Na podlagi tretjega odstavka 59. člena in 100. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), v zvezi z 32., 34. in tretjim odstavkom 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), ob konsistentni razlagi Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (Uradni list EU L 94 z dne 28. 3. 2014, str. 1–64) in Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19), ter na podlagi 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Komen (Uradni list RS, št. 80/09, 39/14, 39/16) je Občinski svet Občine Komen na 14. redni seji dne 23. 12. 2020 sprejel
o koncesiji za izvajanje javne službe upravljanja s spomeniškimi območji in varstva nepremične dediščine v Občini Komen
(1) Ta odlok je koncesijski akt za koncesijo za izvajanje javne službe upravljanja s spomeniškimi območji in varstva nepremične dediščine (dalje: javna služba), za opravljanje nalog: upravljanje lokalnih spomeniških območij in spomenikov, izvajanje programov za razvijanje zavesti o dediščini, sodelovanje z lastniki nepremičnih spomenikov in z drugimi, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom, ter posredovanje pojasnil, nasvetov in navodil, in sicer v zvezi s spomeniškimi območji oziroma spomeniki iz 8. člena tega odloka. S tem odlokom se določa predmet in pogoje za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(2) Javna služba se izvaja v javnem interesu zaradi zagotovitve upravljanja spomeniških območij in spomenikov ter varstva kulturne dediščine v skladu z njenim kulturnim, vzgojnim, razvojnim, simbolnim in identifikacijskim pomenom za občino, skladno s prvim odstavkom 2. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), ter 2. do 11. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (ZSRT-1).
(3) Odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS).
(4) Koncesija po tem odloku se skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe, in ob konsistentni razlagi 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (ZNKP), za obdobje 5 let podeli družbi OBMOČNA RAZVOJNA AGENCIJA KRASA IN BRKINOV d.o.o., Partizanska cesta 4, 6210 Sežana, MŠ: 2059649000, ID za DDV: SI 28474066 (v nadaljevanju koncesionar).
(5) Pogoj za obstoj koncesijskega razmerja je, da poslovni delež v družbi koncesionarja ni prenesen na osebo zasebnega prava. Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe ali pogoji podelitve koncesije, koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(pojmi in izrazi v odloku)
(1) V tem odloku uporabljeni pojmi in izrazi imajo naslednji pomen:
– »koncedent« je Občina Komen;
– »koncesionar« je gospodarski subjekt, ki mu je bila podeljena koncesija;
– »koncesija« je s tem odlokom in koncesijsko pogodbo urejeno razmerje med koncedentom in koncesionarjem v zvezi z javno službo iz prvega člena tega odloka;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku;
– »uporabniki« so vsi obiskovalci in uporabniki spomeniških območij in lokalnih spomenikov iz 8. člena tega odloka;
– »koncesijska pogodba« je pogodba, s katero koncedent in kocesionar uredita medsebojna razmerja v zvezi s koncesijo;
– »objekti in naprave koncesije« so vsi objekti, zgradbe, naprave in druga oprema, ki jih koncesionar za izvajanje koncesije uporablja na območju koncesije;
– »območje koncesije« so zemljišča in objekti na njih, na katerih koncesionar izvaja svoje pravice in obveznosti iz koncesijskega razmerja;
– »tveganje« je verjetnost, da bo izpostavljenost možnosti nastanka negotovega dogodka, ki ni odvisen od izključne volje prizadete stranke, povzročila škodo ali drugo negativno posledico;
– »višja sila in druge nepredvidljive okoliščine« so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje koncesije ni možno na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo področni predpisi.
(splošno o razporeditvi tveganj)
(1) Koncesionar v koncesijski dobi prevzema večino tveganja, povezanega z izvajanjem koncesije, razen v obsegu, kot ga določa koncesijska pogodba.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena si stranka, ki nosi tveganje, škodo iz prvega odstavka tega člena lahko povrne od druge stranke v koncesijskem razmerju, če je ta zanjo odgovorna, ali od tretje osebe (zavarovanje rizika, uveljavljanje odgovornosti tretje osebe in podobno).
(razmerje do podizvajalcev)
(1) Koncesionar lahko posamezne naloge oziroma storitve v zvezi z izvajanjem javne službe odda podizvajalcu, vendar za izvršitev teh nalog oziroma storitev odgovarja koncedentu, kot bi jih izvedel sam.
(2) Koncesionar mora tudi v primeru upravljanja preko pogodbe s podizvajalcem v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(obveznosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so zlasti:
– v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javno službo, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene, varstvene in druge normative in standarde, povezane z upravljanjem objektov, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zdravstveno, varnostno in ekološko neoporečno delovanje celotne infrastrukture;
– zagotoviti ustrezno neoporečno stanje kompleksa in celotne infrastrukture tako, da bo izključena nevarnost povzročitve večje škode na okolju ali zdravju ljudi;
– redno vzdrževati objekte, vključno z vso opremo in napravami, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njegova vrednost in omogoča njegova normalna uporaba;
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva kot dober gospodar, jih tekoče investicijsko vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ogrožajo varstvo okolja ali zdravje ljudi nemudoma, ostale napake, okvare in pomanjkljivosti pa v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
– sklepati z uporabniki pogodbe za opravljanje storitev, ki so predmet koncesije, izdajati vstopnice uporabnikom in obračunavati davke in prispevke od prejetih plačil za uporabo storitev v skladu s predpisi;
– v okviru svojih poslovnih usmeritev in načrtov zagotoviti enako in nediskriminirano obravnavo uporabnikov;
– pripravljati (letne in dolgoročne) programe za izvajanje javne službe in kalkulacije prihodkov in odhodkov dejavnosti in najmanj enkrat letno koncedentu poročati o izvajanju javne službe in poslovanju;
– po uskladitvi s koncedentom oblikovati cene storitev;
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije.
(2) Podrobneje se obveznosti koncesionarja določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar nosi tveganje nastanka škode na objektih in napravah koncesije v trajanju celotne koncesijske dobe ter jih mora zavarovati najmanj za običajne rizike, kot so požar, strela, eksplozija, vihar, toča; poplava, vdor/izliv vode; zemeljski in snežni plaz, teža snega; žled; strojelom; udarec vozila, padec letala; manifestacije, demonstracije. Kolikor je zavarovalna pogodba že sklenjena ali je zavarovanje pokrito v okviru širšega zavarovanja s strani občine ali drugega zavarovalca, se šteje obveznost koncesionarja iz predhodnega odstavka za izpolnjeno, ko povrne zavarovalcu ustrezno premijo oziroma del premije.
(ločeni računovodski izkazi)
(1) Koncesionar mora zagotoviti ločene računovodske izkaze posebej za dejavnost javne službe iz 1. člena in za druge svoje dejavnosti, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Pravo koncesijske pogodbe je pravo, veljavno v Republiki Sloveniji.
Koncesija se podeli na območju vasi in gradu Štanjel, na nepremičninah, kot je določeno v 8. členu tega odloka.
(1) Vsebina in dejavnosti, ki jih zajema javna služba varstva nepremične dediščine, so upravljanje spomeniških območij in lokalnih spomenikov, objektov ter kompleksov iz drugega odstavka tega člena v javnem interesu, zagotavljanje dostopa uporabnikom v obratovalnem času, sklepanje pogodb z uporabniki, obračunavanje storitev uporabnikom in izdajanje računov v svojem imenu in za svoj račun, čiščenje in tekoče ter, na podlagi posebnega pooblastila, investicijsko vzdrževanje objektov, zagotavljanje brezhibnosti in skladnosti delovanja, kot tudi sodelovanje z lastniki nepremičnih spomenikov in z drugimi, ki imajo interese v zvezi s posameznim spomenikom, posredovanje pojasnil, nasvetov in navodil, izvajanje programov za razvijanje zavesti o dediščini, ter ostala vsebina, kot se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo.
(2) Spomeniška območja oziroma lokalni spomeniki, s katerimi upravlja koncesionar, so naslednji, podrobneje pa se določijo s koncesijsko pogodbo:
Nepremičnina | Parc. številka | EŠD |
Kobdiljski stolp s sanitarijami | 1082, k.o. Štanjel | 760, 7214 |
Južni del zgornjega palacija Gradu Štanjel s kvadratnim stolpom (brez pisarniških prostorov, ki jih v najem oddaja Občina Komen) | 1018, 1009/3 k.o. Štanjel | 760, 7214, 7244 |
Galerija Lojzeta Spacala v južnem delu spodnjega palacija Gradu Štanjel z umetniško zbirko Lojzeta Spacala | 1009/3, k.o. Štanjel | 760, 7244, 7214 |
Severni niz spodnjega palacija Gradu Štanjel z okroglim stolpom in z dvoriščem (brez 1. nadstropja) | 1009/3, 30/2, 30/3, 30/4 k.o. Štanjel | 760, 7244, 7214 |
(3) Koncesionar se izrecno seznanja, da se nekateri objekti ne predajajo v upravljanje v celoti, pač pa so lahko določeni deli objektov, določeni prostori in/ali določena oprema iz javne službe izvzeti in ostanejo v upravljanju koncedenta kot lastnika. Vse navedeno se podrobneje določi s koncesijsko pogodbo. Kolikor v koncesijski pogodbi ni določeno drugače, v dvomu velja, da se objekti predajajo v upravljanje neopremljeni.
(objekti in naprave, potrebni za izvajanje javne službe)
Objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe varstva nepremične dediščine, predstavljajo posamezni objekti ali deli objektov kulturnih spomenikov, katerih vključitev oziroma izvzetje se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(koncesija za izvajanje javne službe)
(1) Koncesija za izvajanje javne službe varstva nepremične dediščine se podeli koncesionarju s koncesijsko pogodbo iz 19. člena tega odloka.
(2) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji, tako da mu je omogočeno, da uporablja dediščino kot vir informacij in znanja, uživa v njenih vrednotah in prispeva k njeni bogatitvi.
(3) Koncesionar pripravi načrt upravljanja spomeniškega območja oziroma spomenika in ga predloži v sprejetje občinskemu svetu. S spomeniki oziroma dediščino, s katero koncesionar upravlja, mora ravnati kot dober gospodar, in tako, da se dosledno upoštevajo in ohranjajo njene kulturne vrednote in družbeni pomen.
(4) Naloge in storitve javne službe opravlja koncesionar v svojem imenu in za svoj račun in jih financira iz virov sredstev koncesije, določenih v 17. členu tega odloka, ter drugih lastnih virov.
III. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Koncesionar je dolžan izvajati dejavnosti koncesije iz prvega odstavka 1. člena tega odloka, na način, kot je določen v zakonu, podzakonskih predpisih, občinskih odlokih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivale na izvajanje koncesije, kot so:
– postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;
– stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije;
– poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;
– v vseh primerih višje sile.
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje koncesije in javne službe v skladu z določbami zakona in tega odloka je ne glede na določbe prejšnjih členov odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije in javne službe.
(2) Koncesionar je v skladu z zakonom primarno odgovoren za vso škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncedent za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposlene osebe ali pogodbeni (pod)izvajalci po tem odstavku, ne odgovarja.
(3) Koncesionar je hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki bo določena s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti. Kolikor je zavarovalna pogodba že sklenjena ali je zavarovanje pokrito v okviru širšega zavarovanja s strani občine ali drugega zavarovalca, se šteje obveznost koncesionarja iz predhodnega odstavka za izpolnjeno, ko povrne zavarovalcu ustrezno premijo oziroma del premije. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo oziroma drugo dokazilo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine, v primeru, da bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od nje.
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje dejavnosti koncesije iz 1. člena tega odloka, na način, kot je določen v zakonu, podzakonskih predpisih, občinskih odlokih in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev,
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem odlokom.
IV. FINANCIRANJE KONCESIJE
(1) Koncesionar financira koncesijo iz naslednjih prihodkov:
– plačil uporabnikov,
– iz proračuna občine,
– iz drugih virov.
(2) Viri financiranja iz prejšnjega odstavka so prihodek koncesionarja.
(3) Cene storitev javne službe in cene storitev, ki jih koncesionar izvaja v okviru koncesije upravljanja, se oblikujejo v dogovoru s koncedentom.
(4) Podrobneje se način financiranja iz proračuna občine uredi s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar koncedentu ne plačuje koncesijske dajatve.
(1) S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije.
(2) V imenu koncedenta sklene koncesijsko pogodbo župan.
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe izključno oziroma posebno pravico opravljati dejavnosti iz 1. člena tega odloka.
(2) Dejavnosti iz prejšnjega člena mora koncesionar opravljati v svojem imenu in za svoj račun.
(razmerje med koncesijsko pogodbo in koncesijskim aktom)
V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali s tem odlokom, je v tem delu neveljavna.
(sprememba koncesijskega akta po sklenitvi koncesijske pogodbe)
(1) Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt skladno s predpisi s področja podeljevanja koncesij, če je potrebno v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije, odvzeti koncesijo ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu.
(2) Sprememba koncesijskega akta velja in učinkuje neposredno na koncesijsko razmerje, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja pogoje za dopustnost spremembe koncesijske pogodbe med njeno veljavnostjo. Pod enakimi pogoji se določbe koncesijske pogodbe, ki so v nasprotju s spremembo koncesijskega akta, ne uporabljajo.
(trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve (rok koncesije oziroma koncesijsko obdobje).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(3) V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more opravljati dejavnosti, zaradi katere je bila sklenjena koncesijska pogodba.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko sporazumno podaljša pod pogoji in za čas, ki pomeni dopustno spremembo trajanja koncesije, določenega s pravnim redom EU in Republike Slovenije.
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem objekta v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– enostranska odpoved pogodbe.
(3) Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(začasni prevzem objekta v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame objekt v upravljanje in/ali da izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje vrednosti obnovljenega objekta.
(1) Koncesionar mora najmanj enkrat letno izdelati skupno poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe do 31. maja tekočega leta za preteklo leto (letno poročilo).
(2) Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe, in sicer posebej glede vsake podeljene koncesije.
(3) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja prevzetih obveznosti.
(4) Podrobneje se obseg in način poročanja uredi v koncesijski pogodbi.
(1) Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
(2) Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan brezplačno izročiti tudi vse evidence in vso dokumentacijo.
(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije izvaja pristojni organ koncedenta, občinska uprava oziroma pristojni državni organi. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja, v prostorih koncesionarja ali na terenu.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti zunanjega izvajalca.
(3) Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled objekta in omogočiti vpogled v vso dokumentacijo vezano na objekt in izvajanje koncesije, vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša objekt, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(4) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan in mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanje koncesije. Praviloma se izvaja v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno skrivnost.
(5) O nadzoru se sestavi zapisnik.
(6) Če koncedent ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe, mu lahko z upravno odločbo, oziroma glede na naravo kršitve, z izdajo obveznih navodil, naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe oziroma sprejme druge ukrepe v skladu z zakonom, tem odlokom ali koncesijsko pogodbo.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija koncedenta oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(1) Koncesionar pravic in obveznosti iz koncesijske pogodbe ali njenega dela ne sme prenesti na drugega koncesionarja, razen če to določa zakon.
(2) Posledica zakonsko urejenega prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
IX. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja, razen v primeru univerzalnega pravnega nasledstva,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(prenehanje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostranskim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
(2) Ne glede na razloge prenehanja koncesijske pogodbe, mora koncesionar opravljati javno službo do sklenitve koncesijske pogodbe z novim koncesionarjem, vendar ne več kot 1 (eno) leto po prenehanju koncesijske pogodbe.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:
– v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni/ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
(2) Razlogi iz prejšnjega odstavka in postopek razdrtja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.
(5) Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe zaradi razlogov na strani koncesionarja. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Za kršitev koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(3) Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega koncesijskega akta v roku, določenem s koncesijsko pogodbo;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati v koncesijski obliki.
(2) Postopek odvzema koncesije se določi v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka tega člena, je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo predmet koncesije možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nove predpise o načinu izvajanja predmeta koncesije.
(2) Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje tako, da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vso infrastrukturo, objekte in naprave, ki jih je koncesionar zgradil ali drugače pridobil za namen izvajanja koncesionirane javne službe je predmet koncesije.
(3) O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 leto vnaprej.
(4) Podrobnejši pogoji odkupa se določijo s koncesijsko pogodbo.
X. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(2) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(3) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe, če je to skladno s pravili za dopustnost sprememb koncesijske pogodbe iz zakona, ki ureja podeljevanje koncesij.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo iz koncesijske pogodbe.
XI. PRISTOJNOST ORGANOV NA STRANI KONCEDENTA
(pristojnosti organov koncedenta)
(1) Na strani koncedenta o splošnih aktih odloča občinski svet, v kolikor zakon ali drug predpis ne določa drugače.
(2) O posamičnih aktih odloča župan/občinska uprava, razen če ni z zakonom ali tem odlokom določeno drugače.
XII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali (domača ali tuja) arbitraža.
XIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(odločba o izbiri koncesionarja)
(1) Ta odlok je v delu, v katerem je z njim določen koncesionar, individualni akt o izbiri koncesionarja in posebna odločba o izbiri koncesionarja ne bo izdana.
(2) Z uveljavitvijo odloka nastane koncesijsko razmerje po tem odloku, koncesijsko obdobje pa začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe.
(sklenitev koncesijske pogodbe)
V roku 14 dni po uveljavitvi tega odloka koncedent pošlje koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od uskladitve njenega besedila s tem odlokom.
(začetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-13/2020-6
Komen, dne 23. decembra 2020
