Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) in 8. in 18. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 46/15 – UPB, 17/17 in 44/18) je Občinski svet Občine Sevnica na 20. redni seji dne 23. 12. 2020 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del prostorske enote DB10.ppn v Dolenjem Boštanju
ID št. prostorskega akta 1342
(1) S tem odlokom se ob upoštevanju določil Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 94/12, 100/12 – popravek, 57/13, 01/16, 17/16, 33/18 in 70/19, v nadaljevanju OPN), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za del prostorske enote DB10.ppn v Dolenjem Boštanju (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN je izdelal AR PROJEKT d.o.o., Sevnica, pod št. 6/2019.
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– novo parcelacijo
– dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta
– odlok
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
1. Izrez iz kartografskega dela OPN Občine Sevnica | M 1:5000 |
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem | M 1:500 |
3. Prikaz prostorske ureditve | M 1:500 |
4. Prikaz komunalne ureditve | M 1:500 |
5. Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom | M 1:500 |
6. Načrt parcelacije | M 1:500 |
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– Sklep o začetku priprave OPPN za del prostorske enote DB10.ppn v Dolenjem Boštanju,
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta,
– Obrazložitev in utemeljitev,
– Mnenja o verjetnosti pomembnejših vplivov OPPN na okolje z Odločbo Ministrstva za okolje in prostor o potrebi izvedbe celovite presoje vplivov na okolje,
– Smernice nosilcev urejanja prostora,
– I. mnenja nosilcev urejanja prostorov,
– II. mnenja nosilcev urejanja prostorov.
(območje OPPN)
(1) Predmet OPPN je ureditveno območje, ki se nahaja na južnem delu nepozidanih stavbnih zemljišč naselja Dolenji Boštanj. Območje je na vzhodu omejeno z reko Mirna, na severu in jugu s pozidanimi površinami ter na zahodni strani s cestno in železniško infrastrukturo.
Površina območja prostorske ureditve znaša 1.256,00 m2.
(2) Območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema zemljišči s parc. št. 217/4 in 217/5 obe v k.o. 1381 – Boštanj.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) Za del območja enote urejanja prostora DB10.ppn OPN dopušča izdelavo OPPN.
(2) V skladu s tem se načrtujejo prostorske ureditve, ki ob upoštevanju danosti in omejitev obravnavanega območja ter veljavnih normativov podajajo pogoje za prostorsko umestitev stanovanjsko poslovne stavbe z zunanjo ureditvijo.
(3) Znotraj območja OPPN je poleg gradnje stavbe predvidena ustrezna rešitev prometa, tudi mirujočega in ostale gospodarske infrastrukture.
(4) Pri zasnovi prostorske ureditve so smiselno upoštevana priporočila državnega Prostorskega reda Slovenije.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
(1) Območje prostorske ureditve se na zahodni strani povezuje z obstoječo prometnico. Na južni in severni strani so obstoječa pozidana stavbna zemljišča ter na vzhodni strani območje reke Mirne.
(2) S predvideno prostorsko ureditvijo se bo obstoječa gradnja v tem delu naselja ob lokalni cesti in železnici zapolnila, pri čemer se bo izkoristila že obstoječa gospodarska infrastruktura. Načrtovana gradnja ne bo predstavljala dodatnih obremenitev naselja.
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste gradenj, oziroma drugih del:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov,
– spremembe namembnosti.
(vrste dopustne dejavnosti)
Znotraj ureditvenega območja OPPN je možna gradnja naslednjih stavb:
– enostanovanjski objekti (klasifikacija stavb razred CCSI:111),
– poslovne stavbe (klasifikacija stavb razred CCSI:122),
– skladiščne stavbe (klasifikacija stavb razred CCSI:125),
– gradbeno inženirski objekti (objekti prometne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi, drugi inženirski objekti – od tega samo ograje in oporni zidovi) ter
– nezahtevni in enostavni objekti na podlagi veljavnih predpisov in uredbe.
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin, pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
na območju OPPN je pri oblikovanju novega stanovanjsko poslovnega objekta ter ureditve zunanjih površin ustvarjena takšna kompozicija arhitekturnih in krajinskih elementov, ki so za prostor sprejemljive in je nadaljevanje območja v njegovi morfologiji.
(2) Objekt:
– lega objekta: po geodetski zazidalni situaciji, dovoljena so večja odstopanje glede lege objektov v smeri sever–jug in vzhod–zahod s spremembami uvozov pod pogojem, da se ne posega v cono preglednosti, da so zagotovljeni določeni odmiki od sosednjih zemljišč s soglasjem soseda in upravljavcev prometnega in energetskega omrežja;
– horizontalni gabariti: tlorisna velikost osnovne stavbe z razmerjem stranic od 1:1,2 do 1:2 ni posebej določena in definirana in so možna večja odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest in ustrezni odmiki od javne infrastrukture.
– Na osnovno stavbo je dovoljena gradnja sekundarnih kubusov do 50 % zazidalne površine osnovne stavbe. Sekundarni kubusi se lahko dodajajo ali odvzamejo na čelnih in vzdolžnih fasadah. Višina sekundarnega kubusa ne sme presegati višine slemena osnovnega objekta;
– vertikalni gabarit: je največ E2+M. Višina kolenčnega zidu je do 1,40 m;
– konstrukcija: montažna, betonska, jeklena ali klasično zidana;
– streha: z naklonom – tipa dvokapnica z naklonom od 35°–45°, enokapnice ali ravne strehe minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, ki so lahko moderne oblike. Na strehi je dovoljena postavitev fotovoltaičnih panelov za pridobivanje električne energije;
– fasada: toplotno izolirana in je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč, lesa in stekla. Objekt se lahko obloži s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog. Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja;
– oblikovanje odprtin: svobodno;
– zunanja ureditev parcele: na območju OPPN se uredijo parkirna mesta za parkiranje osebnih vozil. Parkirna mesta in povozne manipulativne-vozne površine so asfaltirane. Ostali del parcele se zatravi in hortikulturno uredi.
(3) V grafičnih prilogah so označeni odmiki od parcelnih mej. Minimalni odmik najbližje točke objekta od parcelnih mej je 2,00 m. Možni so tudi manjši odmiki od navedenih ob pridobitvi soglasja lastnika sosednjega zemljišča. Odmiki med objekti morajo zagotavljati kvaliteto bivanja, osončenja, požarne in interventne poti ter zagotavljati odmike od parcelnih mej. Objekt je z eno stranico vzporeden z javnim prostorom, na katerega se priključuje s cestnim priključkom. Na parceli se predvidi vsaj 1,00 m širok zeleni pas na stiku z javno površino.
(4) Gradbeno inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo (ceste, krožišča, pešpoti, parkirišča, ekološki otok, oporni zid, ograje in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (prometna signalizacija, svetilke) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
Oblikovanje gradbeno inženirskih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– ceste v območju so asfaltirane, manipulativne površine, parkirišča in pešpoti so lahko iz travnatih tlakovcev, tlakovane, asfaltirane ali utrjene v peščeni površini.
(5) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
Nezahtevne in enostavne objekte je dovoljeno postavljati znotraj parcele, namenjeni gradnji. Dovoljena je postavitev ograje višine do 1,80 m okoli ureditvenega območja, in sicer so lahko postavljene na posestno mejo zemljiških parcel s soglasjem soseda oziroma 0,50 m od posestne meje brez soglasja soseda, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta in je potrebno upoštevati predpise s področja varnosti v cestnem prometu. Ograje ne smejo zmanjšati preglednosti na cesti ter ovirati pluženja in opravljanja drugih komunalnih dejavnosti.
Dovoljena je tudi gradnja opornih zidov kot enostaven objekt do višine 1,00 m (razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem), nadstreškov in drugih enostavnih in nezahtevnih objektov skladno z veljavno uredbo za potrebe stanovanjske hiše.
Vsi enostavni in nezahtevni objekti morajo biti usklajeni z osnovnim objektom. Strehe so lahko ravne minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je gradnja največ enega pritličnega objekta ene vrste.
Gradnja manj zahtevnih in enostavnih objektov vključno z osnovnim objektom ne sme preseči faktorja zazidanosti 0,7. V okviru gradbene parcele naj bo vsaj 10 % zelenih površin.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(prometna infrastruktura)
(1) Območje OPPN ne posega v varovalni pas obstoječih državnih cest, ki so v upravljanju Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo.
(2) Prometno se bo območje OPPN navezovalo na lokalno cesto LC 372481 Boštanj preko obstoječe dovozne asfaltne poti. Lokalna cesta kot obstoječa dovozna cesta poteka po parceli št. 1028, k.o. 1381 – Boštanj. Priključek na obstoječo dovozno pot mora biti opremljen s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere za varno odvijanje prometa. Obstoječa asfaltirana nekategorizirana dovozna cesta, ki poteka po parceli št. 1028, k.o. 1381 – Boštanj vzporedno z lokalno cesto, je širine 3,00 m.
(3) Na obravnavanem območju OPPN je potrebno predvideti zadostno število parkirnih mest, in sicer: 2 PM/1 stanovanjsko enoto.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji upravljavca za priključek na lokalno cesto. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(železniška infrastruktura)
(1) Območje OPPN s predvidenimi ureditvami posega v vplivno območje oziroma v varovalni pas obstoječe železniške infrastrukture.
(2) Pri projektiranju je treba upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu, Zakon o železniškem prometu, Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanja naprav v varovalnem pragovnem pasu in v varovalnem pasu, Pravilnik o nivojskih prehodih, Pravilnik o zgornjem ustroju železniških prog in Pravilnik o spodnjem ustroju železniških prog.
(3) Progovni pas in varovalni progovni pas: za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, 108,00 m levo in desno izven naselja in 106,00 m levo in desno v naselju, od osi skrajnega tira, je potrebno predhodno v skladu z navedenim zakonom in pravilniki pridobiti projektne pogoje in pozitivno mnenje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca javne železniške infrastrukture.
(4) Blodeči tokovi: v primeru gradnje objektov, komunalnih in drugih infrastrukturnih objektov v bližini elektrificirane proge 3 kv DC električnem sistemom je potrebno izvesti zaščitne ukrepe proti učinkom blodečih tokov, ki jih povzročajo enosmerni vlečni sistemi. Upravljavec železniške infrastrukture ne odgovarja za morebitne posledice in poškodbe zaradi vpliva blodečih tokov na kovinskih napravah in objektih investitorjev v bližini tirov.
(5) Pri novogradnjah objektov in posegov v obstoječe objekte v varovalnem pasu železniške proge je potrebno pri posegih predvideti ustrezno zaščito pred hrupom zaradi odvijanja železniškega prometa.
(5) V nadaljnjih fazah projektiranja je treba ob veljavnih zakonodajnih predpisih za gradnjo v progovnem in varovalnem pragovnem pasu železniške proge upoštevati in vrisati trase SVTK kablov in SVTK naprave. Vse posege v bližini omenjenih tras in naprav je treba projektno obdelati in za posege pridobiti ustrezna pozitivna mnenja pristojnih služb Slovenskih železnic.
(6) Pred izdajo pozitivnega mnenja gradnja v železniškem varovalnem progovnem in progovnem pasu ni dovoljena.
(fekalna in meteorna kanalizacija)
(1) Na obravnavanem območju je že izveden mešan sistem kanalizacije v vodotesni izvedbi, ki poteka na vzhodnem delu parcele. Priključevanje meteorne in fekalne kanalizacije na obstoječ mešan sistem kanalizacije se izvede pod pogoji Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica.
(2) Obvezna je priključitev objektov na javno fekalno kanalizacijo. Odvajanje in čiščenje padavinskih in komunalnih odpadnih vod mora biti usklajeno z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Meteorne vode z obravnavanega območja (objekta in manipulativnih površin) se preko predvidenih peskolovov, lovilcev olj, zadrževalnega bazena meteornih vod speljejo v obstoječo javno meteorno kanalizacijo, ki poteka na južni strani parcele in se priključuje na obstoječ sistem mešane javne kanalizacije.
(4) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca za priključek na kanalizacijsko omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(vodovod)
(1) Na območju je možna priključitev na javno vodovodno omrežje, pod pogoji upravljavca Javnega podjetja Komunala d.o.o. Sevnica. Obstoječi cevovod vodovodnega omrežja poteka na zahodni strani obravnavanega območja.
(2) Za oskrbo s požarno in pitno vodo se v soglasju z upravljavcem po potrebi predvidi dograditev obstoječega vodovodnega omrežja za potrebe nadaljnje gradnje.
Lokacija vodomernega jaška mora biti usklajena z upravljavcem vodovoda. Praviloma se nahaja na nepovoznih površinah v neposredni bližini objekta. Jašek mora biti dostopen upravljavcu vodovoda.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca vodovodnega omrežja za priključek na javni vodovod. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse komunalne infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(energetska infrastruktura)
(1) Na obravnavanem območju potekajo NN podzemni kablovodi, ki jih je potrebno upoštevati kot omejitvene faktorje pri umestitvi objektov v prostor. Varovalni pas znaša minimalno 1,00 m od osi skrajnega voda v obeh smereh.
(2) Energijo za napajanje objektov 3 x 25 A in moči 17 kW v območju urejanja je možno s preureditvijo obstoječega NN podzemnega voda, ki poteka čez parcelo št. 217/1 k.o. 1381 – Boštanj.
(3) Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno za priključitev objekta na električno distribucijsko omrežje izdelati projekt priključka DGD, PZI. Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje za priključitev in mnenje k projektni dokumentaciji od upravljavca elektro omrežja za priključek na elektro omrežje. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse energetske infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
(plinovodna infrastruktura)
Območje prostorske ureditve ne sega v varovalni pas obstoječega ali predvidenega prenosnega sistema zemeljskega plina v upravljanju družbe Plinovodi d.o.o., kot operaterja prenosnega sistema zemeljskega plina (odmik cca 172,00 m od prenosnega R42, MRP Sevnica – MRP Radeče, premer 150 mm, tlak 50 bar, Občina Sevnica).
(telekomunikacijska infrastruktura)
(1) Telekom Slovenije:
Na območju urejanja je evidentirano telekomunikacijsko (TK) omrežje. Pri gradnji objekta je potrebno upoštevati traso obstoječega telekomunikacijskega omrežja Telekoma Slovenije d.d. Za predvideno gradnjo objekta znotraj OPPN je potrebno izvesti novo telekomunikacijsko omrežje z navezavo na najbližji TK kabelski jašek TK kanalizacije Telekoma Slovenije ob robu ceste na sosednji parceli št. 214/1, k.o. 1381 – Boštanj. V telekomunikacijskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d.
(2) GVO:
Na območju umestitve stanovanjsko poslovnega objekta s pripadajočo javno gospodarsko infrastrukturo potekajo obstoječi telekomunikacijski optični (TK OŠO) vodi v lasti Občine Sevnica in v upravljanju GVO d.o.o. Točka, kjer je mogoča priključitev na obstoječe širokopasovno omrežje, je na parceli št. 187/1, k.o. 1381 – Boštanj, kjer je obstoječe OŠO omrežje. Za oskrbo predvidenega objekta se dogradi kabelsko kanalizacijo iz PEHD cevi 2 x Ø50 mm od točke priključitve do novih kabelskih jaškov iz betonske cevi Ø100 cm, ki se izvedejo v območju obdelave. Nato se do vsakega objekta predvidi mikro cev, v katero se bodo nato upihnili optični kabli. Sama gradnja objekta s pripadajočo gospodarsko infrastrukturo nima pomembnejšega vpliva na širokopasovno omrežje.
(3) Pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za objekt si mora investitor pridobiti soglasje k projektni dokumentaciji od upravljavca TK omrežja in GVO omrežja. Pred pričetkom gradnje je obvezna zakoličba vse telekomunikacijske infrastrukture na mestu samem in jo po potrebi ustrezno zaščititi oziroma prestaviti v soglasju z upravljavcem.
Za vsak objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu, kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki. Zagotoviti je potrebno transportno pot za vozilo za odvoz odpadkov do zbirnega oziroma odjemnega mesta ter do zbiralnice ločenih frakcij. Komunalne odpadke je potrebno odvažati na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov. Dostop do zabojnikov mora biti vedno dostopen specialnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov. Vsi koristniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Sevnica.
VII. REŠITVE ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
(enote kulturne dediščine)
(1) Ohranjanje kulturne dediščine:
Na obravnavanem območju OPPN se ne nahaja nobena registrirana enota kulturne dediščine.
(2) Varstvo arheoloških ostalin:
Načrtovano območje OPPN leži izven registriranih arheoloških najdišč.
Upoštevati je treba splošne zakonske ukrepe za varstvo arheoloških ostalin.
Ob vseh posegih v zemeljske plasti je obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. V skladu s predpisi s področja varstva kulturne dediščine pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine izvaja konservatorski nadzor nad posegi v dediščino, zato jo je potrebno vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del pisno ali po elektronski pošti o tem obvestiti.
(1) Raven hrupa mora v naselju ostati v mejah dovoljenega.
(2) Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, uvršča v območje s IV. stopnjo varstva pred hrupom. S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa LDAN za III. stopnje varstva pred hrupom.
(3) Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije. V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– uporabljati delovne naprave in gradbene stroje, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev. Pri gradnji naj izvajalec uporablja le mehanizacijo, ki je označena z vidno in trajno oznako CE skladnosti z zajamčeno ravnjo zvočne moči ter naj bo opremljena z ES izjavo o skladnosti (Pravilnik o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem);
– hrupna gradbena dela naj potekajo le v dnevnem času med 7. uro zjutraj in 18. uro zvečer;
– lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da hrup zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo direktno obremenjeval najbližjih stanovanjskih objektov;
– pri predvidenih novih objektih je potrebno ventilacijske in hladilne sisteme na objektih izvesti tako, da bodo s svojim hrupom v najmanjši možni meri obremenjevali okolico, kjer ljudje živijo ali se zadržujejo dlje časa. Kjer taka izvedba ni možna, je potrebno izvesti protihrupno zaščito (npr. z namestitvijo protihrupne rešetke).
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih z Uredbo o kakovosti zunanjega zraka in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav.
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(1) Predviden objekt se nahaja izven 15,00 m varovalnega pasu vodnega zemljišča vodotoka Mirna (nasipa).
(2) Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN se uredi s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, načrtovano v skladu z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode, Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih odpadnih voda na območju Občine Sevnica ter Tehničnim pravilnikom o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih voda ter v skladu s pridobljenim geološkim mnenjem pridobljenim v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(3) Meteorne vode se preko revizijskih jaškov, peskolovov in zadrževalnega bazena odvajajo v obstoječo javno meteorno kanalizacijo, ki se izteka v obstoječ sistem javne mešane kanalizacije. Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv ter zadrževalnega bazena v meteorno kanalizacijo.
Obravnavano območje ne leži v varstvenem pasu vodnih virov in ni poplavno ogroženo.
(4) Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi mnenja, ki ga v sklopu postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja izda Direkcija Republike Slovenije za vode, Novo mesto.
Na obravnavanem območju ni vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000) kot to določa Zakon o ohranjanju narave.
(elektromagnetno sevanje)
Pri postavitvi objektov in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij.
(svetlobno onesnaževanje)
Z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja so določeni ukrepi za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja v okolju. Tipi svetilk in drogovi za svetilke bodo enotni. Svetilke bodo razporejene tako, da bo jakost osvetlitve ustrezala veljavnim tehničnim normativom in standardom. Za razsvetljavo bodo uporabljene svetilke, ki svetlobnega toka ne sevajo nad horizontalno ravnino. Na območju OPPN bo urejena razsvetljava. Celotna električna moč svetilk ne bo presegla 10 kW, zato upravljavcu razsvetljave ni potrebno izdelati načrta razsvetljave in ga na obrazcu poslati ministrstvu v elektronski obliki.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(požar, potres, zaščitni ukrepi)
(1) Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti je zgrajeno hidrantno omrežje v sklopu ureditve območja z vodovodnim omrežjem. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognje odpornega materiala. V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objekta, kjer so urejene prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti.
(2) Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila za potresno odporno gradnjo Pravilnik o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov EC8 (SIST EN-1998). Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na območju, ki je na osnovi Ocene potresne ogroženosti RS, junij 2018 (Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje) uvrščeno v VIII. stopnjo EMS s pospeškom tal 0,150–0,175 g, kar mora biti upoštevano v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pospešek tal določi geolog v geološkem mnenju, ki se pridobi pri izdelavi projektne dokumentacije. Vsi posegi v območju prostorske ureditve morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni z upoštevanjem pridobljenega geološkega – geotehničinega poročila v fazi projektne dokumentacije. V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
(3) Zaščitni ukrepi:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi udejstvovanji. Pri načrtovanju objektov, kjer obstaja možnost razlitja nevarnih snovi, je potrebno predvideti tehnične rešitve in način gradnje, ki bodo preprečili razlitje nevarnih snovi.
Vsi posegi v območju OPPN morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z izdelanim geološko-geomehanskim poročilom.
Ureditveno območje obravnavanega občinskega podrobnega prostorskega načrta ni ogroženo s poplavnostjo. Na območju OPPN prav tako ni visoke podtalnice, erozivnosti in plazovitosti terena.
(način ravnanja s plodno zemljo)
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Ureditve v območju OPPN je mogoče izvajati postopno v takšnem obsegu, da je zagotovljena funkcija objekta in naprav in da se s tem ne poslabšujejo razmere na celotnem območju.
(1) Parcelacija, oziroma določitev funkcionalnih zemljišč – oziroma gradbenih parcel v OPPN je določena z gradbenimi parcelami. Velikost gradbenih parcel:
– GP 1- 217/5, k.o. 1381 – Boštanj je površine 659,00 m2
– GP 2- 217/4, k.o. 1381 – Boštanj je površine 597,00 m2.
(2) Faktor zazidanosti znaša največ 0,7. V okviru funkcionalnega zemljišča – gradbene parcele naj bo vsaj 10 % površin ozelenjenih. Minimalni odmik najbližje točke stanovanjskega objekta od parcelnih mej je 2,00 m.
(3) Obodna parcelacija obravnavanega območja ni v naravi zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog geodetskega posnetka v merilu 1:500, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi novih parcel za gradnjo.
(dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
Na območju urejanja so dovoljene naslednje tolerance:
– za lego objekta: načrtovani objekt se lahko gradi na ureditvenem območju z večjim odmikom kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se upošteva varstveni pas elektro energetskega voda in javne meteorne kanalizacije;
– za horizontalni gabarit: vsebina objekta bo natančno definirana z izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato so možna odstopanja (v »+« ali v »–«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah;
– za vertikalni gabarit: višina etaž mora biti prilagojena tehnološkim potrebam objekta in se definira z izdelavo projektne dokumentacije; maksimalna višina objekta je E2+M; višina kolenčnega zidu max 1,40 m;
– za koto tal pritličja: objekti se prilagajajo koti zunanje ureditve, kote manipulativnih površin se prilagajajo vozišču ceste; predvidena kota pritličja se določi z izdelavo projektne dokumentacije;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov in cest, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in gospodarnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta izvedbenega načrta, ter so pridobljena soglasja upravljavcev.
(gradnja komunalne opreme)
Glede na določbe ZUreP-2 in opremljenost območja OPPN, ni potrebna izdelava posebnega programa opremljanja za območje OPPN. Komunalni prispevek za posege v območju OPPN, se obračuna na podlagi veljavnega odloka o programu opremljanja zemljišč za območje Sevnica.
XII. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE NAČRTA
(drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta)
(1) Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet.
(2) Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati;
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte, odvečni gradbeni material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču;
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Sevnica. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
Projekt iz 1. člena tega odloka je stalno na vpogled na Občini Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe in pooblaščena uradna oseba za posamezna področja.
(začetek veljavnosti)
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0019/2019
Sevnica, dne 24. decembra 2020
