Na podlagi 115. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in 16. člena Statuta Občine Rogaška Slatina (Uradni list RS, št. 67/17) je Občinski svet Občine Rogaška Slatina na 14. redni seji dne 9. 7. 2020 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini se za 1. členom odloka doda 1.a člen, ki se glasi:
(1) S tem odlokom se sprejmejo Spremembe in dopolnitve Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje P3 z okolico (ZD7) v Rogaški Slatini (objavljen v Uradnem listu RS, št. 94/13), ki jih je izdelal Urbis d.o.o. Maribor, št. projekta 2019/SD OPPN – 019 – v nadaljevanju spremembe in dopolnitve OPPN. Identifikacijska številka sprememb in dopolnitev OPPN v zbirki prostorskih aktov je 1264.
(2) Spremembe in dopolnitve OPPN se nanašajo na zmanjšanje območja sprememb in dopolnitev OPPN. Ureja se vzhodni del območja OPPN s postavitvijo razglednega stolpa in pripadajočih ureditev.«
Za 2. členom odloka se doda nov 2.a člen, ki se glasi:
Sestavni deli sprememb in dopolnitev OPPN
I. Splošni del | |
II. Tekstualni del: | |
Odlok o spremembah in dopolnitvah OPPN | |
III. Grafični del: | |
1. PRIKAZ NAMENSKE RABE PROSTORA |
1.1 Izsek iz grafičnih prilog veljavnega OPPN | M-1:1000 |
2. PRIKAZ UREDITVENEGA NAČRTA Z NAČRTOM PARCEL |
2.1 Območje SD OPPN z obstoječim parcelnim stanjem | M-1:1000 |
3. PRIKAZ OBMOČJA SD OPPN IN NAČRTOVANIH UREDITEV V ŠIRŠEM OBMOČJU |
3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev | M-1:5000 |
4. PRIKAZ UMESTITVE NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKIH UREDITEV S SOSEDNJIMI OBMOČJI |
4.1 Ureditvena situacija s shematskim prerezom C – C | M-1:1000 |
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji | M-1:1000 |
4.3 Prometno tehnična situacija s prikazom priključevanja na obstoječo prometno ureditev | M-1:1000 |
4.4 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo | M-1:1000 |
4.5 Načrt parcelacije | M-1:1000 |
4.6 Prikaz ureditve in zavarovana območja | M-1:1000 |
IV. Priloge:
1. Obstoječa prostorska dokumentacija
2. Prikaz stanja prostora za obravnavano območje
3. Seznam nosilcev urejanja prostora, mnenja k osnutku SD OPPN, odločba in mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov SD OPPN na okolje, mnenja k predlogu SD OPPN
4. Seznam izdelanih strokovnih podlag
5. Obrazložitev in utemeljitev sprememb in dopolnitev OPPN
6. Povzetek za javnost«
Za 3. členom odloka se doda nov 3.a člen, ki se glasi:
Območje urejanja sprememb in dopolnitev OPPN
(1) Območje sprememb in dopolnitev OPPN zajema naslednje parcele ali dele parcel številka: 786/4, 787/2, 787/4, 788, 789, 790/1, 790/3, 791/1, 791/2, 793/1, 793/2, 793/3, 793/4, 793/5, vse k.o. Rogaška Slatina.
(2) Velikost zemljišča je približno 10 145 m².
(3) Ureditve javne gospodarske in okoljske infrastrukture ter krajinske in druge ureditve lahko segajo tudi izven območja.«
V 5. členu odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»(4) Pešci in kolesarji so z območjem povezani preko predvidenega nadhoda čez cesto in železnico, ki je v pripravi za izvedbo.«
V 6. členu odloka se v peti alineji črta navedba objektov številka 4 in 5.
Na koncu 6. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»– postavitev razglednega stolpa z zunanjo ureditvijo, kot je prikazano v grafičnem delu (spremembe in dopolnitve OPPN – list št. 4.1: Ureditvena situacija s shematskim prerezom C-C).
– višinska dominanta v sklopu predvidene ureditve, ki presega višino 40 m je lahko samo ena, to je razgledni stolp.«
V 7. členu odloka se v petem odstavku črta navedba objektov številka 4 in 5.
V 7. členu odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»(11) Postavitev razglednega stolpa je predvidena na skrajnem jugu območja sprememb in dopolnitev OPPN znotraj območja postavitve stolpa, ki je zarisano v grafični prilogi. Natančna mikrolokacija, tlorisna oblika in velikost se določi v projektni dokumentaciji na osnovi zmagovalnega natečajnega projekta (Javni, odprti, anonimni, projektni, enostopenjski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za objekt: Razgledni stolp kristal), ki ga je izdelal PONTING d.o.o., Strossmayerjeva ulica 28, 2000 Maribor. Stolp je visok 106 m. V sklopu stolpa so predvideni spremljajoči prostori (recepcija, sanitarije, vhod v dvigalo, stopnišče ipd). Ob uvozu na ta del območja je na severni strani predvidena ureditev parkirišč za avtobuse. Ob parkirišču proti železnici ostaja zeleni pas, ki se zasadi z drevesi. Na južni strani je ob parkiriščih predvidena ureditev povezave na obstoječo cesto Tržaški hrib. Proti jugu, do stolpa bo urejenih okoli 50 parkirnih mest za avtomobile. Novi objekti naj bodo oblikovani v sozvočju s historično zdraviliško aglomeracijo. V njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti morajo biti podrejeni spomeniškemu območju. Ker objekt s svojimi gabariti predstavlja močno prostorsko dominanto, mora biti oblikovanje fasade in fasadnih dodatkov umirjeno in nekričeče. Prepovedane so vpadljive, pisane in svetlobne fasade objekta. Razgledni stolp naj bo enostavne forme in oblike. Zaželena je strukturirana zasnova, ki bi omogočala prosojnost, pri čemer mora biti kot arhitekturna celota nevpadljiva. Razgledna ploščad naj v gabaritih in tudi oblikovanju upošteva vpliv, ki ga ima na varovano območje spomenika, zato naj se v zasnovi dimenzijsko minimalizira ter oblikovno nevpadljivo prilagodi celoti. Na razgledni stolp je prepovedano nameščati objekte za oglaševanje, to je svetlobne ekrane ali reklamne panoje. Dejavnosti na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta naj bodo oglaševane s tablami manjših dimenzij na podlagi predhodno izdelane celostne podobe kompleksa.«
Črta se besedilo 9. člena odloka in nadomesti z novim, ki se glasi:
(1) Znotraj območja urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta ni dovoljeno postavljati ograj, vidnih škarp in podpornih zidov. Omogočen mora biti javen dostop do parkovnih ureditev in okoliških gozdov.
(2) Izjemoma je dovoljena postavitev ograj za zaščito pred padci v primeru večjih višinskih razlik na terenu.«
Na koncu 10. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(3) Zaradi tega, ker objekt razglednega stolpa predstavlja močno prostorsko dominanto, mora biti oblikovanje fasade in fasadnih dodatkov umirjeno in nekričeče. Prepovedane so vpadljive, pisane in svetlobne fasade objekta.«
Na koncu 11. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(6) Sestavni del projektne dokumentacije na območju sprememb in dopolnitev OPPN naj bo tudi načrt krajinske arhitekture, ki ga pripravi krajinski arhitekt. Območje pozidave naj bo zasajeno z drevnino. V celoti se ohranja zeleni pas drevnine nad železniško progo ter pod lokalno cesto Tržaški hrib, ki predstavlja obstoječo gozdno zaplato, ki jo je potrebno revitalizirati.
(7) Za zasaditev celotnega območja naj se prednostno uporabljajo drevesne in grmovne vrste z navezavo na obstoječe drevesne vrste v okolici, predvsem v območju zdravilišča.«
V 12. členu odloka se na koncu petega odstavka doda besedilo, ki se glasi:
»Za vsak nameravan poseg v varovalnem pragovnem pasu železniške proge, 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljalca javne železniške infrastrukture. Pri načrtovanju vseh gradenj v območju železniške proge mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za zavarovanje pred hrupom zaradi železniškega prometa.«
V 12. členu odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»(7) V grafičnem delu sprememb in dopolnitev OPPN (list številka 4.4: Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo) je prikazan konceptualni potek predvidenih tras infrastrukturnih vodov in prometnih ureditev. Opredeljene so točke navezave v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora. Podrobnejše rešitve se določijo v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma izvedbo in uskladitvi komunalnega reda v območju OPPN. Rešitve se opredelijo tudi v skladu s faznostjo gradnje.
(8) Področje letalskega prometa:
Pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju ovir, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti predhodno soglasje Javne agencije za civilno letalstvo RS k tehnični dokumentaciji (DGD), objekt je potrebno ustrezno označiti in poslati digitalne podatke o oviri.«
V 13. členu odloka se črta besedilo prvega odstavka in nadomesti z novim, ki se glasi:
»(1) Območje se navezuje na regionalno cesto R3-685, odsek 7495 v km 2.378 v obstoječem križišču, prometna ureditev na regionalni cesti se ne spreminja. Od obstoječega priključka in zavarovanega železniškega prehoda poteka obstoječa občinska cesta LC – 356221, ki se za potrebe dostopa rekonstruira v širini NPP 8.0 m (vozišče 2x3.0 m, pločnik 1.50 m, robni pas 0.50 m).«
V 13. členu odloka se črta besedilo drugega odstavka in nadomesti z novim, ki se glasi:
»(2) Na območju sprememb in dopolnitev OPPN je predvidena ureditev dovoznih cest do parkirišč za avtobuse in osebne avtomobile. Med parkirišči je predvidena cestna navezava na obstoječo cesto Tržaški hrib. Dostopi za pešce in kolesarje se navežejo na predvideno izvedbo nadhoda čez regionalno cesto in železniško progo.«
Na koncu 14. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(13) Kanalizacija na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
Na območju SD OPPN ni obstoječega kanalizacijskega omrežja. V skladu z veljavnimi občinskimi predpisi in pogoji DRSV je obvezna priključitev načrtovanih objektov na javno kanalizacijo.
Vse projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih vod morajo biti skladne z veljavno zakonodajo s področja odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih vod in v skladu s smernicami DRSV in upravljalca kanalizacijskega omrežja. Vse dimenzije objektov, cevi se natančno določijo v projektni dokumentaciji. OPPN opredeljuje samo konceptualno rešitev.
Zasnova odvodnje komunalnih in padavinskih vod predvideva:
– Vse komunalne odpadne vode se navežejo preko fekalne kanalizacije na obstoječi kolektor ABC 1000. Končna dispozicija je ČN Rogaška Slatina. Zbirni fekalni kanal poteka v predvidenih prometnih površinah in se naveže na predvideno kanalizacijo v skladu z rešitvami opredeljenimi v OPPN. Priključki do posameznih objektov se opredelijo v projektni dokumentaciji.
– Meteorne odpadne vode se vodijo ločeno iz posameznih objektov ter zunanjih prometnih in manipulativnih površin in se navežejo na predvideno meteorno kanalizacijo v skladu z OPPN. Priključevanje na meteorni kanal iz manipulativnih in prometnih površin se izvede preko peskolovov in ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj.
Potek kanalizacije in križanja morajo biti usklajeni z drugimi komunalnimi vodi. Križanja se izvedejo na ustrezni globini, v skladu s pogoji upravljalcev (zaščitna cev, obbetoniranje ipd.).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim in stanje voda, se skladno s 150. in 153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02 in spremembe) lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda, ki ga izda DRSV.«
Na koncu 15. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(6) Vodovod na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
Na območju OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje PE HD DN 90, ki se prestavi oziroma delno odstrani.
V prvi fazi se vsi objekti priključijo na obstoječe vodovodno omrežje. Potrebno je zgraditi nov priključni vodovod ustreznih dimenzij za potrebe sanitarij, gostinskega obrata v objektu stolpa.
Na predvidenem omrežju je potrebno zagotoviti ustrezno število hidrantov za požarno zaščito.«
Na koncu 16. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(9) Električno omrežje na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
V območju OPPN poteka obstoječi srednjenapetostni podzemni vod KB 20 kV TP Sonce – TP Mizarstvo, ki ga je potrebno prestaviti izven območja gradnje v skladu z izdelano projektno dokumentacijo št. OVI-P-50/19-E.
Napajanje predvidenih objektov se izvede s položitvijo NN voda iz TP Sonce. NN vod se položi v obstoječo in predvideno kabelsko kanalizacijo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami številka OVI-P-167/20-E.
Vsa dela se izvajajo v skladu z izdelanimi strokovnimi podlagami. Vsi pogoji, priključne točke, se opredelijo v projektni dokumentaciji v skladu z veljavno zakonodajo, smernicami in pogoji upravljalca.«
Na koncu 17. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(3) Javna razsvetljava na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
Na območju urejanja se zagotovi izvedba javne razsvetljave dostopnih cest in parkirišč. Napajanje JR se predvidi iz TP v območju. JR se izvede s svetilkami v skladu z veljavno zakonodajo s področja svetlobne onesnaženosti.«
Na koncu 18. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(7) Telekomunikacijsko omrežje na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
V območju OPPN poteka obstoječe TK omrežje na severnem in vzhodnem delu TK omrežje za potrebe obstoječih objektov. Omrežje se v skladu s predvideno zazidavo ustrezno zaščiti, prestavi oziroma demontira.
Predvidene objekte se priključi na obstoječo TK kanalizacijo v SZ delu območja. Od priključnega jaška se izvede nova TK kanalizacija DN 110 do novega priključnega jaška na SZ delu območja. Od priključnega jaška se položi ustrezno razvodno omrežje do posameznih porabnikov.
Rešitve se obdelajo v projektni dokumentaciji v skladu s pogoji upravljalca.
Priključevanje v omrežje KKS se izvede v skladu s pogoji upravljalca. Obstoječe omrežje poteka ob Celjski cesti, SV od predvidene pozidave.
Priključitev se izvede preko nove kabelske kanalizacije (2x DN 50) in ustreznih jaškov do območja urejanja.
Trase priključnega voda, priključevanje posameznih objektov se obdela v projektni dokumentaciji. Križanje regionalne ceste in železnice se izvede s podvrtanjem in v zaščitnih ceveh v skladu s pogoji upravljalcev.«
Na koncu 19. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(18) Plinovod na območju sprememb in dopolnitev OPPN:
Energetska oskrba novo načrtovanih objektov za potrebe ogrevanja se predvidi z zemeljskim plinom iz javnega distribucijskega omrežja v kombinaciji z obnovljivimi viri energije.
Operater distribucijskega sistema gradi novo ali povečuje zmogljivost obstoječe infrastrukture v skladu z Energetskim zakonom EZ-1, če mu višina omrežnine, potrjena s strani Agencije za energijo, to omogoča.
Gradnjo novega plinovodnega omrežja lahko izvede le operater distribucijskega sistema ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom operaterja distribucijskega sistema.
Priključitev novo načrtovanih objektov na plinovodno omrežje bo možna po pridobitvi soglasja za priključitev po energetskem zakonu EZ-1 in skladno s Sistemskimi obratovalnimi navodili.
Energetski zakon EZ-1 določa varovalni pas distribucijskega sistema zemeljskega plina, ki ga predstavlja zemljiški pas, ki v širini 5 m poteka na vsaki strani plinovoda, merjeno od njegove osi.
Pri umeščanju predvidenih ureditev v prostor in določitvi odmikov od obstoječe plinovodne infrastrukture je potrebno, poleg vseh veljavnih predpisov in normativov, upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.«
V 20. členu odloka se v prvem stavku, v oklepaju doda: », 94/13«.
V 21. členu veljavnega odloka (Zavarovana kulturna dediščina) se črta besedilo četrtega odstavka in nadomesti z novim, ki se glasi:
»(4) Za vse posege v območju OPPN in v območju sprememb in dopolnitev OPPN, je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje oziroma predhodno pozitivno mnenje pristojne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«
V 22. členu (Ohranjanje narave in naravnih vrednot) veljavnega odloka se na koncu doda besedilo, ki se glasi:
»(10) Območje sprememb in dopolnitev OPPN sega z robom na vzhodni in južni strani na zavarovano območje mestnih gozdov z naslednjimi parcelami ali deli parcel številka: 787/2, 787/4, 788, 789, 793/1, 793/2, 793/3, 793/4, 793/5, vse k.o. Rogaška Slatina. Manjši del načrtovanih ureditev parkirišč sega na zavarovano parcelo 793/3 k.o. Rogaška Slatina.
Na širšem območju se nahajajo tudi zavarovane prostoživeče vrste, zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11, 15/14 in 64/16).
(11) Konkretni pogoji in usmeritve za varstvo zavarovanega območja "Drevesni in gozdni parki zdravilišča Rogaška Slatina ter gozdovi v njegovi okolici":
– Na območje zavarovanih drevesnih parkov in gozdov (parc. št. 793/4, 793/1, 789, k.o. Rogaška Slatina) se z ureditvami ne posega. Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje se ohranja v obstoječem obsegu in sestavi, krčitve gozda se ne izvajajo. Ohranja se stabilen in zvezen gozdni rob.
– Drevje na zunanjem robu ureditvenega območja je treba med izvedbo zemeljskih in gradbenih del varovati pred poškodbami in fizično zaščititi (trak, mreza, ograja ipd.).
Drevesnih korenin in vej ni dovoljeno trgati ali lomiti z gradbenimi stroji. Morebitne poškodbe na drevju se sanirajo z žago.
– Na območje varovanih gozdov in parkov se ne odlaga izkopanega zemeljskega materiala, gradbenega materiala, strojev ipd., manipulativne površine in začasne poti je treba urediti zunaj območja zavarovanih gozdov in drevesnih parkov.
– Trase novih nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacija itd.), pomožnih ureditev in prometnih navezav je treba načrtovati izven varovanega območja gozdov. Trase infrastrukturnih vodov se morajo izogniti koreninskemu sistemu dreves.
– Posamična večja drevesa in skupine drevja na ureditvenem območju, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, naj se v čim večji meri ohranijo in smiselno vključijo v krajinsko zasnovo območja.
– Višina načrtovanih objektov (razgledni stolp) naj upošteva merilo krajine in historično zasnovo zelenih površin naselja. Nova ureditev ne sme degradirati vidne podobe varovanega območja.
– Za območje naj se pripravi načrt krajinske ureditve (parkovna zasnova, zasaditveni načrt), ki naj upošteva obstoječe kvalitete prostora in vpetost v zeleni sistem Rogaške Slatine.
– Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju naj se ne uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin, kot npr.: rdeči hrast (Quercus rubra), ameriški koprivovec (Ce/tis ocidentalis), cremsa (Prunus serotina), veliki pajesen (Ailanthus a/tissima), ameriški javor, negundovec (Acer negundo), pavlovnija (Pau/ownia tomentosa), Thunbergov češmin (Berberis thunbergii), japonska medvejka (Spiraea japonica), Maackovo kosteničje (Lonicera maackii), bambus (Phyllostachys sp.), lisičja vinška trta (Vitis vulpina,) japonsko kosteničje (Lonicera japonica) idr.
– Rušitve, zemeljska dela in gradbena dela, ki neposredno vplivajo na gozd (robni deli ureditvenega območja) naj se ne izvajajo med 1. 3. in 1. 8. (gnezditveno obdobje, obdobje vegetacije).
(12) Usmeritve in priporočila za varstvo zavarovanih živalskih vrst (netopirji, ptice):
– Osnovni objekt (steber) razglednega stolpa naj se izvede brez večjih zrcalnih oziroma steklenih površin. Za preprečitev trkov ptic na razgledni platformi je treba vse zrcalne oziroma steklene površine obdati z mrežo ali na drug ustrezen način konstrukcijsko obdelati: namestitev vzdolžnih profilov pred steklo, mrežna obdelava stekla ipd. (Priporočila in smernice za oblikovanje so med drugim dostopne na naslovu: https://abcbirds.org/wp-content/uploads/2015/05/Bird-friendly-Building-Guide_2015.pdf).
– Na razgledni stolp naj se ne namešča vetrnic ali drugih naprav, ki proizvajajo hrup.
– Osvetljevanje razglednega stolpa naj bo prostorsko in časovno omejeno, brez prekomernega osvetljevanja fasade objekta, uporabe laserjev, stroboskopskih luči ipd. (negativen vpliv na netopirje, nočne vrste ptic idr.) in osvetljevanja neba. Osvetljevanje stolpa in celotnega ureditvenega območja mora upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13).
(13) Povzetek omilitvenih ukrepov iz okoljskega poročila:
Vrsta ali habitatni tip | Omilitveni ukrep | Izvedljivost ukrepa | Razlaga izogiba škodljivega vpliva ali njegovega zmanjšanja z omilitvenim ukrepom | Ocena ustreznosti in verjetnost uspešnosti ukrepa |
srednjeevropska kisloljubna bukovja | 1. Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje, naj se ohranja v obstoječem obsegu in sestavi. Na parceli 789 naj se krčitve gozda ne izvajajo. Na parceli 793/1 se lahko odstrani le tujerodne vrste dreves. | 4 | Prepreči se negativen vpliv zaradi neposredne izgube površine habitatnega tipa. | 5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja | 2. Drevje na zunanjem robu ureditvenega območja je treba med izvedbo zemeljskih in gradbenih del varovati pred poškodbami in fizično zaščititi (trak, mreža, ograja ipd.). Drevesnih korenin in vej ni dovoljeno trgati ali lomiti z gradbenimi stroji. Morebitne poškodbe na drevju se sanirajo z žago. | 4 | Prepreči se negativen vpliv zaradi neposredne izgube površine habitatnega tipa. | 5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 3. V krajinsko arhitekturnem načrtu naj se predvidi sanacija gozdnega roba, tako da bo ta stabilen in zvezen. | 4 | Ohranja se habitat vrst in stabilnost habitatnega tipa. | 4 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči* dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 4. Na območje varovanih gozdov in parkov naj se ne odlaga izkopanega zemeljskega materiala, gradbenega materiala, parkira strojev ipd. Manipulativne površine in začasne poti je treba urediti znotraj območja SD OPPN, a izven parcel 789 in 793/1. | 5 | Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega tipa. | 5 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči* dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 5. Trase novih nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov (vodovod, kanalizacija, elektrika, telekomunikacija itd.), pomožnih ureditev in prometnih navezav naj se prednostno načrtuje izven varovanega območja gozdov. Trase infrastrukturnih vodov se morajo izogniti koreninskemu sistemu avtohtonih dreves na zavarovanem območju. | 5 | Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega tipa. | 5 |
hrošči* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 6. Posamična večja drevesa in skupine drevja na ureditvenem območju, ki ne ovirajo načrtovanih ureditev, naj se v čim večji meri ohranijo in smiselno vključijo v krajinsko zasnovo območja. | 3 | Ohranja se habitat vrst. | 3 |
srednjeevropska kisloljubna bukovja hrošči* dvoživke* ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 7. Za zasaditve na celotnem ureditvenem območju naj se ne uporablja tujerodnih invazivnih parkovnih rastlin, kot npr.: rdeči hrast (Quercus rubra), ameriški koprivovec (Celtis ocidentalis), čremsa (Prunus serótina), veliki pajesen (Ailanthus altissima), ameriški javor, negundovec (Acer negundo), pavlovnija (Paulownia tomentosa), Thunbergov češmin (Berberís thunbergii), japonska medvejka (Spiraea japónica), Maackovo kosteničje (Lonicera maackii), bambus (Phyllostachys sp.), lisičja vinska trta (Vitis vulpina), japonsko kosteničje (Lonicera japónica) idr. | 5 | Ohranja se habitat vrst in površine habitatnega tipa. | 5 |
ptice* (glej poglavje 3.8*) | 8. Osnovni objekt (steber) razglednega stolpa naj se izvede brez večjih zrcalnih oziroma steklenih površin. Morebitne steklene površine na razgledni platformi naj se za preprečevanje trkov s pticami ustrezno obdelajo – možnost uporabe rebrastega, valovitega, mat, peskanega, jedkanega, barvnega ali tiskanega stekla (mreža pik, ki pokriva najmanj 25 % površine stekla ali navpični, 2 cm široki trakovi na10 cm razdalje ali 1 cm široki trakovi na 5 cm razdalje). Zaželena so tudi nizko odbojna stekla (maksimalna odbojnost 15 %). | 4 | Prepreči se negativen vpliv na populacije ptic zaradi trkov v steklene površine. | 4 |
ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 9. Na razgledni stolp naj se ne namešča vetrnic ali drugih naprav, ki proizvajajo hrup. | 5 | Prepreči se negativen vpliv na populacije ptic in netopirjev zaradi povečanega hrupa. | 4 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 10. Zunanjosti (fasade) razglednega stolpa naj se po 22. uri ne osvetljuje. Uporablja se lahko le svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0 %. | 3 | Omili se negativen vpliv na populacije hroščev, ptic in netopirjev zaradi svetlobnega onesnaževanja. | 3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 11. Notranje površine razgledne ploščadi stolpa naj se po zaključku obratovalnega časa ne osvetljujejo. | 3 | Omili se negativen vpliv na populacije hroščev, ptic in netopirjev zaradi svetlobnega onesnaževanja. | 3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 12. Prepovedana je uporabe laserjev, stroboskopskih luči in osvetljevanja neba. | 3 | Omili se negativen vpliv na populacije hroščev, ptic in netopirjev zaradi svetlobnega onesnaževanja. | 3 |
hrošči* nočne ptice* netopirji* (glej poglavje 3.8*) | 13. Osvetljevanje stolpa in celotnega ureditvenega območja mora upoštevati določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13). | 4 | Omili se negativen vpliv na populacije hroščev, ptic in netopirjev zaradi svetlobnega onesnaževanja | 4 |
21. člen
V 23. členu odloka se v sedmem odstavku črtajo besede »s 150. in 153. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02)« in nadomestijo z besedami, ki se glasijo: »z veljavno zakonodajo«.
V 25. členu odloka se v prvem stavku, v oklepaju doda: », 43/18«.
Na koncu 29. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»(8) Sklenjena gozdna površina, ki obdaja ureditveno območje, naj se ohranja v obstoječem obsegu in sestavi. Odstranjuje se lahko le tujerodne vrste dreves ter stara ali poškodovana drevesa, vrzeli se po potrebi zasadi z novo avtohtono drevnino.
(9) Zdraviliški gozd se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem, zato je potrebno glede na nosilnost tal upoštevati ustrezne odmike od koreninskih sistemov in območje gozdnega roba med gradbenimi deli tudi zavarovati pred plazenjem v skladu s standardi.«
Črta se besedilo 36. člena odloka, členi v nadaljevanju odloka se ustrezno preštevilčijo.
Črta se besedilo prvega odstavka 37. člena odloka, odstavki v nadaljevanju člena se ustrezno preštevilčijo.
V 39. členu odloka se v drugem in tretjem odstavku črta navedba objektov številka 4 in 5.
Na koncu 39. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»(5) S spremembami in dopolnitvami OPPN je določeno območje pozidave stolpa in potrebnih spremljajočih prostorov. Objekt se lahko postavi kjerkoli znotraj tega območja, razen na vzhodnem delu, ki v malem delu sega v zaščiteno območje varovanja kulturne dediščine in ohranjanja narave.«
Na koncu 41. člena odloka se doda besedilo, ki se glasi:
»– Zdraviliški gozd se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem, zato je potrebno glede na nosilnost tal upoštevati ustrezne odmike od koreninskih sistemov in območje gozdnega roba med gradbenimi deli tudi zavarovati pred plazenjem v skladu s standardi.
– Na območjih dediščine in območjih z obstoječo vegetacijo naj se ne odlaga izkopanega zemeljskega materiala, gradbenega materiala, strojev ipd. Manipulativne površine in začasne poti je treba med gradnjo urediti zunaj območja zavarovanih gozdov in drevesnih parkov.
– Zaradi varstva arheoloških ostalin investitor o začetku del vsaj 10 dni prej obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Za spremljanje stanja dediščine v času gradnje je odgovoren investitor.«
Za 42. členom veljavnega odloka se doda novi 42.a člen, ki se glasi:
Spremembe in dopolnitve občinskega podrobnega prostorskega načrta so na vpogled na Občini Rogaška Slatina in delno na spletni strani www.rogaska-slatina.si.«
29. člen
Za 45. členom veljavnega odloka se doda novi 45.a člen, ki se glasi:
Ta odlok (SD OPPN) začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
Št. 0320-0006/2020
Rogaška Slatina, dne 9. julija 2020
