 ali 3 |
F | 3600 MHz | 1x10 MHz | 38 | 1, 2, 3, 4, 5 ali 6 |
G | 26 GHz | 1x200 MHz | 5 | (1) |
Primer 1: Navedba najmanjše sprejemljive količine lotov Dražitelja ne zanima pridobitev zgolj 2x5 MHz v kategoriji lotov A in za sprejemljivo šteje le pridobitev vsaj 2x10 MHz v tej kategoriji. V tem primeru dražitelj ob oddaji izhodiščne ponudbe kot najmanjšo sprejemljivo količino lotov izbere vrednost 2. Dražitelj bo tako na glavni dražbi pridobil vsaj 2 lota ali pa nobenega. Z drugimi besedami, ne more se zgoditi, da bi bilo dražitelju, ki odda ponudbo za zmanjšanje povpraševanja z 2 lotov na 0, le delno ugodeno in da bi pridobil zgolj 1 lot. Prav tako se ne more zgoditi, da bi bila ponudba za dvig povpraševanja iz 0 na 2 lota sprejeta le delno in bi pridobil zgolj 1 lot. |
4.6 Osrednja faza
35. Glavna in morebitna dodatna dražba v osrednji fazi se bosta izvedli v formatu eSMRA, sestavljeni pa sta iz enega ali več krogov. Število krogov je odvisno od prejetih ponudb med dražbo.
4.6.1 Pravilo aktivnosti in upravičenost
36. Med dražbo se cene za kategorije lotov praviloma zvišujejo in se nikoli ne znižajo. Skupno dražiteljevo povpraševanje po vseh kategorijah lotov pa se med posameznimi krogi ne more povečati, kot navedeno v točkah 37 do 39.
37. Skupno dražiteljevo povpraševanje je izraženo s številčno vrednostjo, ki označuje dražiteljevo aktivnost. Za vsako kategorijo lotov, razen za kategorijo lotov G, velja vrednost lota, kot jo navaja tabela v točki 4.2.1 tega sklepa. Aktivnost se meri v točkah, za izračun katerih se število lotov v posamezni kategoriji lotov pomnoži z vrednostjo lota v tej kategoriji, dobljene vrednosti pa se seštejejo za vse kategorije lotov od A do F.
38. Na začetku vsakega kroga dražbeni sistem vse dražitelje obvesti o njihovi upravičenosti za trenutni krog, ki je izražena s številčno vrednostjo. Dražiteljeva upravičenost za posamezni krog se določi kot večja vrednost med:
a. aktivnostjo, ki izhaja iz njegovih začetnih količin za ta krog in
b. aktivnostjo, ki izhaja iz njegovega zmanjšanega povpraševanja v prejšnjem krogu (aktivnost, povezana z začetnimi količinami, ki bi jih imel ponudnik v tem krogu, če bi bile v celoti sprejete vse dražiteljeve ponudbe v prejšnjem krogu).
V prvem krogu glavne dražbe je upravičenost dražitelja enaka njegovi aktivnosti, izračunani na podlagi izhodiščne ponudbe.
39. Pravila aktivnosti določajo, da:
a. povpraševanje dražitelja po nobenem krogu ne sme voditi do aktivnosti, ki bi presegala upravičenost na začetku tega kroga;
b. dražitelj ne more povečati povpraševanja v kategoriji lotov G.
4.6.2 Pred 1. krogom
40. Pred prvim krogom dražbe ima vsak dražitelj vpogled v svoje začetno povpraševanje za vsako kategorijo lotov (pri glavni dražbi je to izhodiščna ponudba) in najmanjšo sprejemljivo količino lotov.
41. Dražitelji morajo Agencijo vsaj 30 minut pred začetkom prvega kroga obvestiti o vseh morebitnih neskladjih med prikazanimi informacijami in podatki v obrazcu I.6 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
4.6.3 Postopek draženja v posameznem krogu
42. Agencija pred vsakim krogom vse dražitelje obvesti o začetni in končni ceni tega kroga za vsako posamezno kategorijo lotov.
43. Vsak dražitelj je zaupno obveščen o svoji začetni količini za vsako posamezno kategorijo lotov in svoji upravičenosti v posameznem krogu.
44. V prvem krogu je dražiteljeva začetna količina za posamezno kategorijo lotov enaka njegovi izhodiščni ponudbi. V naslednjih krogih se dražiteljeva začetna količina določi na osnovi rezultatov prejšnjega kroga, kot je določeno v točki 4.6.4 tega sklepa.
45. V času oddaje ponudb lahko dražitelj za posamezno kategorijo lotov izbere, ali želi ohraniti svoje povpraševanje na ravni začetne količine v krogu pri vseh cenah med (in vključno z) začetno in končno ceno, ali pa želi oddati ponudbo, s katero spremeni svoje povpraševanje.
46. Ponudba za posamezno kategorijo lotov mora vsebovati ceno in številko, ki označuje spremembo v povpraševanju dražitelja pri tej ceni. Cena ne sme biti nižja od začetne cene ali višja od končne cene za posamezen krog in kategorijo lotov, povpraševanje po spremembi ne sme biti negativno ali presegati količine razpoložljivih lotov v vsaki posamezni kategoriji lotov.
47. Pri ponudbah v vseh kategorijah lotov, razen kategoriji lotov G, je sprememba povpraševanja lahko pozitivna številka (ki označuje povečanje povpraševanja) ali negativna številka (ki označuje zmanjšanje). V primeru zmanjšanja povpraševanja mora dražitelj označiti tudi, ali gre za menjalno ali izstopno ponudbo.
48. Menjalna ponudba pomeni, da želi dražitelj uporabiti celotno ali del upravičenosti, povezano z zahtevanim zmanjšanjem povpraševanja v eni kategoriji lotov pri zahtevi za povečanje povpraševanja v drugi kategoriji lotov. Izstopna ponudba pa pomeni, da želi dražitelj zmanjšati celotno upravičenost povezano z zmanjšanjem povpraševanja.
49. Pri ponudbah v kategoriji lotov G povpraševanja ni dovoljeno povečati, zato mora biti morebitna sprememba povpraševanja negativna številka. Možnosti izbire med izstopno in menjalno ponudbo za kategorijo lotov G ni, tako da dražitelj tega podatka tu ne more označiti.
50. Za določanje, ali se zahtevana sprememba povpraševanja sprejme ali ne, in v kakšnem obsegu se dejansko sprejme, se uporabi postopek, opisan v točki 4.6.5 tega sklepa. Dražbeni sistem lahko dražitelju prepreči oddajo ponudbe, če je že v trenutku vložitve ponudbe mogoče ugotoviti, da ponudba ni veljavna, npr. ker krši pravilo aktivnosti ali presega spektralno kapo.
51. Če dražitelj za kategorijo lotov ne odda ponudbe ali se izrecno odloči ohraniti svoje povpraševanje, ostane v tem krogu njegovo povpraševanje enako začetni količini pri vseh cenah med (in vključno z) začetno in končno ceno kroga.
52. Če dražitelj odda ponudbo, s katero spreminja svoje povpraševanje v posamezni kategoriji lotov, se za njegovo povpraševanje pri cenah, nižjih od ponudbene cene, upošteva njegova začetna količina. Pri cenah, višjih od ponudbene cene, pa se upošteva vsota začetne količine in zahtevane spremembe povpraševanja.
Primer 2: Povpraševanje, ki izhaja iz ponudbe Predpostavimo, da je v krogu dražbe začetna cena za kategorijo lotov 15.000.000 EUR, končna cena pa 17.000.000 EUR. Poleg tega predpostavimo, da je dražiteljeva začetna količina za kategorijo lotov 5 in da se je dražitelj odločil, da po ceni nad 16.000.000 EUR ni več pripravljen kupiti 5 lotov, ampak samo 2 po ceni do vključno 17.000.000 EUR. Dražitelj v tem primeru odda ponudbo, v kateri povpraševanje pri ceni 16.000.000 EUR zmanjša za 3. Sprememba v povpraševanju znaša –3 (tj. negativna številka, saj se povpraševanje zmanjša), tako da dražiteljevo povpraševanje pri cenah nad 16.000.000 EUR znaša 5 + (–3) = 2. |
53. Po vsakem krogu v primeru zaključka dražbe vsak dražitelj pridobi toliko lotov, kot jih je navedel s povpraševanjem v svoji ponudbi, po doseženi ceni, določeni skladno z določbami točke 4.6.6 tega sklepa. Če dražitelj pri tej ceni odda ponudbo, s katero spreminja svoje povpraševanje, lahko pridobi število lotov iz povpraševanja po začetni ceni ali povpraševanja po končni ceni ali katero koli število lotov med tema vrednostima, vendar ne manjše od najmanjše sprejemljive količine lotov.
Primer 3: Povpraševanje, ki izhaja iz ponudbe Predpostavimo, da med dražbo dražitelj odda ponudbo, s katero povpraševanje pri ceni 20.000.000 EUR zmanjša za 2 lota na 0. Če je dosežena cena točno 20.000.000 EUR, lahko pridobi: – 2 lota (njegovo začetno količino) – 0 lotov (njegovo povpraševanje na koncu kroga, izračunano kot 2 + (–2)) – 1 lot (vmesno količino) Če dražitelj pred dražbo za to kategorijo lotov navede najmanjšo sprejemljivo količino 2 lota, potem ne pridobi samo 1 lota, saj je to manj od navedene najmanjše sprejemljive količine lotov. V tem primeru lahko dražitelj pridobi 2 lota ali pa nobenega. |
54. V izogib dvomom, v nobenem primeru dražitelj v posamezni kategoriji ne bo obvezan kupiti manj lotov od svoje navedene najmanjše sprejemljive količine lotov. Prav tako ne bo pridobil več lotov, kot znaša njegovo povpraševanje po doseženi ceni.
4.6.4 Določitev rezultatov kroga
55. Po zaključku oddaje ponudb, dražbeni sistem določi rezultat kroga. Rezultat za vsako kategorijo lotov obsega doseženo ceno in za vsakega posameznega dražitelja tudi doseženo količino.
56. Če se dražba zaključi po tem krogu, vsak dražitelj pridobi svojo doseženo količino po osnovni ceni, ki je enaka doseženi ceni na lot. V nasprotnem primeru je začetna cena v naslednjem krogu enaka doseženi ceni, začetna količina dražitelja pa enaka njegovi doseženi količini.
57. Presežno povpraševanje za vsako kategorijo lotov je opredeljeno kot vsota števila lotov iz ponudb vseh dražiteljev v tej kategoriji, od katere se odšteje količina razpoložljivih lotov v tej kategoriji.
4.6.5 Algoritem za obdelavo ponudb
58. Dražbeni sistem dosežene količine za posamezne dražitelje in kategorije lotov določi z uporabo naslednjega algoritma za obdelavo ponudb:
59. Dosežena količina za vsakega posameznega dražitelja in vsako kategorijo lotov je na začetku vsakega kroga enaka začetni količini dražitelja za posamezno kategorijo lotov.
60. Dražbeni sistem za vsako ponudbo izračuna odstotek razpona cene, ki odraža, kje v razponu med začetno ceno (0 %) in končno ceno (100 %) se nahaja ponudbena cena za vsako posamezno kategorijo lotov. Odstotek razpona cene se izračuna po naslednji formuli:
Odstotek razpona cene = | ponudbena cena – začetna cena | * 100 % |
končna cena – začetna cena |
61. Dražbeni sistem vse oddane ponudbe nato razporedi v seznam, urejen po odstotkih razpona cen. Vrstni red ponudb, ki imajo enak odstotek razpona cen, dražbeni sistem določi naključno.
62. Sistem pri vsaki ponudbi spremlja preostalo spremembo, ki na začetku predstavlja spremembo povpraševanja, ki jo zahteva dražitelj, pri čemer pozitivna številka v ponudbi predstavlja povečanje, negativna pa zmanjšanje.
63. Ponudbe na seznamu se nato obdelajo od najnižjega do najvišjega odstotka razpona cene, običajno v več ciklih.
64. Na splošno se zahteva po povečanju povpraševanja sprejme, če to ne krši pravil aktivnosti ali ne presega dražiteljeve spektralne kape. Zahteva po zmanjšanju povpraševanja se sprejme, če s tem skupno povpraševanje v kategoriji lotov ne pade pod količino razpoložljivih lotov. Dodatna pravila in postopek so podrobneje opredeljeni v pravilih v točkah od 65 do 73.
65. Pri obdelavi ponudb sistem najprej določi dovoljeno spremembo za vsako ponudbo.
66. Pri ponudbah, s katerimi se povečuje povpraševanje, je dovoljena sprememba, manjša izmed naslednjih vrednosti:
a. absolutne vrednosti preostale spremembe in
b. absolutne vrednosti razlike med:
i. največjim povpraševanjem, ki ne krši pravila aktivnosti in ne presega spektralne kape, in
ii. trenutno doseženo količino dražitelja.
67. Pri ponudbah, s katerimi se povpraševanje zmanjšuje, je dovoljena sprememba, manjša od obeh vrednosti:
a. absolutne vrednosti preostale spremembe ali
b. presežnega povpraševanja v kategoriji lotov na osnovi dosežene količine vseh dražiteljev.
68. Če je tako določena dovoljena sprememba 0, se ponudba označi za zavrnjeno.
69. V nasprotnem primeru se ponudba obdela odvisno od tega, ali gre za ponudbo, s katero se povpraševanje povečuje ali zmanjšuje.
70. Če dovoljena sprememba pri ponudbi, s katero se povpraševanje zmanjšuje, presega razliko med trenutno doseženo količino in dražiteljevo najmanjšo sprejemljivo količino lotov, se njegova dosežena količina nastavi na 0 in ponudba se odstrani s seznama. V nasprotnem primeru se dražiteljeva dosežena količina zmanjša za dovoljeno spremembo, preostala sprememba ponudbe (negativno število) pa se poveča za dovoljeno spremembo. Če gre za izstopno ponudbo, se njegova upravičenost zmanjša za toliko točk, kolikor je znašala skupna vrednost lotov sprejete spremembe dosežene količine.
Primer 4: Dovoljena sprememba Predpostavimo, da dražitelj odda ponudbo, s katero povpraševanje pri ceni 20.000.000 EUR zmanjša za 7 lotov na 0. Po uporabi dražbenih pravil se zgodi naslednje: – če presežno povpraševanje znaša 7 ali več, se lahko sprememba iz ponudbe sprejme v celoti; dovoljena sprememba v tem primeru je 7 in dosežena količina lotov dražitelja se zmanjša na 0; – če presežno povpraševanje znaša 6 ali manj, je dovoljena sprememba enaka presežnemu povpraševanju; po sprejetju takšnega zmanjšanja, presežnega povpraševanja ni več. Dosežena količina lotov dražitelja v tem primeru znaša 7 zmanjšana za presežno povpraševanje. Nesprejeti preostanek ponudbe ostane na seznamu in bo morda sprejet kasneje, če se sprejme ponudba drugega dražitelja, s katero se povečuje povpraševanje. V tem primeru dovoljena sprememba znaša najvišjo možno vrednost, ki ne presega 7 (ker je zmanjšanje v ponudbi znašalo 7) in ne presega presežnega povpraševanja. Zdaj predpostavimo, da je najmanjša sprejemljiva količina dražitelja v kategoriji 3 lote. Z upoštevanjem pravila iz točke 70, razlika med dražiteljevo trenutno doseženo količino lotov (7) in njegovo najmanjšo sprejemljivo količino lotov (3) znaša 7 – 3 = 4. Če presežno povpraševanje te številke ne presega, je rezultat enak kot zgoraj. Če pa presežno povpraševanje znaša 5 ali več, se dražiteljeva dosežena količina nastavi na 0 in ponudba se odstrani s seznama. Tako se upošteva najmanjša sprejemljiva količina lotov dražitelja, ki znaša 3; če bi dražitelj lahko prejel le 7 – 5 = 2 lota ali 7 – 6 = 1 lot, ne pridobi nobenega lota. |
71. Če pri ponudbi, s katero se povpraševanje povečuje, trenutna dosežena količina lotov dražitelja znaša 0 in je dovoljena sprememba nižja od njegove najmanjše sprejemljive količine lotov, se ponudba označi kot zavrnjena. V nasprotnem primeru se dražiteljeva dosežena količina poveča za dovoljeno spremembo, preostala sprememba pa se zmanjša za dovoljeno spremembo.
72. Po obdelavi ponudbe:
a. se ponudba odstrani s seznama, če njena preostala sprememba znaša 0
b. ponudba ostane na seznamu nespremenjena in sistem nadaljuje z obdelavo naslednje ponudbe na seznamu, če je bila ponudba označena kot zavrnjena. Če naslednja ponudba ne obstaja, tj. so vse ponudbe na seznamu zavrnjene, se obdelava ponudb za ta krog zaključi.
73. Če ponudba ni bila označena kot zavrnjena, sistem ponovno začne obdelavo ponudb na začetku seznama.
4.6.6 Določanje doseženih cen za posamezno kategorijo lotov
74. Ko se postopek obdelave ponudb v posameznem krogu zaključi, se dosežena cena za posamezno kategorijo lotov določi z naslednjim postopkom:
– Če skupne dosežene količine v kategoriji lotov presegajo količine razpoložljivih lotov v tej kategoriji (obstaja presežno povpraševanje), se dosežena cena nastavi kot končna cena za to kategorijo.
– V nasprotnem primeru se dosežena cena nastavi na najvišjo ceno, pri kateri je ponudba za zmanjševanje povpraševanje podana in sprejeta, oziroma na začetno ceno, v kolikor ponudbe za zmanjševanje povpraševanja ni bilo.
75. Če skupne dosežene količine ne presegajo količine razpoložljivih lotov v nobeni kategoriji (presežno povpraševanje ne obstaja), se dražba zaključi.
76. V nasprotnem primeru se dražba nadaljuje z naslednjim krogom.
77. Nova začetna cena vsake posamezne kategorije lotov v naslednjem krogu je enaka doseženi ceni za to kategorijo, končno ceno pa Agencija zviša po lastni presoji v razponu od 1 % do 25 %. V normalnih okoliščinah Agencija ne pričakuje, da bo končna cena več kot 10 % višja od začetne cene.
Primer 5: Sprememba povpraševanja v eni kategoriji lotov Vzemimo za primer kategorijo lotov X, pri kateri v krogu dražbe veljajo naslednji pogoji. |
Predpostavimo, da sta dražitelja A in B v kategoriji lotov X oddala naslednji ponudbi. |
Dražbeni sistem ponudbe razvrsti naraščajoče glede na odstotek razpona cene na naslednji način: 1. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje zmanjšuje za 1 lot pri ceni 1,05 milijona (odstotek razpona cene je 50%); 2. Ponudba dražitelja A, s katero povpraševanje zmanjšuje za 2 lota pri ceni 1,075 milijona (odstotek razpona cene je 75%). Na osnovi seznama se tako prva obdela ponudba dražitelja B. |
Dražbeni sistem izračuna dovoljeno spremembo za ponudbo dražitelja B, ki znaša 1, tj. nižjo od dveh vrednosti med absolutno vrednostjo zahtevane spremembe povpraševanja (tj. 1) in presežnim povpraševanjem (tj. 2). Ker preostala sprememba ne presega dovoljene spremembe, se zmanjšanje povpraševanja iz ponudbe dražitelja B sprejme v celoti, tako da povpraševanje zdaj znaša 7 lotov, tj. 8+(–1). Ponudba se odstrani s seznama. Ker je bila ponudba sprejeta, sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Prva (in edina) ponudba na seznamu je ponudba dražitelja A. |
Dražbeni sistem izračuna dovoljeno spremembo za ponudbo dražitelja A, ki znaša 1, tj. nižjo od dveh vrednosti med absolutno vrednostjo zahtevane spremembe povpraševanja (tj. 2) in presežnim povpraševanjem (tj. 1). Ker preostala sprememba presega dovoljeno spremembo, se sprememba povpraševanja dražitelja A sprejme le delno, tj. uveljavi se zmanjšanje za 1 lot, saj je količina razpoložljivih lotov tako zdaj enaka povpraševanju. Dosežena cena znaša 1,075 milijona (cena iz ponudbe dražitelja A), saj je to najvišja cena, pri kateri je bilo zmanjšanje sprejeto. |
Primer 6: Sprememba povpraševanja v dveh kategorijah lotov Vzemimo za primer kategoriji lotov X in Y, pri katerih v krogu dražbe veljajo naslednji pogoji. |
PRIMER A Predpostavimo, da sta dražitelja A in B v kategorijah lotov X in Y oddala naslednje ponudbe. |
Dražbeni sistem ponudbe razvrsti na naslednji način: 1. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Y povečuje za 1 pri ceni 1,22 milijona (odstotek razpona cene je 20%) 2. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 1 pri ceni 1,05 milijona (odstotek razpona cene je 50%) 3. Ponudba dražitelja A, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 2 pri ceni 1,075 milijona (odstotek razpona cene je 75%) Na osnovi seznama se tako prva obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y. Dražbeni sistem ponudbo, s katero dražitelj B povečuje povpraševanje, zavrne, ker krši pravilo aktivnosti. |
Dražbeni sistem v postopku obdelave nadaljuje s ponudbo, s katero dražitelj B zmanjšuje svoje povpraševanje v kategoriji X. Sistem izračuna dovoljeno spremembo, ki znaša 1, in dražiteljevo zmanjšanje povpraševanja je sprejeto, zato se ponudba odstrani s seznama. |
Dražbeni sistem se zdaj vrne na začetek seznama in spet obdela ponudbo, s katero dražitelj B povečuje svoje povpraševanje v kategoriji Y. To povečanje povpraševanja zdaj ne krši več pravila aktivnosti, saj je sprejeto zmanjšanje povpraševanja dražitelja B v kategoriji X sprostilo upravičenost za povečanje povpraševanja v kategoriji Y. Povečanje povpraševanja dražitelja B se sprejme in zato se ponudba odstrani s seznama. |
Dražbeni sistem nadaljuje s postopkom obdelave na začetku seznama, kjer je sedaj ponudba, s katero dražitelj A zmanjšuje svoje povpraševanje v kategoriji X. Sistem izračuna dovoljeno spremembo, ki znaša 1, in dražiteljevo zmanjšanje povpraševanja je le delno sprejeto, tj. uveljavi se zmanjšanje v vrednosti 1. Če povzamemo, dražitelj B lahko zamenja 1 lot iz kategorije X za lot kategorije Y, ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja pa se sprejme zgolj v vrednosti 1 lota in ne 2 lotov. |
PRIMER B Predpostavimo, da sta dražitelja A in B v kategorijah lotov X in Y oddala naslednje ponudbe, ki ne presegajo nobenih spektralnih kap. (Pomembno je opozoriti, da sta ceni iz ponudb dražiteljev A in B v kategoriji X v primerjavi s primerom A medsebojno zamenjani.) |
Dražbeni sistem ponudbe razvrsti na naslednji način: 1. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Y povečuje za 1 pri ceni 1,22 milijona (odstotek razpona cene je 20%) 2. Ponudba dražitelja A, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 2 pri ceni 1,05 milijona (odstotek razpona cene je 50%) 3. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 1 pri ceni 1,075 milijona (odstotek razpona cene je 75%) Na osnovi seznama se tako najprej obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. |
Dražbeni sistem nato obdela ponudbo dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X. Dražbeni sistem izračuna dovoljeno spremembo, ki znaša 2, tj. nižjo od dveh vrednosti med absolutno vrednostjo zahtevane spremembe povpraševanja (tj. 2) in presežnim povpraševanjem (tj. 2). Ker preostala sprememba ne presega dovoljene spremembe, se zmanjšanje povpraševanja ponudbe dražitelja A sprejme v celoti, tako da je presežno povpraševanje v kategoriji X zdaj 0. Ponudba je sprejeta in se zato odstrani s seznama. Sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Tako se ponovno obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. |
Dražbeni sistem nato obdela ponudbo dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X. Dražbeni sistem izračuna dovoljeno spremembo, ki znaša 0, tj. nižjo od dveh vrednosti med absolutno vrednostjo zahtevane spremembe povpraševanja (tj. 1) in presežnim povpraševanjem (tj. 0). Ker preostala sprememba presega dovoljeno spremembo, se ponudba dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja zavrne. Če povzamemo, dražitelj B ne more zamenjati 1 lota iz kategorije X za lot v kategoriji Y, ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja za 2 lota v kategoriji X pa je sprejeta v celoti. |
Primer 7: Sprememba povpraševanja v treh kategorijah lotov Vzemimo za primer kategorije lotov X, Y in Z, pri katerih v tem krogu dražbe veljajo naslednji pogoji. |
PRIMER A Predpostavimo, da sta dražitelja A in B v kategorijah lotov X, Y in Z oddala naslednje ponudbe, ki ne presegajo nobenih spektralnih kap. |
Dražbeni sistem ponudbe razvrsti na naslednji način: 1. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Y povečuje za 1 pri ceni 1,22 milijona (odstotek razpona cene je 20%) 2. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Z zmanjšuje za 1 pri ceni 1,23 milijona (odstotek razpona cene je 30%) 3. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 1 pri ceni 1,05 milijona (odstotek razpona cene je 50%) 4. Ponudba dražitelja A, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 2 pri ceni 1,075 milijona (odstotek razpona cene je 75%) Na osnovi seznama se tako najprej obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. Dražbeni sistem postopek obdelave nadaljuje s ponudbo, s katero dražitelj B zmanjšuje svoje povpraševanje v kategoriji Z, ki je sprejeta in se zato odstrani s seznama. |
Sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Ponovno se obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. Pomembno je opozoriti, da sprejem zmanjšanja povpraševanja v kategoriji Z (označenega kot izstopna ponudba) ne sprosti upravičenosti dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y. Naslednja se obdela ponudba dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X, ki je sprejeta in se zato odstrani s seznama. Sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Zdaj se ponovno obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je tokrat sprejeta, saj sprejem zmanjšanja povpraševanja v kategoriji X (označenega kot menjalna ponudba) sprosti upravičenost dražitelja B do povečanja povpraševanja v kategoriji Y. Ponudba je sprejeta in se zato odstrani s seznama. |
Dražbeni sistem nadaljuje s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama, kjer je sedaj le še ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja za 2 lota v kategoriji X, ki je le delno sprejeta. Če povzamemo, dražitelj B lahko zmanjša povpraševanje v kategoriji Z (označenega kot izstopna ponudba), kar pa mu ne omogoča povečanja povpraševanja. Dražitelj B lahko en lot iz kategorije X zamenja za en lot v kategoriji Y, saj zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X sprosti njegovo upravičenost. Ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja za 2 lota v kategoriji X je le delno sprejeta. |
PRIMER B Predpostavimo, da sta dražitelja A in B v kategorijah lotov X, Y in Z oddala naslednje ponudbe, ki ne presegajo nobenih spektralnih kap. (Pomembno je opozoriti, da sta ceni iz ponudb dražiteljev A in B v kategoriji X glede na primer A medsebojno zamenjani.) |
Dražbeni sistem ponudbe razvrsti na naslednji način: 1. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Y povečuje za 1 pri ceni 1,22 milijona (odstotek razpona cene je 20%) 2. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji Z zmanjšuje za 1 pri ceni 1,23 milijona (odstotek razpona cene je 30%) 3. Ponudba dražitelja A, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 2 pri ceni 1,05 milijona (odstotek razpona cene je 50%) 4. Ponudba dražitelja B, s katero povpraševanje v kategoriji X zmanjšuje za 1 pri ceni 1,075 milijona (odstotek razpona cene je 75%) |
Na osnovi seznama se tako prva obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. Dražbeni sistem postopek obdelave nadaljuje s ponudbo dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji Z, ki je sprejeta in se zato odstrani s seznama. |
Sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Ponovno se obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. Naslednja se obdela ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X, ki je sprejeta in se zato odstrani s seznama. Sistem ponovno začne s postopkom obdelave ponudb na začetku seznama. Ponovno se obdela ponudba dražitelja B za povečanje povpraševanja v kategoriji Y, ki je zavrnjena, saj krši pravilo aktivnosti. Naslednja se obdela ponudba dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X, ki je zavrnjena. V primerjavi s primerom A dražitelj B ne more zamenjati 1 lota v kategoriji X za 1 lot kategoriji Y, saj je prva sprejeta ponudba dražitelja A za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X, tako da je ponudba dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji X, ki bi lahko sprostila upravičenost v kategoriji Y, zavrnjena. Kljub vsemu pa je sprejeta ponudba dražitelja B za zmanjšanje povpraševanja v kategoriji Z (označena kot izstopna ponudba). |
4.6.7 Informiranje
78. Ko dražbeni sistem izračuna rezultat posameznega kroga, bo vsakemu dražitelju zaupno posredoval naslednje informacije:
– Dosežene količine dražitelja za posamezen krog za vsako kategorijo lotov,
– Doseženo ceno za posamezen krog za vsako kategorijo lotov,
– Dražiteljevo upravičenost v naslednjem krogu,
– Začetno in končno ceno za naslednji krog za vsako kategorijo lotov,
– Podatke o obsegu presežnega povpraševanja po zaključku posameznega kroga za vsako kategorijo lotov (glej pravili iz točk 79 in 80).
79. Dražbeni sistem bo za vse kategorije lotov, kjer ni presežnega povpraševanja (kjer povpraševanje po lotih ne preseže ponudbe lotov) prikazal, da ni presežnega povpraševanja.
80. Dražbeni sistem bo v krogu za posamezno kategorijo lotov prikazal informacije o presežnem povpraševanju na naslednji način:
a. Za kategorije lotov A, C1, C2, D in G bo sistem pokazal presežno povpraševanje v obsegih 1–2, 3–4, 5–6, 7–8, itd.
b. Za kategorijo lotov B bo sistem pokazal točen obseg presežnega povpraševanja,
c. Za kategorijo lotov E bo sistem pokazal presežno povpraševanje v obsegih 1–4, 5–8, 9–12, 13–16, itd.
d. Za kategorijo lotov F bo sistem:
i dražiteljem, z najmanjšo sprejemljivo količino lotov 4 ali manj, pokazal presežno povpraševanje v obsegih 1–4, 5–8, 9–12, 13–16, itd.
ii dražiteljem, z najmanjšo sprejemljivo količino lotov 5 ali več pokazal presežno povpraševanje na naslednji način:
– za presežno povpraševanje manjše ali enako 8: v obsegu 1–8, in
– za presežno povpraševanje večje kot 8: v obsegih 9–12, 13–16, 17–20, 21–24, itd.
Primer 8: Primer informiranja v kategoriji lotov F |
Predpostavimo, da imamo dva dražitelja A in B. Recimo, da sta dražitelja določila najmanjšo sprejemljivo količino lotov v kategoriji lotov F, in sicer dražitelj A 2 lota in dražitelj B 5 lotov. Če predpostavimo, da je v kategoriji lotov F na koncu kroga presežno povpraševanje 12, bosta dražitelja po krogu prejela naslednje informacije o presežnem povpraševanju: – Sistem bo dražitelju A pokazal presežno povpraševanje 9–12. – Sistem bo dražitelju B pokazal presežno povpraševanje 9–12. Če predpostavimo, da je v kategoriji lotov F na koncu kroga presežno povpraševanje 7, bosta dražitelja po krogu prejela naslednje informacije o presežnem povpraševanju: – Sistem bo dražitelju A pokazal presežno povpraševanje 5–8. – Sistem bo dražitelju B pokazal presežno povpraševanje 1–8. |
4.6.8 Zaključek glavne dražbe
81. Po zaključku glavne dražbe bo vsak dražitelj v vsaki kategoriji lotov pridobil svoje dosežene količine. Dražitelji torej plačajo pridobljene lote v vsaki kategoriji lotov po osnovni ceni v dani kategoriji lotov (oziroma, v primeru morebitne dodatne dražbe, po končni ceni za lot v dodatni dražbi, če bo nižja od osnovne cene). To pomeni, da bo vsak dražitelj moral v vsaki kategoriji lotov plačati zmnožek dosežene količine in osnovne cene.
4.6.8.1 Možnost odstopa od uspešno pridobljenih lotov
82. Vrednost pridobljenega spektra v določenih kategorijah lotov je lahko za nekatere dražitelje pogojena s hkratno pridobitvijo frekvenc v kategoriji lotov A. Posledično lahko dražitelj pod določenimi pogoji po glavni dražbi odstopi od nekaterih pridobljenih lotov (odda ponudbo za dodelitev 0 lotov), če ne pridobi nobenega lota v kategoriji lotov A. To pomeni, da dražitelj teh frekvenc ne bo pridobil in ne bo plačal osnovnih cen za te lote.
Dražitelj lahko odstopi (odda ponudbo za dodelitev 0 lotov) od naslednjih kategorij lotov:
a. kategorij lotov C1 in C2 (točka 83) in
b. vse kategorije lotov poleg kategorije lotov A (točka 84).
83. Med krogom, v katerem dražitelj odda ponudbo za zmanjšanje povpraševanja na 0 v kategoriji lotov A, lahko dražitelj odda ponudbo za dodelitev 0 lotov tudi v obeh kategorijah lotov C1 in C2 ne glede na dosežene količine po zaključku glavne dražbe. Dražitelj lahko to zahteva samo v primeru, ko je njegova dosežena količina v kategoriji lotov A večja od 0 v vseh prejšnjih krogih. V izogib dvomu, ponudbo mora oddati za obe kategoriji lotov C1 in C2 in ne le za eno ali drugo kategorijo lotov. Dražitelj bo to zahtevo podal prek dražbenega sistema med dražbenim krogom. Ponudba bo sprejeta za obe kategoriji lotov, če bo zmanjšanje povpraševanja na 0 v kategoriji lotov A sprejeto in a) če se glavna dražba konča po tem krogu ali b) če je pri vseh cenah v vseh naslednjih krogih povpraševanje dražitelja v obeh kategorijah lotov 0. Z drugimi besedami, če je ponudba dražitelja za zmanjšanje povpraševanja na 0 v kategoriji lotov A sprejeta, mora dražitelj v vseh naslednjih krogih do konca dražbe oddajati ponudbe za zmanjšanje povpraševanja v kategorijah sklopov C1 in C2 na 0 (dokler ponudba po zmanjšanem povpraševanju ni sprejeta ali do konca dražbe).
84. Dražitelji, ki pred dražbo niso imeli ODRF-ja v pasovih 800 MHz ali 900 MHz, lahko oddajo ponudbo za zmanjšanje povpraševanja na 0 lotov v vseh kategorijah lotov, če ne pridobijo nobenega lota v kategoriji lotov A. To pomeni, da med krogom, v katerem dražitelj odda ponudbo za zmanjšanje povpraševanja na 0 v kategoriji lotov A, lahko dražitelj odda ponudbo za 0 lotov v vseh ostalih kategorijah lotov (tj. kategorije lotov B, C1, C2, D, E, F in G) po končani glavni dražbi, ne glede na pridobljene količine. Dražitelj lahko to zahteva samo v primeru, ko je njegova dosežena količina v kategoriji lotov A večja od 0 v vseh prejšnjih krogih. Da bi se izognili dvomom, mora oddati ponudbo 0 za vse druge kategorije lotov (tj. kategorije lotov B, C1, C2, D, E, F in G) in ne more tega oddati le za podskupino teh kategorij lotov. Dražitelj bo to ponudbo oddal prek dražbenega sistema med dražbenim krogom. Ponudba bo sprejeta za vse kategorije lotov, če bo zmanjšanje povpraševanja na 0 sprejeto in:
a. če se glavna dražba konča po tem krogu ali,
b. če je pri vseh ponudbah v vseh naslednjih krogih povpraševanje ponudnika v vseh kategorijah lotov 0.
Z drugimi besedami, če dražitelj odda ponudbo za zmanjšanje povpraševanja na 0 v kategoriji lotov A, mora dražitelj še naprej oddajati ponudbe za zmanjšanje povpraševanja v vseh ostalih kategorijah lotov 0 v vseh naslednjih krogih (dokler se ponudbe za zmanjšanja povpraševanja niso sprejete ali do konca dražbe).
4.6.9 Morebitna dodatna dražba
85. Agencija se lahko odloči izvesti dodatno dražbo za nekatere ali vse kategorije lotov, v katerih so ostali neprodani loti po zaključku glavne dražbe oziroma po morebitnem odstopu od pridobljenih lotov.
86. Dodatna dražba se bo izvedla v formatu eSMRA, vendar brez možnosti menjalnih ponudb med kategorijami. Pravilo aktivnosti v dodatni dražbi določa, da dražitelj ne more povečati povpraševanja v nobeni kategoriji lotov.
87. V dodatni dražbi dražitelj ne sme dražiti tistih kategorij lotov, za katere je bila njegova zahteva za odstop od uspešno pridobljenih lotov v glavni dražbi odobrena.
88. Najmanjša sprejemljiva količina lotov vsakega dražitelja se upošteva tudi v dodatni dražbi, razen če je dražitelj že pridobil svojo najmanjšo količino lotov v kategoriji lotov na glavni dražbi. Takrat je najmanjša sprejemljiva količina lotov v tej kategoriji lotov na dodatni dražbi nastavljena na 1.
89. Dražitelji bodo prek dražbenega sistema pozvani, da določijo svoje začetno povpraševanje v vsaki kategorijo lotov, in sicer do roka, ki ga določi Agencija.
90. Začetne cene v dodatni dražbi bo določila Agencija. Agencija ne pričakuje, da bo začetne cene določila višje, kot bo potrebno, da se preostali loti prodajo in ne bodo višje kot cene zadnjega kroga glavne dražbe.
91. Po zaključku dodatne dražbe bo vsak dražitelj v vsaki kategoriji lotov pridobil svoje dosežene količine. To pomeni, da bo vsak dražitelj moral v vsaki kategoriji lotov plačati zmnožek dosežene količine in osnovne cene.
4.6.10 Razporeditve in cene, ki so določene v osrednji fazi
92. Izid osrednje faze bo osnova za dodelitveno fazo.
93. Vsak dražitelj bo v vsaki kategoriji lotov pridobil:
a. število lotov, pridobljenih na glavni dražbi po ceni, nižji od:
i. osnovne cene, določene na glavni dražbi in,
ii. osnovne cene, določene v dodatni dražbi, in poleg tega
b. če se izvede dodatna dražba, se tudi število lotov, pridobljenih na dodatni dražbi, proda po osnovni ceni, določeni na dodatni dražbi.
4.7 Dodelitvena faza
94. V dodelitveni fazi se določi, kateri konkretni frekvenčni bloki so dodeljeni posameznemu dražitelju.
95. Vsem dražiteljem je zagotovljeno, da bodo prejeli enako količino spektra v vsakem od frekvenčnih pasov, kot so jo pridobili v osrednji fazi. Ponudbe vplivajo le na to, kateri konkretni frekvenčni bloki bodo dražitelju dodeljeni, in na cene dodelitve, ki jih bo moral plačati.
96. Za zagotovitev učinkovite in pravične dodelitve konkretnih blokov dražiteljem se upoštevajo zgolj izvedljive dodelitve, v skladu s pogoji, ki so določeni v točki 4.7.1 tega sklepa.
97. Dodelitvena faza je sestavljena iz enega samega kroga draženja za vsak posamezen frekvenčni pas, v katerem je možna več kot ena možna dodelitev, poteka pa v naraščajočem redu frekvenčnih pasov. Ti krogi se imenujejo »dodelitveni krogi«.
98. Pri frekvenčnih pasovih z zgolj eno možno dodelitvijo se bodo konkretni bloki dražiteljem dodelili neposredno. Na primer, dražitelju, ki mu je dodeljen edini lot v kategoriji B, bo dodeljen edini razpoložljivi blok.
99. V vsakem krogu dodelitvene faze dražbeni sistem vsakemu dražitelju prikaže seznam možnih dodelitev konkretnih blokov, ki jih dražitelj lahko prejme, nakar dražitelj lahko določi višino ponudbe za vsako možno dodelitev. Če je dražitelju na voljo zgolj ena možna dodelitev, bo njegova ponudba za edino možnost znašala 0 EUR in je ne more spremeniti.
100. Če dražitelj ne določi višine ponudbe za posamezno možnost, bo privzeta višina ponudbe enaka 0 EUR; če bi bila dražitelju ta možnost dodeljena, bi cena dodelitve znašala 0 EUR.
101. Zneski ponudb v dodelitveni fazi morajo biti zaokroženi na 100 EUR. Najnižja ponudba za vsako možnost dodelitve frekvenc je 0 EUR, zgornja meja pa znaša 9.999.900 EUR.
102. Po zaključku oddaje ponudb posameznega dodelitvenega kroga dražbeni sistem določi uspešne dodelitve, tako da ugotovi, katera kombinacija možnosti za vsakega dražitelja doseže najvišjo vsoto povezanih ponudb.
103. V dodelitveni fazi bo za vsakega dražitelja sprejeta natančno ena uspešna ponudba v vsakem frekvenčnem pasu, v katerem mu je bil v osrednji fazi dodeljen vsaj en lot.
104. Spodnja poglavja vsebujejo podrobnejše informacije glede izvedljivih dodelitev v vsakem posameznem dodelitvenem krogu, kakor tudi pravila za določitev cene, ki določajo, koliko bodo uspešni dražitelji plačali.
4.7.1 Omejitve glede možnosti dodelitev
105. Dodelitev konkretnih blokov dražiteljem je izvedljiva, če je vsak frekvenčni blok dodeljen največ enemu dražitelju in če so izpolnjeni vsi spodaj navedeni pogoji, ki se nanašajo na posamezni frekvenčni pas.
4.7.1.1 Kategorije lotov A, E in G (700 MHz FDD, 2300 MHz, 26 GHz)
106. Da je dodelitev v kategorijah lotov A, E in G izvedljiva, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– število blokov, dodeljenih posameznemu dražitelju, mora biti enako številu lotov, ki jih je pridobil v osrednji fazi v vsaki kategoriji lotov,
– vsem dražiteljem, ki so pridobili lote v osrednji fazi, se dodelijo zvezni frekvenčni bloki,
– vsi neprodani bloki so tudi zvezni in se začnejo v spodnjem delu pasu.
4.7.1.2 Kategoriji lotov C1 in C2 (1500 MHz)
107. V frekvenčnem pasu 1500 MHz bo dodelitev konkretnih blokov temeljila na pridobljenih lotih v osrednji fazi po morebitni pretvorbi pridobljenih lotov iz kategorije lotov C1 v kategorijo lotov C2.
108. Da je dodelitev v frekvenčnem pasu 1500 MHz izvedljiva, morata biti izpolnjena naslednja pogoja:
– Število blokov, dodeljenih posameznemu dražitelju v osrednjem delu frekvenčnega pasu, ne sme biti manjše od števila lotov, pridobljenih v kategoriji lotov C1.
– Število blokov, dodeljenih posameznemu dražitelju v frekvenčnem pasu, je enako vsoti lotov, pridobljenih v kategorijah lotov C1 in C2.
109. Med temi dodelitvami so izvedljive zgolj tiste, ki zagotavljajo največjo možno zveznost:
a. če obstaja vsaj ena možna dodelitev blokov dražiteljem, v kateri vsi prejmejo zvezne bloke, potem so izvedljive zgolj te dodelitve,
b. če ni mogoče dodeliti zveznih blokov vsem dražiteljem, a je mogoče zagotoviti, da bodo nezvezni bloki dodeljeni zgolj enemu dražitelju, potem so izvedljive zgolj tiste dodelitve, v katerih nezvezne bloke prejme zgolj en dražitelj. Dražitelj, ki mu bodo dodeljeni nezvezni bloki, se določi v skladu s točko 4.7.2 tega sklepa,
c. drugače so izvedljive zgolj tiste dodelitve, pri katerih so nezvezni bloki dodeljeni zgolj dvema dražiteljema. Dražitelja, ki jima bodo dodeljeni nezvezni bloki, se določita v skladu s točko 4.7.2 tega sklepa.
110. Pomembno je opozoriti, da so lahko v tem frekvenčnem pasu neprodani loti razporejeni po zveznih ali nezveznih blokih in so lahko kjerkoli znotraj frekvenčnega pasu.
4.7.1.3 Kategorija lota D (2100 MHz)
111. V frekvenčnem pasu 2100 MHz bo blok BD07 v velikosti 2x5 MHz, imenovan »zadržan blok«, na voljo kasneje kot drugi bloki (leta 2023 namesto 2021).
112. Če je vsaj en dražitelj v osrednji fazi pridobil vsaj 3 lote v kategoriji lotov D, potem je dodelitev izvedljiva zgolj v naslednjih primerih:
– vsem dražiteljem, ki so v osrednji fazi pridobili lote v tem frekvenčnem pasu, se dodelijo zvezni frekvenčni bloki (vključno z zadržanim in nezadržanimi bloki),
– število blokov, ki so dodeljeni posameznemu dražitelju, mora biti enako številu lotov, pridobljenih v osrednji fazi,
– nobenemu dražitelju, ki je pridobil 2 lota ali manj, ne bo dodeljen zadržani blok,
– dražitelju, ki mu je dodeljen zadržani blok, se dodeli vsaj 2x10 MHz zveznega spektra, ki ni zadržan.
113. Če ni izvedljiva nobena možna dodelitev v skladu s pravilom iz točke 112 ali noben dražitelj v osrednji fazi ni pridobil vsaj 3 lotov v kategoriji lotov D, je dodelitev izvedljiva zgolj v naslednjih primerih:
– vsem dražiteljem, ki so v osrednji fazi pridobili lote v tem frekvenčnem pasu (tj. kategorija lotov D), se dodelijo zvezni frekvenčni bloki (vključno z zadržanim in nezadržanimi bloki),
– število blokov, ki so dodeljeni posameznemu dražitelju, mora biti enako številu lotov, pridobljenih v osrednji fazi.
114. Dražitelj, ki mu bo dodeljen odloženi blok, bo za ta blok prejel popust v višini 20 % osnovne cene za kategorijo lotov D na glavni dražbi (ali dodatni dražbi, če noben lot ni bil podeljen v glavni dražbi v tej kategoriji).
115. Pomembno je opozoriti, da so v tem frekvenčnem pasu neprodani loti lahko razporejeni po zveznih ali nezveznih blokih in so lahko kjerkoli znotraj frekvenčnega pasu.
4.7.1.4 Kategorija lotov F (3600 MHz)
116. V frekvenčnem pasu 3600 MHz je dodelitev izvedljiva zgolj v naslednjih primerih:
– število blokov, ki so dodeljeni posameznemu dražitelju, mora biti enako številu lotov, pridobljenih v osrednji fazi,
– vsem dražiteljem, ki so pridobili lote v osrednji fazi, se dodelijo zvezni frekvenčni bloki,
– dražiteljem, ki so pridobili manj kot 80 MHz, se dodelijo nižje frekvence kot dražiteljem, ki so pridobili vsaj 80 MHz,
– vsi neprodani loti bodo zvezni in se začnejo v spodnjem delu pasu, tj. pri 3420 MHz.
4.7.2 Določitev uspešnega dražitelja
117. Po zaključku oddaje ponudb v dodelitveni fazi bo dražbeni sistem določil natančno eno uspešno dodelitev za vsakega posameznega dražitelja v posameznem frekvenčnem pasu, tako da bo poiskal največjo skupno vrednost teh ponudb.
118. Če ima več kombinacij dodelitvenih ponudb, ki izpolnjujejo te pogoje, isto najvišjo vrednost, potem dražbeni sistem naključno izbere eno od teh kombinacij.
4.7.3 Določitev cene
119. Cene dodelitve se v vsakem dodelitvenem krogu določijo v skladu z naslednjimi pogoji:
120. Oportunitetni strošek za podnabor uspešnih dražiteljev se določi z upoštevanjem hipotetične uspešne dodelitve, v kateri vsi uspešni dražitelji v naboru oddajo ponudbe za vse možnosti nastavljene na 0 EUR (tj. primer, v katerem bi bilo dražiteljem v podnaboru vseeno glede vseh možnosti dodelitve). Presežek je razlika med vsoto vseh uspešnih dodelitvenih ponudb v dejansko izbrani kombinaciji, zmanjšano za vsoto vseh uspešnih dodelitvenih ponudb v hipotetični uspešni kombinaciji. Oportunitetni strošek za nabor uspešnih dražiteljev je tako vsota njihovih uspešnih dodelitvenih ponudb, zmanjšan za presežek.
121. Cene dodelitve se določijo v vsakem frekvenčnem pasu za vse uspešne dražitelje hkrati z enim izračunom. Pri tem se za izračun enoličnega nabora cen dodelitve uporabi:
– Prvi pogoj: cene dodelitve morajo biti pozitivne ali 0 EUR ter ne večje, kot je znesek uspešne ponudbe.
– Drugi pogoj: nabor cen dodelitve mora biti zadosti visok, in sicer tako, da je vsota cen dodelitve, ki jih mora plačati vsak možen podnabor uspešnih dražiteljev, najmanj njihov skupni oportunitetni strošek. Če samo en nabor cen dodelitve izpolnjuje ta dva pogoja, to določi cene dodelitve za ta frekvenčni pas.
– Tretji pogoj: če je več naborov cen dodelitve, ki izpolnjujejo prvi in drugi pogoj, potem je izbran tisti nabor cen dodelitve, ki ima najnižjo vsoto cen dodelitve med vsemi uspešnimi dražitelji. Če samo en nabor cen dodelitve izpolnjuje te tri pogoje, to določi cene dodelitve za ta frekvenčni pas.
– Četrti pogoj: če je več naborov cen dodelitve, ki izpolnjujejo prve tri pogoje, potem je izbran tisti nabor cen dodelitve, ki ima najnižjo vsoto kvadratov razlik uteženo s številom pridobljenih lotov med cenami dodelitve za vsakega uspešnega dražitelja in posameznim oportunitetnim stroškom tega dražitelja za ta frekvenčni pas.
122. Ti pogoji opisujejo enolično ceno dodelitve za vsakega posameznega uspešnega dražitelja v vsakem dodelitvenem krogu, ki ni višja od njegove uspešne dodelitvene ponudbe. V kolikor te cene dodelitve niso zaokrožene na cel EUR, se zaokrožijo navzgor na najbližji EUR.
4.7.4 Zaključek dodelitvene faze
123. Agencija po vsakem dodelitvenem krogu določi uspešne ponudbe in cene dodelitve. Vsakemu dražitelju bodo posebej in zaupno sporočene naslednje informacije (ne pa tudi drugim dražiteljem):
– konkretni frekvenčni bloki, ki so mu dodeljeni v posameznem frekvenčnem pasu,
– cene dodelitve, ki jih bo moral plačati za posamezni dodelitveni krog.
4.8 Zahteve glede depozita
124. Dražitelji morajo pred začetkom dražbe nakazati začetni depozit v 100-odstotni vrednosti svojih izhodiščnih ponudb, kot je določeno v točki 3.2.1 tega sklepa in v poglavju A.5.2.1 ter v skladu z obrazcem I.6 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa.
125. Če po zaključku katerega koli kroga glavne dražbe depozit, ki ga je nakazal dražitelj, znaša manj kot 50 % njegove ponudbe, mora dražitelj depozit povečati, tako da bo znašal najmanj 70 % njegove ponudbe. Agencija bo dražitelje obvestila, če bodo morali povišati svoj depozit. V izogib dvomu, dražitelji lahko sami svoj depozit povečajo nad zahtevani znesek in tako zmanjšajo potrebo po dodatnih povišanjih med potekom dražbe. Dražitelji lahko povečajo svoj depozit tudi kadar koli med dražbo – in predvsem pred zahtevo po povečanju depozita – pri čemer morajo Agencijo obvestiti o povečanju zneska depozita in predložiti ustrezno dokazilo o plačilu.
126. Če se Agencija odloči izvesti dodatno dražbo, mora pred začetkom dodatne dražbe in po zaključku vsakega kroga dodatne dražbe dražiteljev depozit znašati vsaj vsoto:
a. 50 % vsote njegovih ponudb na dodatni dražbi in
b. 50 % osnovnih cen v vsaki kategoriji lotov, ki jih je dražitelj pridobil na glavni dražbi.
127. V nasprotnem primeru bo moral dražitelj povišati vrednost svojega depozita, tako da bo znašal:
a. 70 % vsote njegovih ponudb na dodatni dražbi in
b. 70 % osnovnih cen v vsaki kategoriji lotov, ki jih je dražitelj pridobil na glavni dražbi.
128. Če Agencija zahteva povišanje depozita, bo dražitelja obvestila o roku, do katerega mora nakazati dodatni znesek, ki je enak povečanju depozita. To obvestilo bo posredovano ne več kot 24 ur in ne manj kot 6 ur pred potekom roka. Dražba bo začasno ustavljena do preteka tega roka.
129. Če dražitelj ne poviša svojega depozita v skladu z zahtevo, ne bo več mogel oddajati ponudb v naslednjem krogu in vseh krogih, ki bodo temu sledili. Šteje se, da je vnesel ponudbo za znižanje svojega povpraševanja na 0 za vse kategorije lotov pri začetni ceni v krogu in vseh krogih, ki bodo sledili. V izogib dvomu, te ponudbe za zmanjšanje povpraševanja bodo obdelane v postopku opisanem v pravilih dražbe iz točk 58 do73. To pomeni, da bo dražitelj pridobil tiste lote, za katere zmanjšanje povpraševanja ne bo sprejeto. Dražitelj bo moral po zaključku dražbe plačati za vse pridobljene lote.
4.9 Nedovoljeno dogovarjanje
130. Določila v zvezi z nedovoljenim dogovarjanjem so opisana v točki 2.2.2 tega sklepa in v poglavju A.5.3.2 razpisne dokumentacije tega javnega razpisa. Vse ponudbe dražiteljev bodo razveljavljene. V takem primeru se že plačani zneski za pokritje administrativnih stroškov kot tudi že plačani zneski za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ne bodo vračali.
4.10 Kršitev pravil dražbe
131. Agencija lahko izključi dražitelja, ki krši pravila dražbe. Vse ponudbe tega dražitelja bodo razveljavljene. V primeru izključitve se dražitelju ne vrnejo že vplačani zneski akontacije administrativnih stroškov in že vplačani depoziti.
4.11 Komunikacija z Agencijo
132. Dražbeni sistem omogoča Agenciji, da pošilja sporočila dražiteljem, kar se uporablja kot osnovni način komunikacije z dražitelji.
133. Osnovni sistem komuniciranja dražiteljev z Agencijo bo preko dvosmernega sporočilnega sistema, ki ga prav tako omogoča dražbeni sistem. Če ta sporočilni sistem odpove, lahko dražitelji komunicirajo z Agencijo preko telefona ali e-pošte (drazba@akos-rs.si). Več informacij bo dražiteljem na voljo pred dražbo. Telefonski klici se snemajo.
4.12 Izjemne okoliščine
134. Agencija lahko po lastni presoji:
– dovoli dražitelju oddati ponudbo prek telefona, če je predsednik komisije prepričan, da dražitelj ne more oddati ponudbe prek dražbenega sistema (podrobnosti glede tega postopka določa pravila iz točke 137),
– dovoli dražitelju oddati ponudbo za krog po preteku tega kroga (vendar ne po tem, ko so informacije o rezultatih tega kroga že poslane dražiteljem), če je predsednik komisije prepričan, da dražitelj ni mogel oddati ponudbe v samem krogu zaradi tehničnih težav.
135. Če dražitelj ne more oddati ponudbe prek dražbenega sistema, mora nemudoma poklicati Agencijo po telefonu.
136. To je dovoljeno zgolj v izjemnih okoliščinah. Telefonski klic se mora začeti pred zaključkom kroga.
137. Vsi telefonski klici se snemajo. Dražitelji se morajo predstaviti in strinjati, da se pogovor snema. Če se dražitelj s tem ne strinja, ponudbe ne more oddati. Posnetki se hranijo vsaj šest mesecev ali dlje v primeru morebitnih sporov po dražbi.
138. Ko se dražitelji predstavijo, morajo navesti validacijsko geslo (Offline Validation Code), s katerim dodatno dokazujejo, da so pooblaščeni za oddajo ponudbe. Dražitelji, ki ne morejo navesti pravilnega validacijskega gesla, ne bodo mogli oddati ponudbe po telefonu. Dražitelji bodo lahko dostopali do seznama validacijskih gesel preko dražbenega uporabniškega vmesnika. Priporočljivo je, da si dražitelji sezname validacijskih gesel natisnejo takoj, ko bodo lahko dostopali do dražbenega sistema, da bodo tako pripravljeni za primer, če ga bodo med dražbo potrebovali.
139. Dražitelji naj se ne zanašajo na rezervni postopek in naj si zagotovijo redundančne sisteme, ki jih lahko uporabijo v primeru morebitnih tehničnih težav.
140. V izjemnih okoliščinah lahko Agencija v kateri koli fazi dražbe po lastni presoji:
– prestavi zaključek trenutnega kroga ali objavo rezultatov kroga;
– prerazporedi nadaljnje kroge;
– prekliče krog, ki trenutno poteka, ali krog, za katerega rezultati še niso bili objavljeni, in prerazporedi ta krog;
– razveljavi enega ali več krogov in v njih oddane ponudbe ter ponovno prične dražbo razveljavljenih krogov in/ali
– razveljavi vse ponudbe, prejete na dražbi, in bodisi prekine dražbo bodisi jo ponovno začne.
141. Agencija odloči, ali je prišlo do izjemnih okoliščin. Izjemne okoliščine so lahko na primer obsežne tehnične težave ali sum morebitnega nedovoljenega dogovarjanja med dražitelji.
4.13 Zaključek dražbe
142. Dražba se konča z zaključkom dodelitvene faze. Na tej točki bodo vsem dražiteljem posredovane naslednje informacije:
– identiteta uspešnih dražiteljev,
– frekvenčna območja, ki so bila dodeljena vsakemu uspešnemu dražitelju in
– znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ki jo mora plačati vsak uspešni dražitelj, vključno z razčlenitvijo na osnovne cene in cene dodelitve.
5 Rok in način predložitve ponudb
Ponudbe morajo biti osebno predložene na sedežu agencije najkasneje na dan 1. 2. 2021 do 11. ure po lokalnem času kraja sedeža Agencije.
Ponudniki morajo svoje ponudbe predložiti osebno v vložišču Agencije, v prvem nadstropju na naslovu Stegne 7, Ljubljana, in sicer lahko to storijo vsak delovni dan od 8.30 do 14. ure oziroma zadnji dan roka do 11. ure. Ker gre za anonimen javni razpis, bo ponudnik ob predložitvi ponudbe prevzel šifro, kar bo potrdil s podpisom. Pod to šifro bo ta ponudnik s svojo ponudbo obravnavan na javnem odpiranju ponudb. Ponudbo lahko osebno predloži zakoniti zastopnik ponudnika oziroma pooblaščena oseba s strani zakonitega zastopnika ponudnika, ki mora v tem primeru predložiti pooblastilo in se izkazati z osebnim dokumentom. Smiselno enako velja v primeru, ko je ponudnik fizična oseba.
Podrobnejše informacije v zvezi z načinom oddaje ponudb se nahajajo v razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
6 Javno odpiranje
Agencija bo izvedla javno odpiranje pravočasnih in pravilno označenih ponudb dne 1. 2. 2021 ob 14. uri po lokalnem času kraja sedeža Agencije, in sicer v sejni sobi Agencije (Stegne 7, Ljubljana).
V primeru, da bodo na dan odpiranja ponudb veljali posebni ukrepi, povezani s pandemijo COVID-19 (npr. omejeno zbiranje ljudi), bo Agencija javno odpiranje izvedla na daljavo preko spletne aplikacije. Na svojih spletnih straneh bo najkasneje sedem dni pred javnim odpiranjem objavila povabilo k prijavi spremljanja javnega odpiranja na daljavo. Prijavljenim bo nato Agencija najkasneje en dan pred javnim odpiranjem ponudb posredovala spletno povezavo, na kateri bodo prijavljeni v živo (npr. preko aplikacije Webex) spremljali javno odpiranje ponudb, ki ga bo na sedežu Agencije izvedla razpisna komisija.
Podrobnejše informacije v zvezi z javnim odpiranjem se nahajajo v razpisni dokumentaciji tega javnega razpisa.
7 Razpisna dokumentacija
Ponudnik, ki se prijavlja na javni razpis, mora predložiti popolno ponudbo v skladu s tem sklepom o uvedbi javnega razpisa in razpisno dokumentacijo tega javnega razpisa.
Razpisna dokumentacija podaja podrobnejše informacije tega javnega razpisa in posamičnih točk predmetnega sklepa.
Razpisna dokumentacija je objavljena na spletnih straneh agencije: www.akos-rs.si.
8 Sprememba ali dopolnitev sklepa o uvedbi javnega razpisa in razpisne dokumentacije
Agencija lahko spremeni predmetni sklep, ob tem pa mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo biti enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Morebitni novi sklep bo Agencija objavila v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred potekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb (šesti odstavek 38. člena ZEKom-1), ter na spletni strani Agencije www.akos-rs.si.
Agencija si pridržuje pravico do spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije. Razpisna dokumentacija se v takem primeru spremeni oziroma dopolni z objavo spremembe oziroma dodatka na spletni strani Agencije, vendar najkasneje do 22. 1. 2021. V primeru dodatkov k razpisni dokumentaciji je ponudnik dolžan slednje v celoti upoštevati pri oblikovanju svoje ponudbe.
9 Razveljavitev javnega razpisa: Agencija si pridržuje pravico, da kadarkoli do izdaje ODRF-jev na podlagi javnega razpisa, javni razpis razveljavi. Sklep o razveljavitvi javnega razpisa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
10 Dodatne informacije in kontaktna oseba
Interesent, ki želi kakršnokoli pojasnilo v zvezi z razpisno dokumentacijo, postopkom javnega razpisa ali predmetom javnega razpisa, mora to zahtevati izključno v pisni obliki in slovenskem jeziku. Pisno zahtevo naslovi na Agencijo (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Stegne 7, 1000 Ljubljana) s pripisom »Pojasnila v zvezi javnim razpisom z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom v radiofrekvenčnih pasovih 700 MHz, 1500 MHz, 2100 MHz, 2300 MHz, 3600 MHz in 26 GHz« oziroma na elektronski poštni naslov: drazba@akos-rs.si.
Navedeno podrobneje definira razpisna dokumentacija tega javnega razpisa v poglavju B.
Za dodatne informacije v zvezi z načinom zahtevanja in podajanja pojasnil je kontaktna oseba Janja Varšek (tel. 01/583-63-00 in e-naslov: drazba@akos-rs.si).
11 Rok za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc: Agencija bo izdala ODRF-je ob upoštevanju določil glede roka, kot je opredeljen v 49. členu ZEKom-1, ob predpogoju, da je posamezni uspešni dražitelj poravnal znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in morebitni preostanek deleža administrativnih stroškov. Posamezne ODRF-je bo agencija izdala v 45 dneh po plačilu zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in morebitnega preostanka deleža administrativnih stroškov.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije
