Na podlagi 55. in 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO) v povezavi s 83. in 273. členom Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), Sklepa o začetku priprave Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja KR L1 Kranj Labore (Uradni list RS, št. 35/18) in Sklep o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena – prestavitev in rekonstrukcijo prenosnih plinovodov in spremljajočih objektov – za območje urejanja KR L1 Kranj Labore (št. 350-41/2018-19, Uradni list RS, št. 107/20) ter 22. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 71/16, 1/17, 16/17, 30/17 – UPB) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 22. seji dne 23. 12. 2020 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR L1 Kranj Labore
(predmet in podlaga za občinski podrobni prostorski načrt)
(1) S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje EUP z oznako KR L1 Kranj Labore (v nadaljevanju: OPPN), ki, skladno sprejetemu Odloku o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/14, 9/16, 63/16, 20/17, 42/17, 63/17, 1/18, 23/18, 41/18), obravnava prostorske ureditve v zahodnem delu Urbanističnega načrta mesta Kranj.
(2) OPPN je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal v oktobru 2018 (osnutek) pod številko projekta 09/2018, ga na podlagi pridobljenih smernic ustrezno dopolnila, nato pa na podlagi stališč do predhodno prejetih pripomb in predlogov ponovno dopolnila ter na podlagi stališč in sklepov Sveta Mestne občine Kranj preoblikovala v predlog. Skladno odločbi Ministrstva za okolje in prostor, št. 35409-382/2018/7 z dne 23. 1. 2019, je bilo v postopku priprave in sprejemanja plana potrebno izvesti postopek celovite presoje vplivov na okolje in izdelati Okoljsko poročilo za OPPN, ni pa potrebno izvesti presoje sprejemljivosti na varovana območja narave. Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje IPSUM d.o.o. iz Domžal v juliju 2019, pod številko projekta 341-01/19 (dopolnitev oktober 2019).
(3) Skladno Sklepu o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za prostorsko ureditev skupnega pomena – prestavitev in rekonstrukcijo prenosnih plinovodov in spremljajočih objektov – za območje urejanja KR L1 Kranj Labore se prostorska ureditev načrtuje kot prostorska ureditev skupnega državnega in lokalnega pomena. S tem prostorskim aktom se v delu načrtujejo tudi prostorske ureditve skupnega pomena s področja energetike.
(1) OPPN v vsebinskem smislu določa območje obravnave, upoštevajoč določila Izvedbenega prostorskega načrta MOK, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, podlage za parcelacijo, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, vključno s prenosnim in distribucijskim plinovodnim omrežjem in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora in dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev z usmeritvami za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN.
(2) Z OPPN se določajo merila in pogoji za posege v prostor v obravnavanem območju, ki predstavljajo podlago za pripravo dokumentacije za izdajo gradbenih dovoljenj po predpisih o graditvi objektov ter podlago za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov.
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(1.A) Tekstualni del
Tekstualni del vsebuje naslovnico, odlok, povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi, priloge po seznamu in izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje urejanja KR L1 Kranj Labore obsega sledečo vsebino:
(2) Opis prostorske ureditve
(3) Umestitev načrtovane ureditve v prostor
(4) Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(5) Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(6) Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
(7) Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(8) Etapnost izvedbe prostorske ureditve z usmeritvami za izvajanje OPPN
(9) Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalnih in tehničnih rešitev
(10) Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti občinskega podrobnega prostorskega načrta
(1.B) Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
(1) Izsek iz veljavnega OPN Mestne občine Kranj s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
(2) Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem
(3) Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
(4) Zazidalno (ureditveno) situacijo
(5) Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro
(6) Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, ter kulturne dediščine
(7) Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pred požarom
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(1) Območje urejanja je opredeljeno v izvedbenem prostorskem načrtu mestne občine in se nahaja na jugozahodnem delu vodilnega naselja v občini.
Z juga ga omejuje trasa obstoječe regionalne ceste R1 – 210 Zgornje Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Žiri, konkretno odsek – 1109 Kranj–Škofja Loka, z vzhoda delno regionalna cesta R2 – 412 Naklo–Kranj zahod–Kranj–Kranj (Labore), konkretno odsek – 0210 Kranj (Iskra–Labore) delno obstoječe stanovanjsko območje individualne gradnje, delno pa, ob severovzhodnem robu ter v celoti po severnem robu, Škofjeloška cesta (LC 183 011). S severozahoda je območje najprej omejeno z Medetovo ulico (JP 686 147), nato pa z mejo poteka prestavitve plinovoda ob enotah urejanja prostora z oznakama KR L7 in KR L2, nato potekom trase južnega podaljška navezovalne ceste – Delavske ceste (južni del EUP KR L 2/3), ki je v svojem južnem poteku, skladno določbam tretjega odstavka 4. člena Sklepa o začetku priprave OPPN območja urejanja KR L1 Kranj Labore ter določbam Sklepa o dopolnitvi Sklepa o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje urejanja KR L1 Kranj Labore, skupaj s prestavitvijo, rekonstrukcijo in optimizacijo prenosnih plinovodov in spremljajočih objektov, tudi sestavni del tega OPPN. V jugozahodnem delu območja je to omejeno s potekom Križnarjeve poti (JP 686 144) in načrtovanim zahodnim zaključkom poteka trase vzhodne obvoznice mesta ter obodom trase prestavitve, rekonstrukcije in optimizacije prenosnih plinovodov. Površina območja znaša okvirno 43,3 hektarjev.
(2) Območje urejanja je primarno namenjeno industrijskim, proizvodnim, skladiščnim in servisnim dejavnostim in vključuje prvenstveno površine enote urejanja prostora z oznako KR L1, pri čemer pa se za potrebe priključevanja območja na obstoječo ali načrtovano prometno in ostalo gospodarsko javno infrastrukturo, vključujoč potek trase južnega podaljša navezovalne ceste – Delavske ceste, prestavitve, rekonstrukcije in optimizacije prenosnih plinovodov ter robne ureditve, dovoljujejo posegi tudi na robna območja izven zgoraj opredeljene enote urejanja prostora.
(3) Lega obravnavanega območja v širšem prostoru mesta Kranj z mejo območja urejanja je prikazana v grafičnem delu.
(prostorski koncept in program dejavnosti)
(1) Prvotno organizacijsko in lastniško enovito območje pretežno proizvodne in poslovne dejavnosti se je v zadnjih desetletjih lastniško razdelilo na več enot, pri čemer se tako prometno, kot tudi gospodarsko infrastrukturno ureja na enotnih izhodiščih. Občinski podrobni prostorski načrt območja KR L1 Kranj Labore je ob upoštevanju navedenega namenjen optimalni a fleksibilni organizaciji in izrabi prostora, pri čemer je bistveno, da se ob upoštevanju širšega konteksta robnih prometnih ureditev prvenstveno smiselno organizira notranja izraba prostora, ki bo omogočila usklajeno, etapno nadgradnjo obstoječih stavbnih kompleksov, a hkrati ohranila temeljno notranjo prometno omrežje ter s tem zagotovila možnosti avtonomnega funkcioniranja posameznih karejev oziroma funkcionalnih celot.
(2) Prostorski koncept sloni na izhodiščih urbanističnega načrta mesta, izdelani prometni študiji in izdelanih prometnih zasnovah priključevanja območja na obstoječe cestno omrežje, rešitvah plinovodnih omrežij in naprav ter ostalih strokovnih podlagah.
(3) Ob upoštevanju stanja prostora, obstoječih, ustvarjenih razmer ter možnih navezav območja urejanja je oblikovan koncept možnosti razvoja. Območje obravnave je v večinskem delu, z izjemo jugozahodnega dela območja ter vzhodnega dela, ki predstavlja zgolj parterne ureditve mirujočega prometa, intenzivno pozidano z objekti pretežno proizvodnih, skladiščnih, servisnih in poslovnih dejavnosti, na skrajnem severu deloma tudi z opuščenimi objekti stanovanjske gradnje ter vogalno stavbo nekdanje gostilne Gaštej.
(4) Koncept sloni na izhodišču smiselne, racionalne organizacije prostora, ki bo v daljšem časovnem obdobju zagotavljala usklajen razvoj primarne dejavnosti območja, optimizirala delovne procese s strokovno utemeljenimi zaokrožitvami funkcionalnih sklopov ter ustrezno, racionalno ureditvijo notranjih prometnih tokov z navezavo na bodisi obstoječe, bodisi novo načrtovane prometnice ob vseh štirih straneh območja.
Taka zasnova prostorskih možnosti izhaja iz sledečih spoznanj oziroma usmeritev:
a) stopnja večdesetletnega razvoja specifičnih proizvodnih dejavnosti na tej lokaciji narekuje njihovo ohranitev in nadgradnjo z zaokrožitvijo posameznih funkcionalnih celot, ki bodo omogočale nadaljnji razvoj;
b) obstoječa prometna ureditev priključevanja dinamičnega prometa na regionalno cesto zahteva, glede na širitev obsega dejavnosti, ureditev posameznega priključevanja in krepitve prometnih povezav (načrtovan podaljšek Delavske ceste z ureditvijo novega križišča z državno cesto, ureditev obstoječih priključevanj z državno cesto, načrtovana rekonstrukcija državne ceste); možna je fazna izvedba glede na potrebe;
c) optimiziranje možnosti gradnje znotraj območja zahteva, po realizaciji novih prometnih navezav, tudi zagotovitev zadostnih površin za mirujoči promet tako tovornih vozil kot osebnih vozil zaposlenih in obiskovalcev; za osebna vozila, sicer etapno, tudi večetažnih, pretežno na vzhodu, deloma tudi severu;
d) zagotavljanje možnosti prostorskega razvoja temeljnih dejavnosti v območju zahteva poleg ostalih prilagoditev infrastrukture tudi prestavitev, rekonstrukcijo in razširitev prenosnih in distribucijskih plinovodnih omrežij in naprav;
e) glede na večlastniško strukturo znotraj sicer enovitega območja urejanja je potrebno, še posebej glede na časovno različno dinamiko realizacij posameznih investicij, omogočiti relativno dokaj neodvisne možnosti realizacije investicijskih namer in temu primerno opredeliti stavbne kareje z maksimalnimi mejami njihove možne širitve, in
f) pri načrtovanju območja upoštevati tudi zahteve s področja varovanja okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter zagotoviti ukrepe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom.
(5) Prostorska zasnova določa sedem primarnih funkcionalnih sklopov, ki se načeloma nahajajo znotraj omrežja interne prometne infrastrukture in so opredeljeni z oznakami od A do IG, na parterno prometno infrastrukturo (I) in sklop plinovodne infrastrukture (IP). Posamezni funkcionalni sklopi so nato deljeni na večje število funkcionalnih celot, te pa podrobneje razdeljene na funkcionalne enote.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
6. člen
(izhodišča oblikovanja prostora)
(1) Izhodišče oblikovanja je optimiziranje danosti razpoložljivega prostora, upoštevajoč možnosti, ki jih nudi neposredno okolje ob zavedanju prednosti lokacije ob ključnih tranzitnih prometnih tokovih in vpetosti v zahodni del mesta Kranja ter nujnosti upoštevanja že zgrajenih prostorskih struktur sredi območja ob hkratni krepitvi zelenih površin v delih, kjer je to smiselno, sploh možno ali potrebno.
(2) Oblikovanje območja sledi izhodiščem iz predhodnega odstavka tega poglavja in na za gradnjo razpoložljivih zemljiščih vzpostavlja, ob upoštevanju že ustvarjenih razmer grajene strukture, dokaj jasno oblikovalsko zasnovo. Konceptualno je območje razdeljeno na pet funkcionalnih sklopov, namenjenih pretežno proizvodnji, skladiščenju in poslovnosti, celoti poudarjenih funkciji mirujočega prometa in poslovnosti ter celoti temeljne prometne mreže s površinami za mirujoči promet tovornih vozil:
a) pet funkcionalnih sklopov zaokrožitve obstoječe pretežno proizvodnih, skladiščnih in poslovnih dejavnosti z oznakami A (troje celot A1, A2 in A3, ki vključujejo tudi enoto stanovanjsko gostinske dejavnosti (Fe A 3/4), ki se postopoma opusti), B (štiri celote B1, B2, B3 in B4), C (pet celot od C1 do C5), D (zgolj ena celota D1) in F (le dve celoti F1 in F2, ki v svojem vzhodnem delu vključuje obstoječi objekt nekdanje gostilne Gaštej (Fe F2/1)), ki se postopoma prenovi v reprezentančni objekt poslovno gostinske dejavnosti;
b) funkcionalni sklop novogradnje proizvodno skladiščnih dejavnosti na skrajnem jugozahodnem delu območja z oznako E (zgolj ena enota E1);
c) funkcionalni sklopi pretežno obstoječih površin mirujočega prometa osebnih vozil z oznako IG, v okviru katere se postopoma, skladno potrebam po razvoju primarnih dejavnosti, načrtuje možnost gradnje garažnih hiš in poslovno-garažne stavbe (troje celot IG 1, IG 2 in IG 3);
d) funkcionalni sklop temeljne prometne mreže s površinami za mirujoči promet tovornih vozil in navezovalnimi prometnicami z oznako I, ki se deli na več celot disperziranih med in ob primarne funkcionalne sklope dejavnosti ter prometne navezave na robno prometno infrastrukturo;
e) funkcionalni sklop razširitev, prestavitev in rekonstrukcij (optimizacij) tras prenosnih in distribucijskih plinovodnih omrežij, vključno s pripadajočimi merilno regulacijskimi postajami z oznakami FC IP 1, FC IP 2 in FC IP 3.
(3) V nadaljnjih določilih tega odloka so podane usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje)
(1) Funkcionalni sklopi so razdeljeni na posamezne funkcionalne celote, ki načeloma predstavljajo smiselno zaokroženo prostorsko celoto, znotraj katere je, ob pogojih iz drugih členov tega odloka ter usmeritvah iz smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora, možno graditi samostojne objekte ali dopolniti in vzdrževati že obstoječe stavbne mase. Ob obodih so v nekaterih primerih določene robne proste površine, ki delijo območje možnih gradenj od zunanjih robov notranjega prometnega omrežja. Poleg osnovnih tlorisnih gabaritov, ki so opredeljeni z dimenzijami površin v okviru posamezne funkcionalne celote, znotraj katere je možna gradnja, so v primerih, kjer je to skladno tehnologiji dejavnosti znotraj funkcionalne celote, dopustna tudi tlorisna odstopanja (širitve), ki pa ne smejo presegati v grafičnem delu določenih gradbenih meja za vsako izmed funkcionalnih celot znotraj območja urejanja.
(2) Za posamezne funkcionalne celote so določene naslednje površine z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalnih enot v okviru katerih so možne gradnje:
a) v funkcionalnem sklopu A se nahaja troje funkcionalnih celot, in sicer:
a1) funkcionalna celota A1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 60,0 m × 199,3 m;
a2) funkcionalna celota A2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 62,0 m × 261,0 m;
a3) funkcionalna celota A3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 113,0 m × 162,0 m;
b) v funkcionalnem sklopu B se nahajajo štiri funkcionalne celote, in sicer:
b1) funkcionalna celota B1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 133,0 m × 414,3 m;
b2) funkcionalna celota B2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 55,0 m × 133,0 m;
b3) funkcionalna celota B3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 87,5 m × 162,0 m;
b4) funkcionalna celota B4 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 50,5 m × 162,0 m;
c) v funkcionalnem sklopu C se nahaja pet funkcionalnih celot, in sicer:
c1) funkcionalna celota C1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 68,0 m × 221,5 m;
c2) funkcionalna celota C2 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 68,0 m × 181,5 m;
c3) funkcionalna celota C3 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 68,0 m × 55,0 m;
c4) funkcionalna celota C4 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 68,0 m × 30,0 m;
c5) funkcionalna celota C5 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 18,0 m × 106,0 m;
d) v funkcionalnem sklopu D se nahaja zgolj ena funkcionalna celota, D1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 79,5 m × 221,0 m;
e) v funkcionalnem sklopu E se nahaja zgolj ena funkcionalna celota, E1 z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote Fe E1/1a 136,0 m × 188,0 m z možnostjo povečave (Fe E1/2a in Fe E1/2b) in združevanja (Fe E1/1b in Fe E1/2c);
f) v funkcionalnem sklopu F se nahajata dve funkcionalni celoti, prva F1 osnovnih tlorisnih dimenzij 50,5 m × 256,8 m, druga F2 z obstoječim objektom gostišča Gaštej pa tlorisnih dimenzij objekta / funkcionalne enote 12,0 × 20,0 m;
g) v funkcionalni celoti IG se določa gradnja v okviru treh funkcionalnih celot, in sicer:
g1) funkcionalna celota IG1 predstavlja garažno hišo z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 54,3 m;
g2) funkcionalna celota IG2 predstavlja garažno hišo z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 63,0 m;
g3) funkcionalna celota IG3 predstavlja poslovno stavbo z garažno hišo z osnovnimi tlorisnimi dimenzijami funkcionalne enote 54,0 m × 60,0 m;
h) v funkcionalnem sklopu IP se določa razširitev, prestavitev in rekonstrukcija (optimizacija) tras prenosnih in distribucijskih plinovodnih omrežij, vključno s pripadajočimi merilno regulacijskimi postajami; načrtovani posegi, konkretizirani v alinejah 15. člena tega odloka v nadaljevanju, se nahajajo v treh funkcionalnih celotah, in sicer FC IP 1, FC IP 2 in FC IP 3.
(3) Vertikalni gabariti se prilagajajo obstoječim višinam že zgrajenih stavb v posameznih funkcionalnih celotah, pri tem upoštevajoč tudi določila podtočke 3.16a 48. člena Odloka o IPN MOK, z upoštevanjem določil ostalih členov (razen za poslovni stavbi v FC IG3 in FC A1 in bodoča regalna skladišča v FC B1, FC C1, FC E1 in FC B2, kjer je dopustna višina do 21,0 m) ne smejo presegati višine 15,0 m. Za novonačrtovane stavbe v funkcionalni celoti G se določa etažnost do (2K) + P + 3 za obe garažni hiši ter do (2K) + P + 6 za poslovno stavbo, za novonačrtovane stavbe v funkcionalni enoti FeF1/1 pa določbe četrtega odstavka 22. člena tega odloka.
(4) Osnovni tlorisi posamezni funkcionalnih celot, prav tako pa tudi njihovih gradbenih meja, so načeloma pravokotnih oblik, le v delih, kjer to narekuje prometna ureditev, so lahko tudi prirezani. Okrog njih se bodo formirale posamezne gradbene parcele. Na gradbenih parcelah se poleg osnovnih tlorisov določajo še gradbene meje, v okviru katerih je še dovoljeno načrtovati nove objekte oziroma dozidave. Območje znotraj gradbene meje predstavlja maksimalni tlorisni gabarit objekta oziroma dozidave, ki ga je možno izrabiti v celoti, ob pogoju zagotovitve zadostnih površin za mirujoči promet in, skladno določilom 25. člena tega odloka tudi delovnim in postavitvenim površinam gasilskih vozil in zadostnih površin za manipulacijo, ki jo potrebuje predvidena dejavnost. Dostopi do gradbenih parcel obstoječih in predvidenih objektov so običajno preko notranjega prometnega omrežja, na nekaj robnih gradbenih parcelah tudi preko glavnih napajalnih prometnic. Gradbene meje so razvidne iz grafičnega dela. Območje urejanja je povsod, kjer je to smiselno in utemeljeno, ograjeno, ograje znotraj območja urejanja niso predvidene. V izjemnih primerih pa so lahko ograje, ki razmejujejo posamezne gradbene parcele, postavljene na parcelno mejo. Višina ograj (razen protihrupnih) je maksimalno 2,20 m.
Na gradbenih parcelah je dovoljena tudi gradnja in postavitev enostavnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) in tehnično smernico o razvrščanju objektov. Enostavni objekti, razen pomožni infrastrukturni objekti, ne smejo biti postavljeni v robnem zelenem pasu in segati preko gradbenih meja, kjer so te določene.
Rešitve glede posegov v varovalnem pasu državne ceste je treba predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje.
Vse projektne rešitve v varovalnem pasu prenosnega sistema zemeljskega plina je potrebno predhodno uskladiti z operaterjem prenosnega sistema zemeljskega plina in pridobiti mnenje k projektnim rešitvam.
(usmeritve za arhitektonsko oblikovanje)
(1) Za objekte so predpisana naslednja skupna določila oblikovanja:
(a) nakloni strešin so načeloma ravni, pogojeni z zagotovitvijo tehnično sprejemljivega naklona, ki omogoča odvodnjavanje meteorne vode s streh; možne so tudi enokapnice oziroma dvokapnice; izbor kritin in barva kritin morata biti načeloma enotna; pri dozidavah mora biti oblika strehe in barva kritine v skladu z osnovnim objektom oziroma mora biti oblikovana tako, da se poenoti izgled celotnega objekta (osnovni objekt in dozidava), pri čemer se lahko spremeni tudi oblikovanje strehe osnovnega objekta; zaželena je, povsod kjer je to možno, zazelenitev ravnih streh;
(b) dovoljeni so poudarki in nadstreški ob glavnih vhodih ter nadstreški nad nakladalnimi rampami; nadstreški ob glavnih vhodih lahko segajo preko gradbenih mej in linij;
(c) stavbe so lahko grajene klasično ali montažno;
(d) med objekti, kjer je to z vidika zaokroževanja tehnoloških procesov potrebno, je, na višini, ki dopušča vožnjo tovornim in intervencijskim vozilom, dovoljena izvedba premostitvenih konstrukcij (infrastruktura, produktovodi, peš povezave …).
(2) Za objekte, ki predstavljajo enoto profane stavbne dediščine (gostilna Gaštej) se uporabljajo določbe 22. člena tega odloka.
(usmeritve za krajinsko oblikovanje)
(1) Predvidi se vzpostavitev zelenih vegetacijskih robnih barier vzdolž regionalne ceste I. reda R1 – 210, odsek – 1109 Kranj–Škofja Loka, ob Medetovi ulici, na načrtovanih parkirnih površinah in prostih površinah ob robovih območja, vse kot je prikazano v grafičnem delu. Vse rešitve glede morebitne vzpostavitve zelenih vegetacijskih robnih barier, glede morebitne postavitve ograj vzdolž regionalne ceste idr., je treba predhodno uskladiti in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(2) Ob Medetovi ulici se določa zeleni obcestni koridor z zasaditvijo visokorasle linijske drevesne vegetacije. Ob notranji prometnici FeI 10/4, 5 in 7 se v območju Fe B1/2c, Fe B1/3c, Fe B1/4c in Fe B1/5c v kolikor je to glede na tehnološke procese in s tem povezane širitve, možno, ohranja linijsko visokoraslo drevesno vegetacijo platan.
(3) Manipulativne in parkirne površine na gradbenih parcelah so načeloma asfaltirane oziroma morajo biti utrjene v proti prašni izvedbi, ustrezno odvodnjavane in z robniki ločene od zelenic.
(4) Na posameznih gradbenih parcelah je ponekod določen robni pas zelenih površin, razviden iz grafičnega dela, ki ga je možno uporabiti kot infrastrukturni koridor.
(5) V izjemnih primerih, kjer je to strokovno utemeljeno in se ograje znotraj območja postavijo, se za ograjevanje parcel uporablja enotne, tipske ograje praviloma iz žičnega pletiva v nevpadljivih barvah, razen v primeru protihrupnih ograj. Ob ograjah so v okviru gradbenih parcel dovoljene strižene živice iz avtohtonih vrst. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo v območje gradbene parcele. V križiščih ograja ne sme ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.
(6) Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, ki urejajo zelene površine, morajo biti v območju oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja in infrastrukturnega omrežja. Za posamezne gradbene parcele robnih delov območja, kjer je to smiselno (npr. poslovne stavbe …) naj se oglaševanje izvaja na osnovi enotnega koncepta. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 metra nad pohodno površino. Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljena.
(7) Montažni začasni objekti naj bodo oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi in naj bodo locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. V območjih značilnih pogledov na elemente grajene strukture posebne vrednosti (načeloma) niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
(8) Zunanje površine ter zelenice znotraj stavbnih karejev oziroma gradbenih parcel je potrebno urejati v skladu s prostorsko-likovnimi značilnostmi prostora. Pohodne površine naj se tlakujejo glede na namen površin.
(9) Pri urejanju okolice objektov in zunanjih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pod poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
IV. ZASNOVA USMERITEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
10. člen
(prometno priključevanje območja)
(1) Ob območju OPPN poteka oziroma je načrtovanih več posameznih mestnih in državnih prometnic na katere se priključuje območje. Na jugu se območje z več priključki navezuje na regionalno cesto I. reda R1 – 210 Zg. Jezersko–Preddvor–Kranj–Škofja Loka–Gorenja vas–Cerkno–Želin na odseku 1109 Kranj–Šk. Loka, na vzhodu na regionalno cesto II. reda R2 – 412 Naklo (Kranj zahod)–Kranj–Kranj (Labore) na odseku 0210 Kranj (Iskra–Labore). Na severu in delno severovzhodu se priključuje na Škofjeloško cesto (LC 183 011), na zahodu pa na novonačrtovano navezovalno prometnico, ki predstavlja podaljšek Delavske ceste z navezavo na regionalno cesto R1 – 210.
(2) Območje se trenutno primarno navezuje preko dvoje križišč (eno prioritetno za osebni dovoz, drugo za tovorni promet) na regionalno cesto I. reda R1–210, odsek Kranj–Šk. Loka. Sekundarno se del območja napaja tudi preko Škofjeloške ceste, posredno Medetove ulice. Na Škofjeloško cesto je sicer izvedeno še nekaj priključkov, ki pa so zgolj občasnega oziroma interventnega značaja.
(3) S tem OPPN je ugotovljena potreba po optimalizaciji priključkov na cestno omrežje. Načrtovane prostorske rešitve upoštevajo prometne rešitve recenzirane strokovne podlage Provia d.o.o. (IZP – idejna zasnova, št. PR447, d.o.o., julij 2019 (dopolnjeno marec 2020), PROVIA, d.o.o., Naklo in dopolnitve navedene strokovne podlage št, PR 447-STU-P-1, dopolnitev november 2020). V primeru, da izvedba končne ureditve državne ceste na širšem tangiranem območju (z vsemi cestnimi priključki oziroma križišči idr.) ne bo časovno sovpadala z gradnjami na območju OPPN, je možna fazna izvedba na način, da se preveri in po potrebi uredi samo posamezen cestni priključek oziroma križišče, ki bo služilo dostopu do posameznega območja oziroma gradnje. Vse rešitve glede ureditve državne ceste s cestnimi priključki in glede posegov v varovalnem pasu državne ceste je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, nadgraditi, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste. Pri načrtovanju in izvedbi posegov je treba upoštevati veljavno zakonodajo. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območje državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev državne ceste idr.).
(prometno urejanje znotraj območja)
(1) Prometno urejanje celotnega območja KR L1 Kranj Labore temelji na obstoječih in v bodoče rekonstruiranih prometnicah ob in v območju ter na načrtovanem notranjem prometnem omrežju.
(2) Notranje prometno omrežje se deli na prometno mrežo dinamičnega prometa in ključne lokacije mirujočega prometa.
a) Dinamični promet
Med funkcionalnimi celotami osrednjega dela območja je določena (večinoma že obstoječa, deloma dopolnjena) mreža prometnic namenjena pretežno tovornemu prometu in peščevim površinam ob zbirnih in primarnih prometnicah, te pa se iztekajo v priključke na zunanjo prometno omrežje mesta in tranzitno prometnico na jugu ob območju. Tovorni promet je še nadalje načrtovan iz vstopne točke na regionalni cesti R1 – 210 od koder se po vstopu v območje razporedi glede na namen. Del tovornega prometa za dejavnosti zahodnega dela območja bo navezan tudi na priključek bodoče navezovalne ceste na zahodu območja, del pa, po rekonstrukciji priključkov, na regionalno cesto II: reda R2 – 412.
Osebni promet je trenutno v območje voden iz treh smeri; glavnina iz juga preko vzhodnega priključka na regionalno cesto R1 – 210, del s severa po Medetovi ulici, manjši del tudi iz obstoječega priključka na Ljubljansko cesto. Po rekonstrukciji Ljubljanske ceste (R2 – 412) bo obstoječi južni dovoz za osebni promet opuščen in nadomeščen s priključkom na krožno križišče Ljubljanske ceste.
b) Mirujoči promet
Mirujoči promet je deljen na parkirne površine čakajočih tovornih vozil (prihod, odhod), ki se nahajajo vzporedno ob regionalni cesti R1 – 210 in na površine in objekte mirujočega prometa osebnih vozil. Zanje je določeno osrednje parkirišče ob vzhodnem, v bodoče glavnem vstopu v območje, kjer se poleg zadostnega števila parternih površin v kasnejših etapah načrtuje tudi možnost gradnje dveh garažnih hiš z okvirno kapaciteto do 680 PM v vsaki. Poleg tega je znotraj območja načrtovanih tudi več manjših parkirišč, najpomembnejše od teh na severu, z uvozom preko Medetove ulice ter drugo ob zahodnem, novonačrtovanem vstopu v območje. Priporoča se, da se ob pripravi projektne dokumentacije za ureditev površin mirujočega prometa osebnih vozil določi vsaj dva odstotka parkirnih mest za vozila z elektromotorji, opremljena z ustrezno pametno polnilno infrastrukturo.
Skladno usmeritvam hierarhično nadrejenega prostorskega akta se v južnem in jugozahodnem delu območja urejanja v koridorju bodočega mestnega obvoznega sistema dovoljuje obstoječe in s tem aktom načrtovane prostorske rešitve mirujočega prometa in dinamičnega prometa za potrebe dejavnosti v območju.
(3) Za vse prometnice znotraj območja predvidevamo naslednja določila:
(a) vozne površine in kolesarske steze morajo biti izvedene v asfaltni izvedbi;
(b) vozne površine morajo biti zaključene z dvignjenim robnikom razen v delih, kjer prehajajo neposredno na manipulativne površine;
(c) vse povozne površine se mora odvodnjavati v sistem meteorne kanalizacije;
(d) opremljene morajo biti z vertikalno in horizontalno signalizacijo;
(e) radiji v križiščih morajo biti prilagojeni najzahtevnejšim vozilom (vlačilci, kamioni …);
(f) vsi hodniki za pešce morajo biti asfaltirani ali kako drugače enotno tlakovani;
(g) vse peš površine namenjene pešcem morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagib, morajo ustrezati veljavnim normativom;
(h) invalidom ne sme biti oviran dostop do peš površin; pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce na cestah poglobljene robnike;
(i) hitrost znotraj območja mora biti omejena na 20 km/h;
(j) ob vseh prometnicah, kjer to določajo smernice požarne varnosti, morajo biti zagotovljene ustrezne površine za intervencijski dostop gasilcev in gasilskih vozil do stavb.
(splošna merila in pogoji komunalnega urejanja)
(1) Območje KR L1 Kranj Labore, ki se ureja s tem prostorskim aktom, je v celoti komunalno opremljeno. Zgrajeni so zadostni komunalni vodi in naprave, obstoječa dejavnost funkcionira v skladu s predpisi. Za novonačrtovane prostorske ureditve, ki obsegajo predvsem etapno popolnitev prostorskih vrzeli znotraj opredeljenih funkcionalnih sklopov od A do F ter nekaj večjih samostojnih novogradenj (npr. v južnem delu A1, postopno v E1 itd.), bo dograjeno obstoječe omrežje gospodarske infrastrukture. V skladu z usmeritvami pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki v tem postopku izdajo svoje smernice, so izdelane idejne zasnove gospodarske infrastrukture (Gospodarska javna infrastruktura (GJI) na območju OPPN KR L1 Kranj Labore, IZP, IPSUM d.o.o., št. proj. 201/40/19 in Gospodarska javna infrastruktura (GJI) na območju OPPN – KR L1, Načrt plinovoda, PROCES d.o.o., št. proj. 050319).
(2) Pri načrtovanju komunalnega urejanja so v odloku opredeljena splošna merila in pogoji. Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljavcev posameznih infrastruktur, ki so podane v njihovih smernicah in mnenjih.
(3) Pod asfaltiranimi površinami je vse električne in telekomunikacijske vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo.
(4) Načrtovana komunalna oprema gradbenih parcel obsega: dovoz, vodovod za sanitarno in požarno vodo, komunalno in padavinsko kanalizacijo, elektriko, razsvetljavo, plin (zemeljski plin in tehnični plin (dušik …) in telekomunikacije.
(5) Vse stavbe je potrebno obvezno priključiti na elektriko, vodovod in kanalizacijo, vse gradbene parcele pa morajo imeti zagotovljen dostop na interno prometno omrežje, v nekaterih primerih tudi navezavo na eksterno prometno mrežo.
(6) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto, je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah. Vse rešitve je treba konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod)
(1) Na območju, ki ga ureja ta OPPN, je že izveden sistem odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Za novogradnje je dodatno načrtovan ločen sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (meteorne odpadne vode). Komunalne odpadne vode se bodo odvajale v obstoječo javno kanalizacijo komunalnih odpadnih vod (fekalna kanalizacija), ki se zaključi v centralni čistilni napravi.
(2) Industrijske odpadne vode so oziroma bodo speljane v ločen sistem komunalnih odpadnih vod (fekalna kanalizacija). Industrijske odpadne vode se lahko priključijo na kanalizacijo komunalnih odpadnih vod v primeru, ko upravljalec javnega kanalizacijskega omrežja izda mnenje, da parametri odpadne vode zadoščajo pogojem, za izpust v javno kanalizacijo in so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
(3) Na območju funkcionalnih sklopov, kjer so načrtovane novogradnje, se določa izgradnja dodatne, ustrezno dimenzionirane meteorne kanalizacije. Meteorni kanali bodo potekali pretežno v cestnem svetu in bodo vodeni do obstoječih kanalov.
(4) Padavinske vode s streh objektov se morajo speljati v ponikovalnice oziroma v meteorno kanalizacijo preko peskolovov, padavinske vode z utrjenih površin (parkirišč, manipulacijskih površin) pa v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj, kadar so ti potrebni, v skladu z veljavnimi predpisi.
(5) Pred vtokom obstoječe kanalizacije padavinskih odpadnih vod iz obravnavanega območja na javni kanalizacijski sistem se bo predvidoma uredila zapora. Zapora se uredi zaradi zadržanja morebitnih požarnih odpadnih vod. Način zadrževanja morebitnih požarnih odpadnih vod se lahko uredi tudi na drug ustrezen način.
(oskrba s pitno vodo in hidrantno omrežje)
(1) Ob in v območju KR L1 poteka obstoječe vodovodno omrežje. Za oskrbo novogradenj s sanitarno – pitno in požarno vodo bo dograjeno obstoječe vodovodno omrežje. Napajanje poteka iz javnega vodovodnega omrežja.
(2) Ob zahodnem območju urejanja poteka javni vodovod premera DN 400 mm. Le-ta, se ob skrajni zahodni meji območja urejanja, ob morebitni maksimalni širitvi objekta v FC E1, v tangiranem odseku, prestavi izven območja objekta.
(3) Vodovodno in hidrantno omrežje na območju urejanja se po potrebi prestavi v preostali cestni koridor, če je v območju predvidena širitev objektov oziroma novogradenj. Vse nove trase vodovodnega omrežja potekajo v cestnem koridorju notranjih cest. Poteki tras novega vodovoda oziroma prestavitve so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Prav tako to velja tudi za omrežje tehnološke vode.
(4) Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme. Napajanje za potrebe tehnološke vode ostane nespremenjeno in poteka iz reke Save.
(5) Na vodovodnem omrežju je potrebno, skladno usmeritvam odstavka d 25. člena tega odloka, dograditi hidrantno omrežje (nadzemni hidranti), ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo za načrtovane prostorske rešitve.
(6) Novi cevovodi bodo pretežno potekali po dostopnih oziroma cestnih površinah, tako, da bo omogočen stalen dostop in vzdrževanje cevovodov. Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo mora biti vodovod izveden v zaščitnih ceveh.
(1) Oskrba s plinom se bo izvajala skladno konceptu razvoja programov, z zahtevami investitorjev in upravljavcev ter pod pogoji, ki jih določi pristojni nosilec urejanja prostora, vključujoč usmeritve osnovnih in dopolnilnih smernic Plinovodi d.o.o. št. S18-545/P-MP/RKP z dne 19. 10. 2018 in št. S19-471/P-MP/RKP z dne 19. 9. 2019.
(2.1) Na območju urejanja se nahaja merilno regulacijska postaja MRP Sava. Na območju potekajo tudi sledeči plinovodi: prenosni plinovod P2912, MRP Kranj Labore – MRP Sava, prenosni plinovod N29121, MRP Sava – MRP Stražišče, Distribucijsko plinovodno omrežje Kranj (1 bar) in industrijsko distribucijsko plinovodno omrežje, Kranj (1,2 bar), zato je pri izvajanju načrtovanih posegov potrebno upoštevati zahteve upravljalca oziroma sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina in zakonsko določene odmike.
(2.2.) Varovalni pas prenosnega sistema zemeljskega plina določa veljavni Energetski zakon in znaša 65 m na vsako stran prenosnega plinovoda ter 65 m od ograje nadzemnega prenosnega sistema zemeljskega plina. Varnostne odmike od objektov, naprav in napeljav od prenosnega sistema zemeljskega plina znotraj varovalnega pasu določata veljavna Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov in Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov.
(2.3.) Pri izvajanju načrtovanih posegov je potrebno upoštevati zahteve operaterja distribucijskega sistema (ODS) – Tehnične zahteve za graditev glavnih in notranjih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav. Potrebno je upoštevati ustrezne odmike in vzporedne poteke v primeru gradnje novih objektov, ter zahteve za gradnjo nove plinovodne infrastrukture.
(3) Za urejanje distribucijskega plinovodnega omrežja se bo na območju urejanja uredila interna industrijska podzemna distribucijska mreža načrtovanega delovnega tlaka 4 bar, ki se naveže na obstoječo industrijsko distribucijsko omrežje s tlakom 1,2 bar.
Urejanje prenosnega sistema zemeljskega plina na območju OPPN predvideva prestavitev, rekonstrukcijo in optimizacijo prenosnega sistema zemeljskega plina. Prestavljeni, rekonstruirani in optimizirani prenosni sistem zemeljskega plina je razviden iz grafičnega dela OPPN in se nahaja načeloma v območjih funkcionalnih celot FC IP1, FC IP 2 in FC IP 3.
(4) Za konkretizacijo načrtovanih posegov se skladno izdelani idejni rešitvi in usmeritvam pristojnega nosilca urejanja prostora določa prostorske in tehnične rešitve, ki so določene v nadaljevanju.
(4.1.) Na širšem območju se pojavlja več merilno-regulacijskih postaj (MRP) in objektov, in sicer:
a) MRP Kranj Labore (pokriva desni breg Save vse do in vključno s Škofjo Loko),
b) Instalacija Labore,
c) MRP Sava (za potrebe industrijskega obrata Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.) in
d) MRP Stražišče (za potrebe distribucije ZP na območju Stražišča in vse do Žabnice).
(4.2.) Na širšem obravnavanem območju se pojavlja več vrst plinovodov, in sicer:
a) Prenosni plinovod, jeklo DN200, 50 bar (P2912, MRP Kranj Labore – MRP Sava),
b) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 3 bar (P2911A, MRP Kranj Labore – Iskra Telekom),
c) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 50 bar (P291, MRP Kranj Labore – MRP Škofja Loka),
d) Prenosni plinovod, jeklo DN100, 10 bar (N29121, MRP Sava – MRP Stražišče),
e) Prenosni plinovod, jeklo DN250, 1,2 bar (N29121/1, izhodni iz MRP Sava za Goodyear Dunlop Sava Tires),
f) Distribucijsko plinovodno omrežje Kranj (Domplan d.d.), 1 bar (MRP Stražišče) in
g) Industrijsko distribucijsko plinovodno omrežje (Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.), 1,2 bar (MRP Sava).
(4.3.) Glede na potrebe uporabnikov in potrebne sistemske rešitve se določa naslednje ukrepe z merili in pogoji v nadaljevanju.
(4.3.1.) MRP Kranj Labore
Določa se širitev že obstoječe instalacije na parceli št. 1221/9 k.o. 2131 – Stražišče za MRP Kranj Labore proti cesti R1 201 1108 Kranj (Primskovo–Labore), v velikosti cca 300 m2 na parcelo št. 1221/13 k.o. 2131 – Stražišče. Prostor širitve je namenjen za oddajno čistilno postajo (OČP) za novi prenosni plinovod MRP Kranj Labore – Instalacija Labore.
(4.3.2.) Prestavitev MRP Sava
Obstoječo MRP Sava se prestavi, predvidena lokacija nove MRP Sava je na parceli št. 312/1 in 313/1 obe k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je parcela v okvirni velikost cca 20x35 m. Za predmetno MRP se predvidi dostop oziroma dovozno pot. Predvideni so štirje izhodni plinovodi.
(4.3.3.) Nova MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.)
V neposredni bližini obstoječe MRP Stražišče (Domplan d.d.) se določi novo MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) z namenom uskladitve zakonodajnih okvirjev iz veljavne zakonodaje in možnosti razvoja distribucijskega sistema. Predvidena lokacija MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) je na parceli št. 294/7 in 294/1 obe k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je parcela velikosti cca 10x15 m. Za predmetno MRP se predvidi dostop oziroma dovozno pot s Škofjeloške ceste (LC 183011) po parcelah št. 294/7, 294/1, 292/1, 292/3, 1237/5, vse k.o. 2131 – Stražišče oziroma v širini cca 4 m. Predviden je en izhodni plinovod.
(4.3.4.) Obstoječa instalacija Labore
Določi se razširitev obstoječe inštalacije Labore za potrebe delovanja inštalacije pri predmetni rekonstrukciji/optimizaciji prenosnih plinovodov na območju. Predvidena je širitev v smeri proti cesti R1 201 1109 Kranj–Škofja Loka na parcelo št. 420/3 k.o. 2131 – Stražišče ter na nasprotno stran proti njivam na parceli št. 420/3 in 419/1 obe k.o. 2131 – Stražišče. Predvidena širitev obsega cca 650 m2. Do obstoječe instalacije Labore se dostopa preko javnega dobra s parcele št. 1243/3 k.o. 2131 – Stražišče.
(4.3.5.) Nova instalacija Labore
Določi se novo lokacijo za instalacijo Labore, lokacija je predvidena na parceli št. 487/2 k.o. 2131 – Stražišče, predvidena je parcela v velikosti cca 700 m2. Instalacija je locirana na razcepu koridorjev plinovodov za MRP Sava in MRP Škofja Loka, instalacija bi služila za oddajno čistilno postajo (OČP), sprejemno čistilno postajo (SČP), razcepno mesto za plinovoda proti MRP Sava oziroma proti MRP Škofja Loka ter prostorom za postavitev nove MRP Iskra. Za predmetno instalacijo se predvidi dostop iz javnega dobra s parcele št. 1238/3 k.o. 2131 – Stražišče preko parcel 487/2, 488, 489/2, vse k.o. 2131 – Stražišče oziroma v širini cca 4 m.
(4.3.6.) Rekonstrukcija/optimizacija trase prenosnih plinovodov na odseku MRP Kranj Labore – Instalacija Labore
Na relaciji MRP Kranj Labore – Instalacija Labore se določa nov prenosni plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca 930 m, ki bo lahko nadomestil obstoječe vzporedne prenosne plinovode P291 (Škofja Loka), P2912 (za MRP Savo) in P2911A (za Iskra Telekom). Novi predvideni plinovod poteka v približnem okviru trase obstoječih prenosnih plinovodov na predmetni relaciji.
(4.3.7.) Prenosni plinovod za novo MRP Sava
V inštalaciji Labore, do koder je predviden novi skupni prenosni plinovod za MRP Sava, MRP Škofja Loka in MRP Iskra Telekom, se odcepi novi prenosni plinovod za MRP Sava, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca 1020 m.
(4.3.8.) Plinovoda za Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.
Iz nove MRP Sava se za potrebe podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o. določa plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca 120 m do energetskega objekta.
Iz nove MRP Sava se določi tudi plinovod, tlak do vključno 4 bar, L = cca 235 m za navezavo obstoječega omrežja podjetja Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o., priklop na obstoječe omrežje se predvidi v okolici obstoječe MRP Sava.
(4.3.9.) Plinovod za novo MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.)
Iz nove MRP Sava do nove predvidene MRP Stražišče (Plinovodi d.o.o.) se določi prenosni ali distribucijski plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca 310 m.
(4.3.10.) Prenosni plinovod za Iskra Telekom
Iz nove MRP Sava do nove predvidene MRP Iskra Telekom se določi prenosni plinovod, tlak do vključno 50 bar, dimenzije do vključno DN250, L = cca 1315 m. Vod bi nadomestil obstoječi prenosni plinovod P2911A (MRP Kranj Labore – Iskra Telekom).
(4.3.11.) Novi distribucijski plinovodi na območju OPPN – KRL1
Znotraj območja OPPN – KRL1 se ob ostali komunalni infrastrukturi določi tudi distribucijski plinovod, tlak do vključno 4 bar. Plinovod poteka v koridorjih prometne in ostale komunalne infrastrukture, kot izhaja iz grafičnega dela OPPN.
Izključno pravico do priključevanja novih uporabnikov ima operater distribucijskega plinovoda, razen na območju zaprtega distribucijskega sistema SAVA Labore, kjer ima izključno pravico do priključevanja novih uporabnikov operater zaprtega distribucijskega omrežja, Goodyear Dunlop Sava Tires d.o.o.. Morebitni posegi v območju obstoječega distribucijskega plinovoda so lahko izvedeni na podlagi pozitivno izdanega soglasja s strani distributerja. Posegi morajo biti nadzorovani s strani upravljalca. V primeru novogradnje oziroma prestavitev prenosnih plinovodov za oskrbo distribucijskih merilno reducirnih postaj je potrebno zagotoviti nadomestno oskrbo z zemeljskim plinom. Stroški prestavitev, nadzora in nadomestne oskrbe bremenijo investitorja.
(5) Znotraj območja urejanja je predvidena ureditev plinovodnega omrežja plinskega dušika in postaje za dušik, kjer bi bila kompresorska postaja (predvidoma 32 bar) ter tudi lastna postaja s tekočim dušikom, ki bi služila za rezervo v izrednih razmerah. Direktna cevna povezava je predvidena s kisikarno na Trati v Škofji Loki.
(oskrba z električno energijo)
(1) Neposredno ob območju poteka zračni daljnovod, ki ga je potrebno pri načrtovanju upoštevati. SN vod poteka iz vira RTP 110/20 kV Labore in služi napajanju industrijskega območja Labore.
(2) Na skrajnem jugu območja urejanja se nahaja zračni daljnovod DV 2x110 kV D1125-D1126 Labore. Predvideni posegi ne vplivajo na ta daljnovod, vendar je pri načrtovanih posegih potrebno upoštevati zakonski odmik 15 m na vsako stran trase. Opcijsko se določa, da se navedeni daljnovod v bližnji prihodnosti lahko izvede v zemeljski elektroenergetski kanalizaciji.
(3) Novogradnje v območju KR L1 se bodo z elektriko napajale preko obstoječih transformatorskih postaj, ki se že nahajajo na območju urejanja. Možna je postavitev novih transformatorskih postaj ustrezne moči. Obstoječe transformatorske postaje se po potrebi razširi.
(4) Razvod omrežja električne energije se izvede na območju dopustnih površin v kabelski kanalizaciji. Trase novih in obstoječih električnih kablovodov so določene v načrtovanih notranjih cestnih povezavah na območju urejanja. V primerih, ko obstoječe trase niso usklajene s širitvijo objektov in potekajo v območju širitve objektov, se jih prestavi v razpoložljiv cestni koridor. Poteki tras elektroenergetskega omrežja oziroma prestavitve so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
(5) Območje bo dodatno opremljeno tudi z omrežjem interne razsvetljave. Predvideno je omrežje razsvetljave ob notranjih prometnicah in parkiriščih tovornih in osebnih vozil. Svetilke razsvetljave morajo biti postavljene tako, da ne bodo predstavljale ovire. Priporoča se, da se dopolnitev obstoječe in izgradnja dodatne razsvetljave izvede enotno za celotno območje KR L1 z enotno visokimi kandelabri tipske oblike. Prižigališče javne razsvetljave je v omarici ob obstoječi transformatorski postaji. Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve v območju. Predvidene so svetilke z ravnim steklom, na kandelabrih višine 8 m ali druge ustrezne višine. Pri izboru svetilk na območju, ki meji na območje obstoječih kmetijskih zemljišč na zahodu, naj se pri izboru upošteva zahteva po čim manjšem svetlobnem onesnaževanju.
(6) Za ustrezno osvetlitev novonačrtovanih prometnic na območju je potrebno zagotoviti ustrezen nivo razsvetljave skladno namenu prometnice. Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah. Vse rešitve je treba konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(telekomunikacijsko omrežje in omrežje zvez)
(1) Za obstoječe uporabnike je že urejeno ustrezno telekomunikacijsko omrežje, za nove se zemeljski razvod telekomunikacijskega omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja ustrezno dopolni (dogradi), iz obstoječega TK omrežja; dopušča se možnost zemeljskega razvoda TK omrežja.
(2) Na območju urejanja se določa izvedba omrežja z optičnimi kabli, ki bodo uvlečeni v kabelsko kanalizacijo, ki bo potekala v koridorju z ostalimi komunalnimi vodi po notranjih cestnih površinah.
(3) Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev novih objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
(ravnanje z odpadki in njihovo odlaganje)
(1) Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo. Javna higiena se zagotavlja z zabojniki za odpadke, ki so postavljeni znotraj posameznih gradbenih parcel in so v času odvažanja odpadkov dostopni vozilu pooblaščene organizacije, v oddaljenosti 1,0 m od ceste. Glede na specifiko dejavnosti je odvoz možno urediti tudi drugače, a vselej skladno s področnimi predpisi. Na območju transporta zabojnikov je potrebno cestne robnike pogrezniti.
(2) Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, kot ga predpisujejo veljavna zakonodaja in področni predpisi o posameznih nevarnih snoveh.
V. ZASNOVA USMERITEV ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE TER KULTURNE DEDIŠČINE
19. člen
(1) Obstoječa dejavnost na lokaciji KR L1 Kranj Labore ima ustrezno zagotovljene ukrepe za zaščito tal. Za novonačrtovane prostorske rešitve pa so v nadaljevanju podane zasnove usmeritev tako za zaščito tal kot ravnanje s plodno zemljo v delih, kjer se posega na kmetijske površine. Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
(2) Pri uporabi in skladiščenju nevarnih snovi morajo biti dela izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri ravnanju v času gradnje je treba upoštevati določila v zvezi z obveznostmi v času gradnje ter predpise s področja varovanja okolja. Z rodovitno plastjo tal (kar velja za območje funkcionalnega sklopa E, prometnico ob njem in funkcionalnega sklopa IP), ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti in deponirati tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Preprečiti je treba mešanje mrtvice in živice.
(4) Med gradnjo mora izvajalec organizirati ukrepe za primer razlitja nevarnih tekočin. V primeru razlitja nevarnih tekočin mora izvajalec onesnaženi material izkopati in ga oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
(5) Pri načrtovanem posegu na kmetijska zemljišča, ki je posledica prestavitve prenosnega plinovoda ter nujnih s tem povezanih modifikacij tras GJI in prometnic, je treba upoštevati naslednje pogoje:
a) predvideti in upoštevati primanjkljaje in viške materialov ter deponije načrtovati v sklopu predlaganega posega tako, da ne bodo posegale na kmetijska zemljišča in da se proizvodni potencial kmetijskih zemljišč ne bo poslabšal (ustrezno ravnanje z rodovitno zemljo);
b) časovna dinamika gradnje mora biti prilagojena na način, da v najmanjši možni meri ovira kmetijsko proizvodnjo;
c) med in po gradnji je treba zagotoviti nemoten dostop do kmetijskih zemljišč;
d) v primeru, da bodo kmetovalci zaradi oviranja kmetijske proizvodnje v času gradnje utrpeli ekonomsko izgubo, je treba to nadomestiti;
e) preprečiti kakršnokoli onesnaženje kmetijskih zemljišč ob gradnji in po gradnji ter ob eventualni nesreči zagotoviti takojšnje ukrepanje;
f) treba je zagotoviti spremljanje potencialnega negativnega vpliva plinovodnega omrežja na tla oziroma kmetijska zemljišča in rastline;
g) po končanem posegu je treba kmetijska zemljišča vrniti v prvotno stanje;
h) v času gradnje se dela omejijo na čim manjšo površino in izvajajo tako, da se ne posega na sosednja zemljišča in da se jih ne poškoduje. Izvajajo se vsi potrebni ukrepi za preprečitev izlitja nevarnih snovi na kmetijska zemljišča;
i) kmetijska zemljišča, na katera se posega le med gradnjo, se po končani gradnji vrnejo v prvotno stanje ali, če to ni mogoče, se lastnikom plača nadomestilo, v skladu s splošnimi pravili obligacijskega prava, in
j) v primeru razgradnje plinovoda je treba sanirati predmetna zemljišča in jih postopoma vrniti v kmetijsko rabo.
(ukrepi za zaščito voda in podtalnice)
Zagotoviti je potrebno ustrezno odvajanje odpadnih in padavinskih voda v skladu s predvidenimi ukrepi iz 13. in 18. člena predhodnega poglavja IV. tega odloka.
(1) Območje urejanja s tem prostorskim aktom je obkroženo z obstoječimi stavbnimi zemljišči, intenzivno pozidano s severa in vzhoda, na jugu pa zaključeno z regionalno cesto I. reda R1 – 210. Na zahodu so površine, ki so skladno določilom izvedbenega prostorskega načrta mestne občine namenjene večinoma industrijski proizvodnji (enoti urejanja prostora z oznakami KR L2 in KR L7) ter novi prometnici, ki smiselno zaključuje njen razvoj v smeri proti zahodu.
(2) Enota urejanja prostora z oznako KR L1 Kranj Labore, del prometnice in prav tako tudi potek prestavitve prenosnega plinovoda, ki se sočasno ureja s tem aktom, tako neposrednega stika z naravnimi vrednotami nima, ohranjanje narave pa se zagotavlja z upoštevanjem ostalih določil in usmeritev tega akta, ki se nanašajo na varstvo tal, zraka in varstva pred hrupom.
(varovanje kulturne dediščine)
(1) V območju obravnave se nahajata enota profane stavbne dediščine – Gostilna Gaštej z EŠD 16455 (funkcionalna enota Fe F 2/1) in enota memorialne dediščine – Spomenik padlim delavcem tovarne SAVA z EŠD 21454 (funkcionalna enota Fe B2/5).
Severozahodni del območja se nahaja neposredno ob vplivnem območju župnijske cerkve Sv. Martina, zato je potrebno ob Medetovi ulici, ki se nahaja v osi cerkve, prometnico, kjer je to možno, opremiti z obojestranskim drevoredom in ustrezno parterno hortikulturno ureditvijo.
(2) Za enoto memorialne dediščine – Spomenik padlim delavcem tovarne SAVA z EŠD 21454 je določeno funkcionalno zemljišče (Fe B2/5), za katerega se izdela načrt krajinske arhitekture. Območje spomenika je opredeljeno kot zelena površina.
(3) Načrtovanje funkcionalnega sklopa F1 se načrtuje na način, da se ohrani in skladno z varstvenim režimom varuje stavbna dediščina Gostilna Gaštej z EŠD 16455 v funkcionalnem sklopu F2 in njena prostorska vpetost, še posebno v njenem vplivnem območju. Objektu se zagotovi ustrezno rabo, ki zagotavlja celostno ohranjanje dediščine (oživljanje) in spodbuja njen družbeni pomen (vrednost, ki jo ima dediščina za skupnost in posameznika zaradi svojega vsestranskega potenciala, se zagotavlja s funkcijo poslovno gostinske dejavnosti z zadostnimi funkcionalnimi površinami, ki omogočajo kvalitetno prezentacijo). Pred pričetkom del je potrebno narediti natančen posnetek stanja objekta Gaštej, evidentirati poškodbe in sanirati. Priporoča se, da se, v kolikor je to mogoče, bližnja gospodarska poslopja ne ruši, v primeru rušitve pa območje uredi, upoštevajoč etapnost, skladno grafičnim načrtom grafičnega dela OPPN.
(4) Zaradi bližine enote stavbne dediščine Kranj – Cerkev sv. Martina v Stražišču z EŠD 1925, se v območju funkcionalne enote z oznako Fe F 1/1, višinske gabarite na SZ delu območja določi na način, da se ohrani prostorski kontekst cerkve Sv. Martina v Stražišču, zato naj v območju tangirane funkcionalne celote ne presegajo višinskih gabaritov obstoječih objektov (maksimalno 8,5 m nad koto Škofjeloške ceste (LC 183 011) v končnem prečnem preseku, kar je prikazano v grafičnem delu).
(5) Pri realizaciji načrtovanih prostorskih rešitev je potrebno pozornost nameniti upoštevanju krajinskih rešitev z obvezno zasaditvijo visokorasle drevesne vegetacije na robnih delih območja, kot je to prikazano na grafiki zazidalne situacije.
(6) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(7) Z vidika varstva kulturne dediščine se za posege v funkcionalnih celotah FC E1, FC I3,FC I7, FC IP1, FC IP2 (zaradi EŠD 29865) in FC F1, FC F2, FC I4 (preveritev vpliva na EŠD 1925 in EŠD 16455) FC B2 (preveritev vpliva na EŠD 21454) določa obveznost pridobitve kulturnovarstvenih pogojev in soglasij.
(8) Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del pisno obvesti ZVKDS OE Kranj vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del ter na območjih JZ dela OPPN, kjer bi ta posegal na območje EŠD 29865 Kranj – Arheološko območje Stražiško polje in EŠD 683 – Kulturna krajina Bitnje, pred načrtovanimi posegi pridobi kulturnovarstveno soglasje, s katerim se dovolita raziskava in odstranitev arheološke ostaline.
(1) Ker prostorski akt obravnava območje proizvodnih dejavnosti, je varstvu pred hrupom potrebno posvetiti posebno pozornost.
Obravnavano območje bo po končni izgradnji stavb sodilo v območje IV. stopnje varstva pred hrupom, a so dejavnosti območja pretežno strukturirane tako, da ne prihaja do neposrednega stika med proizvodnim delom ter stanovanjskimi območji v neposredni bližini (npr. ustrezna ureditev ob Medetovi ulici, ustrezna protihrupna zaščita objektov na vzhodnem delu ipd.).
(2) Za območje EUP KR L10 se s tem aktom priporoča, da se pri naslednjih spremembah in dopolnitvah OPN spremeni stopnjo varstva pred hrupom za ta območje iz II. v III. stopnjo varstva pred hrupom, saj gre za območje, ki že sedaj ne dosega pogojev za II. območje varstva pred hrupom. Stanovanjske površine so z vseh strani obdane z območji IV. stopnje varstva pred hrupom glede na namensko rabo (in tudi obstoječe vire hrupa).
(3) Na vzhodni strani območja OPPN, na stiku s stanovanjskim območjem KR L6, se po potrebi lahko na parcelno mejo postavi protihrupna ograja z namenom znižanja obremenjenosti s hrupom pri najbližjih stanovanjskih objektih. Protihrupna ograja se postavi v primeru, da bodo presežene mejne vrednosti za III. območje varstva pred hrupom in jih upravljalec hrupa ne bo mogel znižati z drugačnimi ukrepi (npr. protihrupna zaščita na samem viru hrupa).
(4) Območje je zaradi obstoječe robne prometne ureditve obkroženo s prometnicami in parternimi zelenimi ureditvami na jugu, zahodu in jugovzhodu in je v prostor umeščeno tako, da z načrtovanimi prostorskimi ureditvami ne povzroča novih čezmernih obremenitev delovnega in bivalnega okolja. V precejšnjih robnih delih je ob območju urejanja načrtovan pas drevesne bariere, ki vizualno in protihrupno varuje načrtovane gradnje v območju, hkrati pa so v tem delu opredeljeni tudi programi in stavbe, ki s svojo pojavnostjo ustvarjajo tamponsko cono varstva pred hrupom (npr. zaprti objekti skladišč, garažne hiše in poslovne stavbe ipd.).
(5) Zajemi in izpusti prezračevalnih sistemov naj bodo orientirani stran od stanovanjskih objektov.
(6) Dela je potrebno opravljati z delovnimi napravami in gradbenimi stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev.
(7) Lokacije gradbiščnih platojev in transportne poti na območje gradbišča morajo biti izbrane tako, da obremenitev s hrupom zaradi gradnje objektov in zaradi transporta materiala ne bo presegala mejnih vrednosti za vir hrupa pri bližjih stanovanjskih stavbah, konkretno v območjih urejanja prostora z oznakami KR L6, KR L10 in KR L11.
Določa se, da je med gradnjo in obratovanjem izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
a) zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami glede na dejavnosti v območju in pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
b) preprečevanje prašenja v času obratovanja naprav in izvajanja posegov v območju, npr. ob izvajanju osnovnih dejavnosti, ob nasutju gramoza ali izkopu in prelaganju odpadkov – pri slednjem ukrep zahteva redno vlaženje ob suhem in vetrovnem vremenu;
c) sprotno kultiviranje območij večjih posegov, kar velja za zahodni del območja;
d) določbe predpisa, ki ureja preprečevanje in zmanjševanje emisije delcev iz gradbišč in dejavnosti v območju.
VI. ZASNOVA USMERITEV ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč v območju z oznako KR L1 Kranj Labore so zagotovljene ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine. Zagotovljeni bodo morali biti tudi zadostni odmiki med objekti za preprečitev prenosa požara oziroma zagotovljeni ustrezni drugi ukrepi (požarna ločitev). Na vodovodnem omrežju bo zaradi zagotovitve zadostne količine požarne vode dograjeno hidrantno omrežje z nadzemnimi hidranti. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
a) varen umik ljudi, in v kolikor je to mogoče, tudi premoženja;
b) potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
c) prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
d) vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja v skladu s predpisi;
e) zagotovitev površin za potrebe evakuacije, ter nenazadnje, kar je za to lokacijo še posebej pomembno;
f) pri pripravi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati predpise s področja požarne varnosti;
g) smiselno zagotavljanje ukrepov zaradi požarne ogroženosti okolja, za to mora v nadaljnjih postopkih izdelave projektne dokumentacije projektant:
– opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja;
– opredeliti dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povprečno možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni proizvodnji, skladiščenju, poslovni in storitveni dejavnosti ter možnosti širjenja požara na sosednja območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja;
– opredeliti ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom.
(2) Pri pripravi nadaljnje projektne dokumentacije bo potrebno upoštevati projektni pospešek tal (potresna varnost), ki po podatkih pristojne agencije znaša 0,200 g.
(3) Za učinkovito zagotavljanje ukrepov varstva pred požarom je potrebno te načrtovati in izvajati sistemsko, zato se določajo ukrepi zaradi ogroženosti okolja, ukrepi zaradi požarno nevarnih snovi, opredeli intervencijske poti za gasilce, ukrepi za eliminacijo širjenja požara na sosednje objekte in opredeli sistem požarne vode za gašenje. Upoštevati je Smernice požarne varnosti za OPPN KR L1 Kranj Labore, ki jih je izdelalo podjetje FOJKARFIRE, požarni inženiring d.o.o., pod št. projekta 29/2019 v juliju 2019 z dopolnitvijo.
a) ukrepi zaradi ogroženosti okolja:
a1) Pri izdelavi načrta požarne varnosti za posamezni objekt je treba načrtovati ustrezne ukrepe za omejevanje vpliva na okolje v primeru požara. Posebno pozornost je nameniti odpadni požarni vodi pri gašenju požara, kar mora biti urejeno skladno s predpisi. Preprečiti je treba iztek požarne vode v podtalnico ali pa v kanalski sistem odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode.
a2) Parkirišča in manipulativne površine ter cestne površine je potrebno izvesti vodotesno tako, da ni možen iztok v podtalje. Kanalizacija in priključki na kanalizacijski kolektor, lovilci olj in maščob morajo biti izvedeni vodotesno.
a3) V primeru požara mora biti predviden sistem lovljenja požarne vode, ki je lahko izveden lokalno za posamezni objekt ali pa kot zapiranje celotnega kanalskega sistema odvajanja komunalne odpadne in padavinske (meteorne) vode. Preprečiti je treba tudi iztek požarne vode preko ponikovalnic. Konkretizacija ukrepov za lovljenje in odvajanje požarne vode, ki bi nastala pri gašenju posameznega objekta, se določi v Načrtu požarne varnosti.
a4) Po požaru se mora onesnažena požarna voda oddati v predelavo kot nevaren odpadek, razen če se ne izvede analize, s katero bi organizacija, pooblaščena s strani ministrstva pristojnega za okolje ugotovila, da ne gre za nevaren odpadek.
b) ukrepi vezani na požarno varnost zaradi požarno nevarnih snovi:
b1) Pri izdelavi načrta požarne varnosti za objekt je treba načrtovati ustrezne ukrepe v primeru prisotnosti požarno nevarnih snovi. Posebno pozornost je nameniti vnetljivim in eksplozivnim snovem. Ukrepe požarne varnosti je treba načrtovati glede na vrsto in količino požarno nevarnih snovi v skladu z veljavnimi predpisi. Upoštevati je Pravilnik o protieksplozijski zaščiti. Pri skladiščenju nevarnih kemikalij je treba upoštevati Pravilnik o tehničnih in organizacijskih ukrepih za skladiščenje nevarnih kemikalij.
c) gasilske intervencije:
c1) Zasnova intervencijskih poti mora biti v skladu smernico SZVP206: Površine za gasilce ob stavbah in Slovensko tehnično smernico za požarno varnost TSG-1-001:2010. Smernico SZVP 206 uporablja poklicna gasilska enota GRS Kranj in poklicni gasilci s stalnim sedežem na lokaciji objekta.
c2) Načrtovati je treba ustrezne površine za gasilce ob stavbah. Površine za gasilce ob stavbah so površine za intervencijski dostop gasilcev in gasilskih vozil od cest do stavb na gradbenih parcelah. Med površine za gasilce ob stavbah spadajo:
a) dostopne poti za gasilce,
b) dovozne poti za gasilska vozila,
c) delovne površine za gasilska vozila in
d) postavitvene površine za gasilska vozila.
c3) Najmanjša dovoljena svetla širina prehoda skozi stavbo ali ograjo na dostopni poti za gasilce je 1,2 m, najmanjša višina pa 2,1 m. Najmanjša svetla širina vrat ali podobne zožitve dostopne poti za gasilce je 0,9 m, najmanjša svetla višina pa 2,0 m.
c4) Dovozne poti morajo biti utrjene za gasilska vozila z maso do 18,0 t oziroma za 10 t osnega pritiska. Ustrezno nosilne morajo biti tudi gradbene konstrukcije (npr. konstrukcije kletnih etaž), po katerih so speljane te poti.
c5) Določajo se delovne površine za gasilska vozila, ki morajo biti utrjene površine ob stavbah, ki so povezane s cestami neposredno ali preko dovoznih poti za gasilska vozila. Namenjene so gasilskim vozilom, razlaganju in pripravi opreme za reševanje in gašenje. Delovne površine za gasilska vozila so lahko hkrati tudi postavitvene površine, če izpolnjujejo zahteve za postavitvene površine.
Delovne površine morajo biti široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c6) S tem aktom in smernicami so določena tudi merila za postavitvene površine za gasilska vozila, ki predstavljajo nepokrite delovne površine na nivoju terena. Namenjene so postavitvi gasilskih vozil, ki so opremljena z lestvijo ali dvižno ploščadjo za gašenje in reševanje.
Postavitvena površina mora prevzeti obtežbo gasilskega vozila za gašenje in reševanje z višine z maso 18 t oziroma maksimalno silo podporne noge tega vozila. Zato mora postavitvena površina prenesti:
a) enakomerno obtežbo 800 kN/m², če pod njo ni kleti,
b) tlačno silo 144 kN na podporno ploskev s površino 0,18 m², če je pod njo klet.
Če je postavitvena površina vzporedna s stavbo, mora biti od stavbe oddaljena najmanj 3 m. Pri stavbah z višino do 18 m sme biti postavitvena površina od stavbe oddaljena največ 9 m, pri stavbah, višjih kot 18 m, pa do 6 m.
Postavitvene površine morajo biti, enako kot delovne površine, široke najmanj 6 m in dolge najmanj 11 m. Utrjene morajo biti tako kot dovozne poti.
c7) S tem odlokom in smernicami predlagane intervencijske površine prikazujejo koncept izvedbe in se lahko prilagajajo – premikajo glede na dejansko izvedene gabarite načrtovanih objektov.
c8) Izhodišča za načrtovanje lokacij delovnih površin so:
a) pri stavbi z več kot 5000 m2 BTP stavbe, ali če je obseg zazidane površine stavbe večji kot 150 m, je potrebno zagotoviti dve delovni površini.
b) delovna površina je lahko od intervencijskega vhoda v stavbo oddaljena največ 40 m.
c) ista delovna površina se lahko uporabi za dve ali več stavb, s tem da se upošteva oddaljenost delovne površine od intervencijskega vhoda.
d) požarna voda za gašenje:
d1) Pri pripravi projektne dokumentacije za posamezne objekte v območju je potrebno načrtovati vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, ki se določa glede na velikost požarnih sektorjev, požarno obremenitev in koncept požarne varnosti. Zahteve za količino vode za gašenje so manjše, v kolikor so objekti zaščiteni s sprinklerskim sistemom.
d2) Zunanji hidranti (ZH) morajo biti nameščeni tako, da je mogoče požar na požarno manj zahtevnih objektih gasiti iz najmanj enega, na požarno zahtevnih objektih pa iz najmanj dveh hidrantov. Razdalja med zunanjim hidrantom in zidom objekta mora biti najmanj 5 m in največ 80 m, med hidranti pa 80 m. V grafičnih prilogah so prikazane lokacije razmestitve obstoječih zunanjih hidrantov.
d3) Notranje hidrantno omrežje (NH) se predvidi glede na koncept požarne varnosti za objekt, ki je predmet kasnejše projektne faze. V kolikor se bo projektant požarne varnosti odločil za NH omrežje, mora le-ta zagotavljati ustrezen pretok glede na namembnost objekta, pri tlaku 2,5 bar na ročniku. Pri izračunu se predpostavi hkratna uporaba dveh NH, pri visokih stavbah pa hkratna uporaba treh NH.
e) Načelne usmeritve intervencijskih površin so prikazane v grafičnem delu.
VII. ETAPNOSTI IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE Z USMERITVAMI ZA IZVAJANJE OPPN
26. člen
(1) Območje KR L1 Kranj Labore je glede na dolgoletno dejavnost v večji meri realizirano, načrtuje pa se tudi nekaj novih posegov novogradenj, prenov ali dozidav. Realizacija kompleksnih posegov, kot so načrtovani s tem prostorskim aktom, bo zato izvajana v več etapah, ki so, razen ukrepov za zagotovitev ustrezne prometne in ostale komunalne javne infrastrukture, medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape oziroma, v kolikor je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti ukrepe, ki so vezani na varstvo okolja, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvo pred požarom, pripadajočo cestno in ostalo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah ter določiti gradbene parcele. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ustrezno urejeni (tangirani) cestni priključki oziroma križišča z državno cesto so pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju prostorskega akta; možna je fazna izvedba glede na potrebe. V primeru, da izvedba končne ureditve državne ceste na širšem tangiranem območju (z vsemi cestnimi priključki oziroma križišči idr.) časovno ne bo sovpadala z gradnjami na območju OPPN, je možna fazna izvedba na način, da se po predhodni zahtevi upravljavca državne ceste preveri in po potrebi uredi samo posamezen cestni priključek oziroma križišče, ki bo služilo dostopu do posameznega območja oziroma gradnje.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah izgradnje poslovnega kompleksa, ostaja enaka dosedanji, ob tem, da se na njih dovoljujejo tudi posegi, ki so kompatibilni z generalnim konceptom območja, a imajo manjše vplive na okolje in bodo lahko v kasnejših ali končnih fazah tudi odstranjeni. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v predhodnih členih tega odloka, se določajo tudi obveznosti investitorjev in izvajalcev v času pred začetkom, med gradnjo ter po izgradnji. Te so:
a) zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
b) za čas gradnje in v času obratovanja naprav v območju na vseh območjih omejiti emisije hrupa zaradi vira hrupa (gradbišče) tako, da v dnevnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča;
c) pred realizacijo načrtovanih gradenj izvesti vse ukrepe, ki so potrebni za zagotovitev eliminacije vpliva eventualnih visokih voda v vseh delih območja, ki so namenjeni bivanju in delu;
d) za zavarovanje podtalnice med gradnjo mora investitor zagotoviti ukrepe iz smernic in mnenj;
e) zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;
f) sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
g) začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape in njenih priključkov.
VIII. OPIS DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
28. člen
(1) Obravnavani prostorski akt obsega precejšnje površine stavbnih zemljišč z obstoječimi in načrtovanimi programi, ki bodo lahko realizirani tudi v daljšem časovnem obdobju. Zato je potrebno opredeliti dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev, ki pa morajo biti kljub temu še vedno dovolj toga, da se zagotovi prostorsko konceptualna čitljivost posegov, ki sledijo usmeritvam odloka in predvsem učinkovito nadgradnjo sistema prometne in ostale gospodarske javne infrastrukture ter varnost v območju.
(2) Pri realizaciji tega prostorskega akta so dopustna odstopanja od prostorskih in tehničnih rešitev, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, tehničnih, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, tehnološkega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
(3) Glede na to, da so opredeljeni funkcionalni sklopi, znotraj njih pa funkcionalne celote z osnovnimi tlorisnimi gabariti, ki predstavljajo le temeljni zunanji obod za načrtovanje in izvedbo investicijskih posegov (gradnjo stavb …) so tlorisni gabariti stavb iz poglavja III. tega gradiva lahko tudi manjši, v kolikor dejavnost zahteva večje površine za mirujoči promet in manipulacijo, oziroma je za to izkazan investicijski interes.
(4) Določeni tlorisni gabariti stavb, podani s tlorisnimi dimenzijami v drugem odstavku 7. člena tega odloka, so lahko tudi večji, vendar ne smejo presegati gradbenih meja kot so opredeljene v grafičnem delu. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki med stavbami oziroma požarna varnost zagotovljena na drug način, v skladu s predpisi in upoštevane vse določene gradbene meje ter pod pogojem, da se na funkcionalni enoti ali njeni bližini za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za mirujoči promet, gasilske intervencije in manipulacijo.
(5) Funkcionalne enote znotraj in preko nekaterih funkcionalnih celot je dovoljeno tudi združevati. V takšnih primerih smejo maksimalni tlorisni gabariti stavb segati tudi preko gradbenih meja. Prav tako morajo biti zagotovljeni požarni odmiki oziroma druge ustrezne tehnične rešitve ter pogoj, da se v skladu z usmeritvami tega odloka, za načrtovano dejavnost zagotovi zadostne površine za gasilske intervencije, mirujoči promet in manipulacijo.
(6) Dovoljena so odstopanja do + 2,50 m nad določenim vertikalnim gabaritom iz tretjega odstavka 7. člena tega odloka ter preko gradbenih meja za tehnične dele stavb, v posebej za to označenih funkcionalnih celotah pa, skladno ostalim določbam v odloku, lahko tudi višje.
(7) Dovoljena so odstopanja pri izvedbi prometnih navezav skladno ostalim določilom tega odloka ter odstopanja pri zagotavljanju lokacij potrebnih parkirnih površin (parterne ureditve), pri čemer je zagotovitev zadostnega števila parkirnih mest pogoj za izdajo gradbenih dovoljenj. Glede morebitnih odstopanj glede prometnih navezav na državno cestno omrežje je treba vse rešitve v primeru predhodnih zahtev upravljavca državne ceste konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti ter predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste.
(8) Odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov in načrtovanih prometnic zunaj območja prostorskega akta in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov so dovoljena v skladu s konceptom razvoja sosednjih območij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, nanje pa je potrebno pridobiti soglasje pristojnih nosilcev urejanja prostora. Odstopanja od lokacij infrastrukturnih vodov na območju prostorskega akta so dovoljena, vendar ne smejo bistveno vplivati na konceptualno zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev oziroma so skladna določilu sedmega odstavka tega člena.
(9) Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja so dovoljena odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PROSTORSKEGA AKTA IN VELJAVNOST DOLOČIL OSNOVNEGA ODLOKA
29. člen
Po realizaciji s tem odlokom načrtovanih prostorskih ureditev in gradenj bo pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora in so opredeljene v tem odloku.
30. člen
(vpogled v prostorski akt)
Prostorski akt je na vpogled vsem zainteresiranim na Uradu za okolje in prostor Mestne občine Kranj in na Upravni enoti Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-41/2018-34(404007)
Kranj, dne 23. decembra 2020
