Na podlagi petega odstavka 144. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20 in 158/20 – ZURE) ter soglasja Agencije za energijo št. 73-1/2020-21/263 z dne 22. 10. 2020 in soglasja Vlade Republike Slovenije, št. 36001-1/2020/3 z dne 9. 12. 2020, SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja električne energije, d. o. o., Maribor, izdaja
S I S T E M S K A O B R A T O V A L N A N A V O D I L A
za distribucijski sistem električne energije
(1) Ta Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (v nadaljnjem besedilu: SONDSEE) določajo:
– sistem obratovanja v distribucijskem elektroenergetskem sistemu;
– storitve distribucije električne energije po distribucijskem elektroenergetskem sistemu;
– način zagotavljanja sistemskih storitev na distribucijskem elektroenergetskem sistemu;
– razvoj distribucijskega elektroenergetskega sistema;
– priključitev na distribucijski elektroenergetski sistem;
– odnose med distribucijskim operaterjem, uporabniki sistema in ostalimi deležniki na trgu z elektriko;
– merjenje električne energije, merilne naprave, enotno evidenco merilnih mest, enotno evidenco merilnih točk in načine zagotavljanja podatkovnih storitev;
– obračun, način zaračunavanja in plačevanja uporabe distribucijskega elektroenergetskega sistema.
(2) Ta SONDSEE ne veljajo za male in zaprte distribucijske elektroenergetske sisteme.
(pomen okrajšav in izrazov)
(1) Izrazi in okrajšave, uporabljeni v teh SONDSEE, pomenijo:
– »AGEN« pomeni Agencija za energijo,
– »distribucijski elektroenergetski sistem (v nadaljnjem besedilu: DEES)« so distribucijski postroji, naprave in omrežja tipiziranih standardnih napetostnih nivojev 110 kV, 35 kV, 20 kV, 10 kV in 0,4 kV, ki omogočajo razdeljevanje električne energije do uporabnikov sistema iz prenosnega omrežja in obnovljivih virov;
– »distribucijski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije;
– »dodatno merilno mesto (v nadaljnjem besedilu: DMM)« je merilno mesto pri uporabniku sistema in se nahaja za merilnim mestom uporabnika sistema;
– »elektroenergetski postroj (v nadaljnjem besedilu: EEP)« je celotna električna oprema za proizvodnjo, prenos, pretvarjanje, distribucijo in uporabo električne energije (SIST EN 50110-1: 2013);
– »faktor moči (cosφ)« je količnik med delovno in navidezno močjo;
– »faktor tgφ« je količnik med jalovo in delovno močjo;
– »HEE« pomeni kratico za hranilnik električne energije;
– »interno navodilo« je akt, s katerim distribucijski operater ureja področja, ki niso urejena v drugih predpisih, ki ga obvezujejo, in določa naloge posameznim lastnikom distribucijskega sistema električne energije v skladu s predpisi o izvajanju gospodarskih javnih služb s področja distribucije električne energije;
– »izgube v DEES« so razlika med prevzeto in oddano električno energijo na primopredajnih mestih in se delijo na tehnične izgube, ki so posledica fizikalnih lastnosti elementov DEES, obratovalnega stanja DEES in njegove obremenitve, komercialne izgube, ki so posledica napak pri merjenju, napak pri zaračunavanju, nezmožnosti odčitavanja števca, ter neupravičen odjem, ki je posledica nezakonitega posega v merilne naprave in obračunske varovalke ter samovoljnega priklopa na DEES;
– »izpad« je slučajen, z motnjo pogojen izklop dela omrežja;
– »KOEE« pomeni kakovost oskrbe z električno energijo;
– »koncept zaščite« je zasnova, ki določa vrsto zaščitnih naprav, način vgradnje, vrednosti nastavitev in ostale zahteve glede na značilnosti omrežja;
– »kriterij n-1« je osnovni kriterij zanesljivosti, ki zagotavlja, da ob izpadu kateregakoli posameznega elementa DEES ne pride do preobremenitev elektroenergetskih naprav ali motenj v obratovanju;
– »lastna raba« je električna energija, porabljena za obratovanje same proizvodne naprave, za pogon napajalnih črpalk, kompresorjev, mlinov, gorilnikov, čistilne naprave in drugih podobnih naprav, ki so nujne za delovanje proizvodne naprave;
– »lastni odjem« pomeni neto proizvedena električna energije, ki se skupaj z energijo, dovedeno iz omrežja, porabi na kraju samem za druge namene kakor za lastno rabo proizvodne naprave;
– »lastnik sistema« je pravna ali fizična oseba, ki ima z distribucijskim operaterjem sklenjeno pogodbo, s katero so urejena vsa vprašanja uporabe tega sistema za opravljanje nalog distribucijskega operaterja po Energetskem zakonu;
– »ločilno mesto« je mesto, namenjeno za povezavo ali ločitev med sistemom, ki ga upravlja distribucijski operater, in sistemom, ki ga upravlja sistemski operater prenosnega sistema, ali napravami uporabnikov;
– »merilna točka (MT)« je administrativna entiteta, kjer se merijo ali izračunavajo produkti energije in moči;
– »merilne naprave« so naprave za merjenje in registracijo porabe električne energije, ki morajo ustrezati zakonsko določenim zahtevam;
– »merilni podatek« je na merilni napravi izmerjena količina produkta to razlika dveh števčnih stanj v pripadajočem določenem časovnem obdobju;
– »merilno mesto (MM)« je fizično mesto, kjer se izvajajo meritve električne energije z merilno opremo, ki vključuje eno merilno napravo. Navadno se nahaja na prevzemno-predajnem mestu;
– »motnja« pomeni stanje, ko niso napajani vsi odjemalci ali ko kakovost električne energije odstopa od referenčnih vrednosti;
– »MTK« pomeni kratico za mrežno tonsko krmiljenje (daljinski sistem krmiljenja tarife);
– »naprava za omejevanje toka« je kombinirano zaščitni in/ali obračunski element ter je lahko izvedena kot varovalka ali kot nastavljiva stikalna naprava za omejevanje toka;
– »napredni merilni sistem« je sistem sistemskih števcev, pripadajoče informacijsko komunikacijske infrastrukture in IT sistemov, ki omogočajo merjenje, daljinsko odčitavanje in upravljanje podatkov o rabi električne energije in drugih energentov;
– »NN priključek« je:
a) nadzemni priključek z golimi vodniki, ki obsega vod od distribucijskega omrežja do izolatorjev na uporabnikovem strešnem nosilcu, konzoli ali objektu (stavbi, drogu) vključno z izolatorji;
b) nadzemni priključek s samonosilnim kablom, ki obsega samonosilni kabel od distribucijskega omrežja do vključno obešališča – sponk priključka na notranjem delu priključka samonosilnega kabla na objektu uporabnika sistema oziroma vključno priključnih sponk na samonosilnem kablu, ko je kabel speljan v priključno omarico objekta uporabnika sistema;
c) kabelski priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v priključni omarici objekta uporabnika sistema;
– »normalno obratovanje« je napajanje vseh odjemalcev, pri čemer so vse veličine v dovoljenih mejah;
– »nujna oskrba« pomeni oskrbo ranljivih odjemalcev z električno energijo skladno z določili Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo in 65/20; v nadaljnjem besedilu: Energetski zakon);
– »obračunska merilna točka (OMT)« je merilna točka z opredeljeno bilančno odgovornostjo, na podlagi katere se izvaja proces menjave dobavitelja, obračun omrežnine in prispevkov za prevzemno predajno mesto in za katero so definirani ostali komercialni poslovni procesi. Običajno je določena v pogodbah;
– »obračunski podatek« je podatek, ki je skladno z veljavnimi predpisi za potrebe obračuna produkta določen ali izračunan na podlagi podatkov o uporabniku sistema in njegovih merilnih podatkov;
– »okvara« je stanje, v katerem naprava ni sposobna opravljati funkcij, zaradi katerih je vgrajena;
– »omrežninski akt« je splošni akt AGEN, ki ureja metodologijo za določitev regulativnega okvira in metodologijo za obračunavanje omrežnine;
– »oskrbe SODO« so zaračunavanje omrežnine in prispevkov s strani distribucijskega operaterja in dobava elektrike, ki obsega zasilno oskrbo in nujno oskrbo;
– »PEN« pomeni kratico za nevtralni vodnik z zaščitno funkcijo;
– »PEV« pomeni kratico za polnilno mesto za električna vozila;
– »pogodba o kakovosti električne energije« je pogodba, s katero se uporabnik in distribucijski operater dogovorita za nestandardno kakovost električne energije in druge posebne pogoje priključitve na distribucijsko sistem;
– »priključek« je sestav električnih vodov in naprav visoke, srednje ali nizke napetosti, ki je nujen za priključitev uporabnika na omrežje in ga distribucijski operater opredeli v SZP. V sestav priključka spadajo tudi varovalna podnožja odcepov, prenapetostni odvodniki in njihove ozemljitve. Strešni nosilci, zidni nosilci in konzole, ki služijo tudi distribucijskemu omrežju, so sestavni del distribucijskega omrežja. V kolikor so ozemljitve za prenapetostne odvodnike uporabljene kot obratovalne ozemljitve, so le-te sestavni del distribucijskega omrežja. Priključno merilna omarica je del priključka in je stično mesto med priključkom in električno inštalacijo objekta;
– »priključen objekt« je objekt, v katerem so nameščene naprave distribucijskega sistema, neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom ali se v njemu zaključujejo vodi distribucijskega sistema. Neločljivo povezane naprave z distribucijskim sistemom so naprave, katere nimajo zagotovljenega avtomatskega izklopa od distribucijskega sistema v primeru nastanka okvar ali so fizično nameščene v istem ohišju z napravami distribucijskega sistema;
– »priključna moč« je najvišja dovoljena vrednost moči, ki jo sme doseči končni odjemalec na merilnem mestu pri odjemu električne energije iz sistema, oziroma proizvajalec pri dobavi električne energije v sistem in jo določi distribucijski operater v SZP;
– »priključno mesto« je mesto, kjer se uporabnikov priključek vključi v distribucijski sistem;
– »proizvodna naprava (PN)« je objekt za proizvodnjo električne energije z enim ali več elektroenergijskih modulov, ne glede na vrsto primarne energije in način pretvorbe;
– »razpad DEES« pomeni izgubo napetosti v celotnem distribucijskem sistemu ali v posameznih delih distribucijskega sistema;
– »sistemski operater« je izvajalec javne gospodarske službe dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega sistema električne energije;
– »SONDSEE« pomeni sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije;
– »SONPO« pomeni sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje električne energije;
– »SN priključek« je:
a) nadzemni zunanji priključek, ki obsega nadzemni vod z vsemi ločilnimi in zaščitnimi napravami od distribucijskega omrežja do napenjalnih izolatorjev na objektu uporabnika sistema, vključno z izolatorji;
b) kabelski zunanji priključek, ki obsega kabelski vod od distribucijskega omrežja do vključno kabelskih čevljev na vodniku priključnega kabla v objektu uporabnika sistema, vključno z ločilnim stikalom z zaščitnimi ozemljitvami in ostalo opremo;
– »stično mesto« je točka povezave med prenosnim in distribucijskim sistemom;
– »SZP« pomeni soglasje za priključitev uporabnika na distribucijski sistem;
– »števčno stanje« je na merilni napravi izmerjeno stanje produkta s pripadajočo določeno časovno značko;
– »zasilna oskrba« pomeni oskrbo končnih odjemalcev z električno energijo skladno z določili Energetskega zakona.
(2) Pojem uporabnik sistema v teh SONDSEE se uporablja skladno z določili Energetskega zakona in zajema končnega odjemalca ali proizvajalca. Glede na proces dostopa do sistema je uporabnik sistema do priključitve na sistem lahko imetnik SZP ali njegov pooblaščenec, po priključitvi na sistem pa je lahko lastnik merilnega mesta ali pooblaščenec lastnika merilnega mesta, kot to izhaja iz posameznega poglavja teh SONDSEE.
(3) Ta SONDSEE vsebujejo naslednje priloge, ki so njegov sestavni del:
– Priloga 1 – Seznam slovenskih standardov uporabljenih v SONDSEE;
– Priloga 2 – Tipizacija merilnih mest;
– Priloga 3 – Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje;
– Priloga 4 – Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric;
– Priloga 5 – Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje;
– Priloga 6 – Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja.
(uporaba načel pri pripravi dokumentov distribucijskega operaterja)
(1) Distribucijski operater pri pripravi dokumentov, ki jih izdaja na podlagi teh SONDSEE, upošteva naslednja načela:
– načelo zakonitosti, ki pomeni, da so vsi dokumenti distribucijskega operaterja skladni s predpisi;
– načelo enake obravnave in konkurenčnosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo enakopravno obravnavo vseh udeležencev;
– načelo ekonomičnosti in stroškovne učinkovitosti, ki pomeni, da vsi postopki in različne specifikacije iz dokumentov distribucijskega operaterja zagotavljajo čim nižje stroške za vse udeležence ob pričakovanih rezultatih in v predvidenih časovnih obdobjih;
– načelo javnosti in preglednosti, ki pomeni, da distribucijski operater zagotavlja preglednost postopkov sprejemanja in dostopnost dokumentov.
(2) Distribucijski operater z navodili iz 77., 131., in 142. člena teh SONDSEE in njihovimi kasnejšimi spremembami, ki jih objavlja na svoji spletni strani, seznani in uskladi z AGEN najmanj 10 delovnih dni pred njihovo objavo.
Za področje obratovanja, vzdrževanja, razvoja in izgradnje distribucijskega sistema in priključkov se uporabljajo standardi, navedeni v Prilogi 1 Seznam slovenskih standardov, uporabljenih v SONDSEE.
(osnovni podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema)
(1) Osnovni tehnični podatki distribucijskega elektroenergetskega sistema odražajo osnovne tehnične zahteve, ki se jih mora upoštevati pri razvoju, načrtovanju in vzdrževanju elektrodistribucijskega omrežja, naprav in elementov. Njihovo dosledno upoštevanje zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje.
(2) V celotnem dokumentu spodaj navedene oznake pomenijo:
– visoka napetost (VN) pomeni 110 kV napetostni nivo;
– srednja napetost (SN) pomeni 35 kV, 20 kV, 10 kV; in
– nizka napetost (NN) pomeni 0,4 kV.
(3) V tabeli 1 so podani osnovni podatki za posamezen napetostni nivo v distribucijskem elektroenergetskem sistemu:
TABELA 1: Osnovni podatki elektrodistribucijskega sistema
| 110 kV | 35 kV1 | 20 kV | 10 kV | 0,4 kV |
Nazivna napetost omrežja | 110 kV | 35 kV | 20 kV | 10 kV | 230/400 V |
Najvišja napetost omrežja | 123 kV | 38,5 kV | 24 kV | 12 kV | 1 kV |
Nazivna frekvenca omrežja | 50 Hz | 50 Hz | 50 Hz | 50 Hz | 50 Hz |
Nazivna kratkotrajna zdržna izmenična napetost (efektivna vrednost) | 230 kV | 80 kV | 50 kV | 28 kV | 2 kV |
Nazivna atmosferska zdržna udarna napetost 1,2/50 µs | 550 kV | 170 kV | 125 kV | 75 kV | ≥ 4 kV |
Nazivni kratkotrajni vzdržni tok kratkega stika | 40 kA | 16 kA | 16 kA | 20 kA | 50 kA |
Nazivni temenski vzdržni tok kratkega stika | 100 kA | 40 kA | 40 kA | 50 kA | 125 kA |
Pričakovani zemeljsko stični tok | / 2 | / 2 | / 2 | / 2 | / 2 |
Naznačene moči energetskih transformatorjev | 20; 31,5; 40 MVA3 | 35, 50, 100, 160, 250, 400, 630, 1000, 1250, 1600, 40004, 80004 kVA5 | |
Dovoljene največje obremenitve tipiziranih vodnikov v kabelskem in nadzemnem omrežju6 | / | / | / | / | / |
1 Omrežja z nazivno napetostjo 35 kV se opuščajo – izjemoma se še uporabljajo, kjer tehnične zmogljivosti zadoščajo obstoječim in predvidenim obremenitvam.
2 Pričakovani zemeljsko stični tok je odvisen od načina ozemljitve nevtralne točke transformacije VN/SN ali SN/SN in je opredeljen v SZP.
3 Zaradi zagotavljanja kriterija n-1 v normalnem obratovanju delujejo z nižjo močjo v odvisnosti od števila enot TR VN/SN na lokaciji RTP. TR ne obratujejo paralelno.
4 Velja za transformacijo SN/SN
5 V TP je lahko nameščenih več kot en TR SN/NN, ki praviloma ne obratujejo paralelno.
6 Najvišje dovoljene vrednosti odvisne od vrste izolacije, tipiziranega preseka, materiala vodnika in so podrobneje podane v tipizacijah. Prenosna zmogljivost v obratovanju dosega nižje vrednosti, odvisno od tipa, vrste omrežja in pogojev vgradnje določene v projektni dokumentaciji.
II. OBRATOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA SISTEMA
II.1. Način zagotavljanja storitev
(vrste storitev v sistemu)
(1) Storitve s področja obratovanja so:
– vodenje obratovanja distribucijskega elektroenergetskega sistema;
– regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči;
– ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo po okvarah ali razpadu distribucijskega elektroenergetskega sistema;
– zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub v sistemu.
(2) Storitve iz prejšnjega odstavka distribucijski operater skladno s trenutnimi zahtevami obratovanja zagotavlja z ustreznim obratovanjem DEES ali z zakupom sistemskih storitev od uporabnikov sistema priključenih na distribucijsko omrežje skladno s 11. členom teh SONDSEE.
(3) Distribucijski operater za posamezne uporabnike lahko po dogovoru individualno zagotavlja naslednje storitve:
– zasilno in nujno oskrbo; ter
– nestandardno kakovost električne energije.
(1) Distribucijski operater zagotavlja vodenje obratovanja za vse uporabnike sistema skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav izdelanimi skladno s pravilnikom, ki ureja obratovanje elektroenergetskih postrojev, razen v primerih:
– višje sile nastale v DEES, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo;
– tujega vzroka, skladno z definicijo iz predpisa, ki opredeljuje monitoring kakovosti oskrbe z električno energijo;
– izrednih obratovalnih stanj v celotnem elektroenergetskem sistemu, ki so posledica izrednih dogodkov;
– napovedanih začasnih načrtovanih prekinitev delovanja DEES.
(2) Naloge vodenja obratovanja se izvajajo iz distribucijskih centrov vodenja (v nadaljnjem besedilu: DCV). Pri vodenju obratovanja distribucijskega sistema sodelujejo DCV med seboj in s centri vodenja sistemskega operaterja ter uporabniki sistema.
(regulacija napetosti, prevzem in oddaja jalove moči)
(1) Regulacijo napetosti v distribucijskem sistemu distribucijski operater zagotavlja z:
– izvajanjem avtomatske regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah 110/SN kV;
– izvajanjem regulacije napetosti v razdelilnih transformatorskih postajah SN/SN kV;
– izvajanjem regulacije napetosti v transformatorskih postajah SN/NN kV ročno ali avtomatsko;
– zagotavljanjem jalove energije iz virov priključenih na distribucijski sistem in s prevzemom iz prenosnega omrežja; ter
– koordinirano izrabo virov ponudnikov sistemske storitve regulacije napetosti na lokalnih delih distribucijskega sistema, skladno s 11. členom teh SONDSEE.
(2) Regulacija napetosti pri oskrbi z električno energijo iz distribucijskega sistema ohranja napetostno ravnotežje. Storitev regulacije napetosti je na voljo vsem uporabnikom sistema in ni individualnega značaja.
(3) Distribucijski operater skrbi za takšen obseg jalove moči, da je zagotovljeno vzdrževanje napetostnih nivojev znotraj predpisanih vrednosti.
(4) Zaradi zagotavljanja napetostne stabilnosti in zmanjševanja izgub smejo uporabniki sistema, ko so priključeni na elektrodistribucijski sistem, prevzemati/oddajati navidezno moč, katere je jalova komponenta, izražena s tgj, v mejah ± 0,32868. Navedeno v določenih primerih ne velja za proizvodne naprave, katerih meje so opredeljene v Prilogi 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje.
(ponovna vzpostavitev oskrbe)
(1) Distribucijski operater zagotavlja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu z načrtovanjem in izvajanjem:
– obratovanja;
– postopkov za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju;
– postopkov za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih; in
– dežurne službe za izvajanje manipulacij in odpravo okvar na distribucijskem sistemu.
(2) Distribucijski operater izvaja ponovno vzpostavitev oskrbe po izpadu skladno z Navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav, v okviru katerega so določeni tudi postopki za izločitev okvarjenega sektorja v SN omrežju in postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih. Navodila se izdelujejo, usklajujejo z razvojem sistema in ažurirajo ob spremembah osnovne konfiguracije sistema.
(nestandardna kakovost električne energije)
Distribucijski operater in uporabnik sistema se lahko dogovorita o medsebojnih pogojih za zagotovitev nestandardne kakovosti električne energije. Ti pogoji so sestavni del pogodbe o kakovosti električne energije, skladno s 33. členom teh SONDSEE.
(zagotavljanje in uporaba sistemskih storitev distribucijskemu operaterju s strani uporabnikov distribucijskega sistema)
(1) Distribucijski operater lahko na podlagi zahtev zanesljivega in varnega obratovanja DEES z namenom zagotovitve optimalnega delovanja celotnega DEES ali njegovega dela po transparentnih postopkih naroča in uporablja naslednje sistemske storitve na DEES, ki mu jih lahko zagotavljajo uporabniki sistema ali tretje osebe kot ponudniki sistemske storitve:
– regulacija napetosti na lokalnem delu DEES;
– upravljanje preobremenitev lokalnega dela DEES;
– upravljanje zmogljivosti lokalnega dela DEES;
– upravljanje lokalnega otočnega obratovanja v primeru napake v lokalnem delu DEES.
(2) Navedene storitve iz prejšnjega odstavka uporabniki sistema ali tretje osebe skladno z veljavnim SZP uporabnika sistema zagotavljajo distribucijskemu operaterju skozi:
– nadzorovano povečano ali zmanjšano porabo delovne in jalove energije končnega odjemalca;
– nadzorovanim časovnim premikom obremenitve (moči) končnega odjemalca;
– nadzorovano povečano ali zmanjšano proizvodnjo delovne in jalove energije proizvodne naprave;
– nadzorovano spremenljivo proizvodno delovno in jalovo moč proizvodne naprave;
– nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem naprave za shranjevanje električne energije;
– nadzorovanim polnjenjem in praznjenjem električnega vozila na polnilnici.
(3) Uporabnik sistema mora distribucijskemu operaterju za izvajanje posamezne sistemske storitve iz prvega odstavka tega člena:
– za aktivacijo sistemske storitve zagotoviti komunikacijo do nadzornega sistema za energetsko upravljanje ponudnika sistemske storitve;
– zagotoviti dostop do merilnih podatkov o izvedeni storitvi, ki so zabeleženi na merilni napravi nameščeni znotraj inštalacije uporabnika sistema, če se sistemska storitev ne bo zabeležila na merilni napravi nameščeni na merilnem mestu.
(4) Distribucijski operater določi podrobne tehnične zahteve za izvajanje posamezne sistemske storitve in sam postopek preverjanja usposobljenosti za izvajanje sistemske storitve iz prvega odstavka tega člena v posebnem navodilu.
II.2. Posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe
(posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe)
(1) Posebne storitve, za katere se dogovarjajo uporabniki distribucijskega sistema in tretje osebe, so storitve, ki jih uporabniki sistema skozi povišano ali znižano porabo ali proizvodnjo elektrike v določenih časovnih obdobjih na podlagi ustreznih pogodbenih razmerij zagotavljajo koristnikom teh storitev.
(2) Ponudnik posebnih storitev je oseba, ki z namenom iz prejšnjega odstavka upravlja:
– svoje vire; ali
– vire individualnega uporabnika sistema; ali
– vire skupine uporabnikov sistema; ali,
– kombinacijo predhodno navedenih možnosti.
(3) Vse posebne storitve se lahko izvajajo na posameznem merilnem mestu v mejah priključne moči, tehničnih karakteristik priključka, meritev in komunikacij, kot je to določeno v izdanem SZP za to merilno mesto, in obratovalnega stanja v delu DEES, kjer se to merilno mesto nahaja.
(način komunikacije med deležniki)
V procesu določanja omejitev ponudniku posebnih storitev ter obveščanja o omejitvah in aktivacijah posebnih storitev poteka vsa komunikacija med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev v elektronski obliki.
(preverjanje stanja distribucijskega omrežja za izvajanje posebnih storitev)
(1) Ponudnik posebnih storitev je dolžan pred začetkom izvajanja posebnih storitev v vlogi posredovati distribucijskemu operaterju svoje podatke iz 143. člena teh SONDSEE in vse podatke iz četrtega odstavka tega člena za sodelujoče uporabnike sistema, ki so priključeni na distribucijski sistem.
(2) Distribucijski operater po prejemu podatkov o uporabniku sistema priključenem direktno ali preko dodatnega merilnega mesta na distribucijski sistem s strani ponudnika posebnih storitev preveri skladnost z evidencama merilnih mest in merilnih točk ter morebitne stalne omejitve v času nudenja posebnih storitev, najkasneje v roku 30 delovnih dni od prejema vloge z vsemi zahtevanimi podatki.
(3) Distribucijski operater omogoči ponudniku posebnih storitev dostop do podatkov o stalnih in začasnih omejitvah za izvajanje posamezne vrste posebnih storitev posebej za vsako merilno točko uporabnika sistema po prejemu obvestila o začetku izvajanja posebnih storitev s strani ponudnika posebnih storitev. V primeru, da je koristnik posebnih storitev sistemski operater, distribucijski operater omogoči ponudniku sistemskih storitev dostop do navedenih podatkov po obvestilu sistemskega operaterja o priznanju sposobnosti posameznega uporabnika sistema za izvajanje storitev, ki ga zagotovi ponudnik posebnih storitev.
(4) Distribucijski operater v posebnem navodilu podrobneje določi:
– vsebino vloge s potrebnimi podatki, ki jih distribucijski operater potrebuje v postopku preveritve obratovalnih omejitev (soglasje uporabnika distribucijskega sistema za obdelavo njegovih podatkov za potrebe postopka določitve trajnih omejitev in za posredovanje podatkov o nudenju posebnih storitev, identifikacijska številka merilnega mesta, identifikacijska številka merilne točke, davčna številka uporabnika sistema, vrsta storitve, ki jo bo nudil, tipi naprav, njihove moči in ostale njihove tehnične značilnosti, s katerimi bo nudil posebne storitve, in podobno);
– zahteve za elektronsko izmenjavo podatkov in obvestil med distribucijskim operaterjem in ponudnikom posebnih storitev;
– postopke obveščanja o kršitvah omejitev in spremembah uporabnika sistema;
– postopke obveščanja o spremembah omejitev.
(merilna in komunikacijska oprema za izvajanje posebnih storitev)
(1) Ponudnik posebnih storitev zagotavlja merilne podatke o izvajanju posebnih storitev z merilno in komunikacijsko opremo, ki se nahaja na merilnem mestu uporabnika sistema in vseh dogovorjenih dodatnih merilnih mestih za merilnim mestom.
(2) V kolikor merilna in/ali komunikacijska oprema na merilnem mestu ne ustreza zahtevam za izvajanje posebnih storitev, nadgradnja te in/ali komunikacijske opreme ni strošek distribucijskega operaterja, razen v primerih, ko druga zakonodaja določa drugače.
(obveščanje distribucijskega operaterja o izvajanju posebnih storitev na DEES)
(1) Ponudnik posebnih storitev mora takoj po aktivirani posebni storitvi rRPF na distribucijskem sistemu posredovati distribucijskemu operaterju naslednje podatke za vse uporabnike sistema priključene na SN nivoju in s priključno močjo večjo od 1 MW, ki so sodelovali v aktivaciji storitve:
– podatke o aktivaciji posebne storitve (predviden pričetek in konec aktivacije posameznega uporabnika sistema, vrsta posebne storitve, predvideno moč aktivacije, …);
– vse merilne točke, ki so v relaciji z merilnimi mesti, kjer se moč meri, predvidene za aktivacijo posebne storitve.
(2) Distribucijski operater upošteva prejete podatke pri izvajanju obratovanja in vzdrževanja dela sistema, na katerega je priključen ponudnik storitev.
(3) Distribucijski operater v primeru napovedanih začasnih načrtovanih prekinitev delovanja DEES skladno z 214. členom teh SONDSEE obvesti ponudnika posebnih storitev in koristniku posebnih storitev omogoči vpogled o omejitvi možnosti izvajanja posebnih storitev.
(4) Ponudnik posebnih storitev mora po zaključku aktivacije posebne storitve distribucijskemu operaterju posredovati naslednje podatke:
– seznam vseh aktiviranih merilnih točk s pripadajočo aktivirano močjo, ki so priključene na distribucijski sistem, in
– podatke iz vseh aktiviranih merilnih točk dodatnih merilnih mest izven pristojnosti distribucijskega operaterja,
ki so bila aktivirana za izvedbo posebne storitve in glede na vrsto posebne storitve vplivajo na obračune distribucijskega operaterja, najkasneje do 7 ure zjutraj za pretekli dan.
(omejitev odgovornosti distribucijskega operaterja)
Distribucijski operater v primerih omejevanja možnosti izvajanja posebnih storitev iz razlogov, navedenih v 7. členu teh SONDSEE skladno z zakonodajo, ki ureja izjemna stanja v sistemu, odškodninsko ne odgovarja za morebitno nezmožnost izvajanja pogodbenih določil, dogovorjenih med ponudniki in koristniki posebnih storitev.
(obveščanje o kršenju stalnih in začasnih omejitev ter spremembah na merilnem mestu)
Distribucijski operater obvešča ponudnika posebnih storitev:
– o izvedenih odklopih in priklopih merilnega mesta uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve; in
– o morebitnem kršenju stalnih ali začasnih omejitev s strani uporabnika sistema, ki nudi posebne storitve.
II.3. Vodenje obratovanja distribucijskega sistema
(obseg vodenja obratovanja)
(1) Distribucijski operater vodi obratovanje distribucijskega sistema tako, da napetosti, bremenski in kratkostični toki ter druge veličine ne presežejo dopustnih tipiziranih standardnih vrednosti za posamezne objekte, vode in naprave iz 5. člena teh SONDSEE.
(2) Vodenje obratovanja obsega zlasti:
– nadzor in krmiljenje DEES;
– izdelavo planov obratovanja DEES,
– koordinacijo vodenja obratovanja DEES s sistemskim operaterjem;
– optimizacijo obratovanja s spreminjanjem konfiguracije DEES;
– zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja DEES;
– koordiniranje vzdrževanja DEES;
– koordiniranje delovanja zaščitnih naprav;
– koordiniranje dela z vzdrževalci na terenu in odzivanje na sporočila uporabnikov;
– izvajanje predpisanih ukrepov omejevanja obtežb in porabe;
– izvajanje vklopov in izklopov uporabnikov sistema od distribucijskega elektroenergetskega sistema;
– analizo izpadov, okvar in izdelava obratovalne statistike;
– nadzor kakovosti električne energije;
– izdelavo ali potrjevanje navodil za obratovanje;
– zagotavljanje takšnega obsega jalove moči, da so zagotovljeni napetostni nivoji znotraj predpisanih mejnih vrednosti.
(3) Naloge vodenja obratovanja distribucijskega sistema operativno izvajajo DCV. V vseh DCV je potrebno za zagotovitev zanesljivega izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka zagotoviti stalno prisotnost strokovnega osebja v obsegu, da te naloge lahko izvaja, še posebej pa v času naravnih nesreč ter ostalih izrednih in izjemnih dogodkov.
(4) Vodenje obratovanja naslednjih VN naprav v 110 kV distribucijskem elektroenergetskem sistemu:
– odklopniki in ločilniki polj vodov, zveznih polj zbiralk in obhodnih polj;
– vzdolžni ločilniki zbiralk in ločilniki merilnih polj ter pripadajoči ozemljitveni ločilniki,
poteka v skladu z določili SONPO. Daljinsko krmiljenje VN naprav v 110 kV distribucijskem sistemu izvaja distribucijski operater na podlagi depeš sistemskega operaterja.
(načrtovanje obratovanja)
(1) Distribucijski operater načrtuje obratovanje DEES v skladu s kriterijem zanesljivosti n-1 v VN (skupaj s sistemskim operaterjem), v SN in NN omrežju pa izjemoma, kjer to dopušča stanje zgrajenosti omrežja.
(2) Distribucijski operater sme začasno odstopiti od obratovanja s kriterijem zanesljivosti n-1, če je to potrebno zaradi vzdrževalnih del, rekonstrukcij ali priključitev novih delov distribucijskega omrežja in postrojev. Distribucijski operater načrtuje obratovanje v dogovoru s sistemskim operaterjem (za VN naprave razen transformatorjev) in/ali uporabniki sistema v skladu s tem aktom, SONPO in navodili za obratovanje naprav uporabnikov sistema. Vse načrtovane izklope na 110 kV nivoju distribucijski operater depešno sporoča sistemskemu operaterju.
(navodila za obratovanje naprav uporabnikov sistema)
(1) Za izdelavo navodila za obratovanje je odgovoren uporabnik sistema. Za vsako spremembo, ki vpliva na obratovanje, mora uporabnik sistema obstoječe navodilo za obratovanje ustrezno dopolniti. Navodilo za obratovanje in njegove spremembe mora lastnik ali uporabnik sistema pred priključitvijo oziroma izvedbo spremembe uskladiti s distribucijskim operaterjem za naslednje objekte, s katerimi so priključeni uporabniki sistema v naslednjih skupinah končnih odjemalcev:
– »Odjem na VN nad 35 kV«;
– »Odjem na SN od 1 kV do 35 kV«; ter
– postroji za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom več kot 16 A po fazi na NN nivoju.
(2) Navodila za obratovanje morajo med drugim vsebovati:
– naziv in splošne tehnične podatke o postroju;
– obratovalne podatke o postroju;
– enopolno shemo in podrobne podatke o postroju;
– način in potek stikalnih manipulacij na postroju;
– način dostopa distribucijskega operaterja do postroja;
– odgovorne osebe za obratovanje postroja in odgovorne osebe distribucijskega operaterja.
(3) Za postroje za proizvodnjo električne energije z nazivnim tokom do 16 A po fazi na NN nivoju, ki ustrezajo zahtevam standarda SIST EN 50438, mora lastnik ali uporabnik sistema predložiti distribucijskemu operaterju navodilo za uporabo v slovenskem jeziku.
(način izvajanja stikalnih manipulacij)
Stikalne manipulacije se izvajajo v skladu z navodili za obratovanje elektroenergetskih objektov in naprav ter načrtom stikalnih manipulacij, ki se pripravi v sklopu načrtovanja obratovanja.
II.4. Postopki za obratovanje distribucijskega sistema v izrednih obratovalnih stanjih
(vzroki za omejevanje moči in porabe)
Ob ogrozitvi zanesljivosti obratovanja ali obstoja nevarnosti razpada elektroenergetskega sistema je distribucijski operater dolžan, skladno s SONPO in uredbo o omejevanju obtežb in porabe električne energije v elektroenergetskem sistemu, omejevati moč in porabo uporabnikov sistema.
(delovanje ob nepredvidenih dogodkih)
(1) V primeru motenj, razpada DEES ali izpada dela DEES mora distribucijski operater izvesti vse potrebne stikalne manipulacije, da se motnje, posledice razpada ali posledice izpada omejijo ali odpravijo ter se ponovno zagotovi varna uporaba in zanesljivo delovanje distribucijskega sistema.
(2) Takšno delovanje ima prednost pred posebnimi in posamičnimi interesi uporabnikov sistema.
(delovanje ob preobremenitvah)
(1) Če se v distribucijskem sistemu pojavijo preobremenitve, distribucijski operater izvede stikalne manipulacije za vzpostavitev obratovalnega stanja, v katerem bodo naprave obratovale v okviru dopustnih obremenitev.
(2) Če distribucijski operater z izvedbo stikalnih manipulacij ne zagotovi dopustnih obremenitev, pristopi k razbremenitvi sistema po naslednjem vrstnem redu:
– razbremenjevanje sistema s pogodbeno dogovorjenimi uporabniki sistema;
– razbremenjevanje sistema po navodilih za nadzor ter ukrepanje ob motnjah ali razpadih DEES;
– izklop določenih delov DEES za čas, ki je nujno potreben, da se nevarnost odpravi.
II.5. Kakovost oskrbe z električno energijo
(kakovost oskrbe z električno energijo)
Distribucijski operater uporabniku sistema zagotavlja kakovostno oskrbo z električno energijo, ki zajema kakovost napetosti, komercialno kakovost in neprekinjenost napajanja, skladno z zahtevami v teh SONDSEE, ostalih predpisov (npr. omrežninskega akta) in s stanjem tehnike.
Distribucijski operater ocenjuje KOEE na način ugotavljanja skladnosti z zahtevami podanimi v standardih ali v pogodbi o KOEE. Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporabljajo standard SIST EN 50160 in določila, ki so navedena v teh SONDSEE. Navedeni standard se smiselno uporablja tudi za regulacijo napetosti iz 8. člena.
(število prekinitev napajanja)
(1) Distribucijski operater načrtuje in izvaja vzdrževalna in razširitvena dela na distribucijskem sistemu tako, da vsota števila načrtovanih dolgotrajnih prekinitev v zadnjih 10 letih ne preseže 10-kratnih letnih maksimalnih vrednosti po določilih drugega odstavka tega člena.
(2) Za uporabnike sistema, ki nimajo pogodbe o KOEE, distribucijski operater uvrsti uporabnike sistema po srednje napetostnih izvodih/območjih (mestno, mešano, podeželsko) kot jih definira AGEN. Glede na uvrstitev v območje distribucijski operater javno objavi maksimalno dopustno število in trajanje vseh nenačrtovanih dolgotrajnih prekinitev v minutah na prevzemno-predajnem mestu v letu (minimalni standard kakovosti), skladno z določbami predpisov. Vse uporabnike sistema distribucijski operater obvesti o razvrstitvi njihovega merilnega mesta.
(3) Distribucijski operater mora za uporabnike sistema, ki imajo pogodbo o KOEE, zagotavljati, da skupno število in trajanje vseh nenapovedanih prekinitev dobave ali odjema na enem merilnem mestu v enem letu v distribucijskem sistemu ne preseže vrednosti določenih v pogodbi o KOEE.
(način ocenjevanja kakovosti električne napetosti)
(1) Distribucijski operater ocenjuje kakovost električne napetosti s pomočjo meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti na način:
– stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti; s katerim se izvajajo letne analize motenj distribucijskega sistema, določajo trendi motenj in izdela primerjava zatečenega nivoja motenj z nivoji načrtovanja za posamezne dele distribucijskega sistema;
– občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti; ki se izvaja v primeru pritožb uporabnikov sistema in po vnaprej opredeljenem programu meritev in analiz stanja kakovosti električne napetosti.
(2) Podatke o stalnem in občasnem monitoringu kakovosti električne napetosti distribucijski operater posreduje AGEN v okviru letnega krovnega poročila o kakovosti oskrbe z električno energijo.
(postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti s stalnim monitoringom)
Načini in postopki izvajanja stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje stalnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.
(postopki ocenjevanja kakovosti električne napetosti z občasnim monitoringom)
(1) Načini in postopki izvajanja občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti so določeni na podlagi internih Navodil za izvajanje občasnega monitoringa kakovosti električne napetosti, ki jih distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Uporabljena merilna metoda je v skladu s standardom SIST EN 61000-4-30.
(2) V primeru, ko distribucijski operater z monitoringom kakovosti električne napetosti ugotovi, da uporabnik sistema s svojim odjemom električne energije povzroča motnje ostalim uporabnikom sistema, distribucijski operater najprej od uporabnika sistema zahteva, da omeji vplive svojih naprav na distribucijski sistem na predpisane vrednosti. Rok, ki ga distribucijski operater določi v zahtevi, ne sme biti krajši od 30 dni. Če uporabnik v postavljenem roku ne zniža nivoja motenj, ki jih povzroča, distribucijski operater prične s postopkom odklopa skladno z 215. členom teh SONDSEE.
(oporekanje uporabnika kakovosti električne napetosti)
(1) Distribucijski operater je dolžan uporabniku sistema zagotavljati kakovost napetosti na priključnem mestu v skladu z zahtevami o kakovosti električne energije, določene v standardu iz 27. člena teh SONDSEE in v skladu s stanjem tehnike.
(2) Če uporabnik sistema oporeka kakovosti električne napetosti, mora distribucijski operater opraviti meritve in rezultate posredovati uporabniku sistema skupaj z obvestilom o stanju kakovosti napetosti in obrazložitvijo rezultatov. Če je ugotovljeno neskladje kakovosti napetosti z veljavno zakonodajo, mora distribucijski operater uporabniku sistema navesti vzroke za neskladje, podati ukrepe za rešitev neskladja in navesti rok za izvedbo le-teh. Če meritve niso pokazale odstopanja kakovosti napetosti od veljavne zakonodaje, nosi stroške meritev uporabnik.
(3) Če se uporabnik sistema z rezultati meritev kakovosti napetosti električne energije ne strinja, lahko opravi meritve na lastne stroške.
(4) Distribucijski operater mora v roku osmih delovnih dni pričeti s postopkom preverjanja ugotovitev uporabnika glede kakovosti napetosti, vključno s prekinitvami ali omejitvami dobave, in ga v nadaljnjih 30 delovnih dneh o svojih ugotovitvah obvestiti. V kolikor se ugotovi neskladje v korist uporabnika sistema, se postopa skladno z omrežninskim aktom.
(5) Meritev kakovosti napetosti se opravi na način in z instrumentarijem, ki ga določa standard SIST EN 61000-4-30.
(pogodbeni odnosi z naslova KOEE)
(1) Distribucijski operater lahko s končnim uporabnikom sklene individualno pogodbo o nestandardni kakovosti oskrbe z električno energijo.
(2) Nestandardna dogovorjena kakovost oskrbe z električno energijo je kakovost, ki jo distribucijski operater lahko sklene z uporabnikom za zagotavljanje dogovorjene kakovosti in odstopa od zahtev iz 27. člena teh SONDSEE.
(3) V pogodbi o nestandardni kakovosti so lahko zajete tudi zahteve za posebne pogoje priključitve (npr. rezervno napajanje), način preverjanja kakovosti oskrbe z električno energijo ter ostali pogoji za zagotavljanje nestandardne kakovosti oskrbe z električno energijo na način, ki ga pogodbeni stranki individualno dogovorita v fazi pogajanj.
(4) Predmet pogodbe predstavljajo pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti, ki jo zagotavlja distribucijski operater, ter pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani uporabnika sistema za dvig kakovosti in pogodbeno dogovorjeno nadomestilo s strani distribucijskega operaterja v primeru neizpolnjevanja pogodbene vrednosti za posamezno značilnost kakovosti napetosti.
(5) Pogodba o nestandardni kakovosti praviloma zajema:
– podatke pogodbenih strank;
– glavno merilno mesto, ki je mesto ugotavljanja skladnosti s tehničnimi pogodbenimi postavkami;
– predvideno kontrolno merilno mesto, če je to možno;
– merodajne merilne naprave, lokacija fizične namestitve;
– uporabljeno merilno ter računsko metodo spremljanja pogodbenih vrednosti;
– uvrstitev merilne naprave znotraj veljavne razvrstitve merilnih naprav (status merilnega instrumentarija);
– zavarovanje merilnega tokokroga pred malverzacijami (sistem zalivk, plomb in podobno);
– določitev skrbnika merilnih naprav ter/oziroma skrbnika merilnih podatkov;
– periodo in način medsebojnega obveščanja;
– pogodbene vrednosti za posamezni pogodbeni parameter KOEE;
– način medsebojnega priznavanja merilnih rezultatov;
– v primeru sporov določitev razsodnika (tretja stran), ki bo neodvisna in ugledna institucija;
– dogovorjeni finančni vidik pogodbe, zavarovalniško kritje pogodbenih postavk;
– opredelitev višje sile;
– časovni okvir trajanja pogodbenega odnosa; ter
– ostale pogodbeno dogovorjene postavke.
(6) Pogoj za veljavnost pogodbe o nestandardni KOEE je veljavna Pogodba o uporabi sistema.
II.6. Zaščitne naprave in načini ozemljitve
II.6.1. Zaščitne naprave
(osnovne zahteve za zaščitne naprave)
(1) Za zanesljivo obratovanje morajo zaščitne naprave uporabnika in DEES ustrezati:
– obratovalnim pogojem DEES;
– pogojem na stičnem mestu DEES s prenosnim sistemom;
– pogojem na priključnem mestu DEES s priključkom;
– pogojem iz SZP izdanega uporabniku sistema.
(2) Pri vgradnji zaščitnih naprav in drugih naprav, ki so z njimi funkcionalno povezane, je treba upoštevati tehnične predpise in dobro inženirsko prakso s področja elektromagnetne združljivosti.
(3) Lastnik zaščitne naprave je dolžan zagotoviti selektivnost svoje zaščite, meritve in njeno vzdrževanje v skladu s predpisi in navodili za obratovanje in navodili za uporabo.
(1) Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se upošteva planirani kratkostični parametri, ki jo definira sistemski operater.
(2) Distribucijski sistem se načrtuje in gradi tako, da se za posamezne napetostne nivoje uporabijo tipizirani standardni kratkostični parametri iz 5. člena teh SONDSEE ali se v posameznih posebnih primerih uporabi naslednja višja standardizirana vrednost.
(3) Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na NN nivoju, se upošteva impedanca kratkostične zanke na mestu priključitve. Pri izračunih kratkostičnih tokov v točki priključitve se vzame za izhodišče najneugodnejši primer za določitev kratkostične moči Sk na NN zbiralkah transformatorske postaje, dodatno pa se upoštevajo še prispevki razpršenih virov električne energije v NN omrežju. Najneugodnejši primer nastopi takrat, ko nastopi na SN strani transformatorske postaje kratkostična moč Sk v višini navedeni v prejšnjem odstavku za posamezni napetostni nivo, pri izračunu kratkostične moči Sk na NN stran pa vzamemo transformator moči 1000 kVA. V primeru uporabe transformatorja večje moči se za izračun kratkostične moči Sk uporabi dejansko uporabljeni transformator.
(posebne zahteve za zaščitne naprave)
Uporabnik sistema s posebnimi zahtevami se lahko v postopku izdaje SZP z distribucijskim operaterjem posebej dogovori o zahtevnejših rešitvah zaščite. S pogodbo o priključitvi se določi način realizacije in plačilo stroškov izvedbe rešitve.
(1) Pri načrtovanju in gradnji naprav, ki se priključujejo na VN nivoju, se zaščitne naprave izberejo, projektirajo in parametrijajo v skladu s SONPO.
(2) Daljinski nadzor in prenos podatkov o delovanju zaščitnih naprav VN distribucijskega omrežja izvaja distribucijski operater, ki posreduje vse podatke o navedenih VN zaščitnih napravah skladno s SONPO tudi sistemskemu operaterju.
(zaščita energetskega transformatorja VN/SN)
Koncept zaščite se določi v skladu z dovoljeno termično obremenitvijo s ciljem, da se doseže ustrezna selektivnost delovanja zaščite. Zaščita energetskega transformatorja obsega najmanj:
– diferenčno zaščito;
– nadtokovno zaščito in kratkostično zaščito;
– rezervno nadtokovno zaščito z avtonomnim napajanjem;
– prenapetostno in podnapetostno zaščito;
– plinski rele transformatorja;
– plinski rele regulacijskega stikala;
– termično zaščito;
– zaščito v nevtralni ali nevtralnih točkah transformatorja, pri čemer je transformator ozemljen na VN ali SN strani.
(1) Koncept zaščite SN omrežja mora ustrezati načinu obratovanja nevtralne točke TR, vrsti omrežja (radialno, zazankano, napajalno) in tipu omrežja (kabelsko ali mešano). Izbrana zaščita mora delovati selektivno v primeru vseh vrst okvar.
(2) Zaščitne naprave in oprema za vodenje morajo izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60255 in SIST EN 61000.
(3) Komunikacijski protokol za priključitev zaščitne naprave mora izpolnjevati zahteve družine standardov SIST EN 60870 ali SIST EN 61850.
(4) Zaščitne naprave se pri novogradnjah ali obnovah izberejo v skladu z uveljavljenimi koncepti zaščite in po načelih dobre inženirske prakse z uveljavljeno opremo (reference opreme na področju EU).
(5) Zaščitne naprave morajo izpolnjevati tudi zahteve SONPO za razbremenjevanje omrežja po sistemu frekvenčnih zaščit.
(zaščita distribucijskega transformatorja SN/NN)
(1) Zaščita distribucijskega transformatorja mora obsegati najmanj zaščito pred kratkim stikom in termično preobremenitvijo. Transformatorji nad 400 kVA morajo imeti dodatno še zaščito pred notranjo okvaro.
(2) Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči do vključno 400 kVA zadošča zaščita z varovalkami. Za izvedbo zaščite distribucijskega transformatorja moči nad 400 kVA zadošča na primarni strani zaščita z varovalkami in stikalnim elementom, na sekundarni strani pa termična zaščita z izklopom.
(zaščita distribucijskih transformatorjev SN/NN pri paralelnem delovanju)
(1) Distribucijski transformatorji, ki praviloma ne obratujejo paralelno, morajo za morebitno paralelno obratovanje izpolnjevati naslednje pogoje:
– enaka prestavna razmerja;
– enake naznačene napetosti;
– vezava transformatorjev naj bo takšna, da ne pride do izenačevalnih tokov (enake vezalne skupine ali številki vezne skupine obeh transformatorjev morata biti enaki);
– približno enake kratkostične napetosti uk, pri čemer se ne smejo razlikovati za več kot 10 %;
– razmerje naznačenih moči ne sme biti večje od 3:1.
(2) V primeru paralelnega delovanja dveh transformatorjev mora biti pri delovanju zaščite pred notranjo okvaro transformatorja zagotovljen obojestranski izklop okvarjenega transformatorja. Če to ni zagotovljeno, je potrebno zagotoviti izklop vseh paralelno delujočih transformatorjev na napajalni strani.
(1) Zaščita NN omrežja se dimenzionira v skladu s pravilnikom, ki določa zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.
(2) Distribucijski operater mora izvajati kontrolni izračun kratkih stikov za celoten NN vod. Pri tem preveri tudi tokovne obremenitve vodnikov v normalnih obratovalnih pogojih ter minimalni tok enopolnega kratkega stika med faznim in nevtralnim vodnikom z zaščitno funkcijo (PEN vodnikom).
(vzdrževanje zaščitnih naprav)
Zaščitne naprave morajo biti periodično preizkušane v skladu s pravilnikom, ki določa vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, ter Navodili za vzdrževanje distribucijskega elektroenergetskega omrežja (v nadaljnjem besedilu: Navodila za vzdrževanje).
II.6.2. Načini ozemljitev
(dimenzioniranje ozemljil v distribucijskem sistemu)
(1) Dimenzioniranje ozemljil VN in SN distribucijskega omrežja določa standard SIST EN 50522.
(2) Dimenzioniranje ozemljil v NN omrežju določa pravilnik, ki določa zaščito nizkonapetostnih omrežij in pripadajočih transformatorskih postaj.
(načini obratovanja SN zvezdišča TR)
V SN distribucijskih omrežjih se uporabljajo naslednji načini obratovanja nevtralne točke energetskega transformatorja:
– ozemljitev preko nizkoohmskega upora;
– resonančna ozemljitev;
– kombinacija nizkoohmskega upora in paralelno vezane dušilke;
– kombinacija resonančne ozemljitve v kombinaciji z nizkoohmskim uporom;
– izolirano zvezdišče.
Ozemljitve SN omrežja se dimenzionirajo glede na način obratovanja nevtralne točke transformatorja, pričakovano velikost zemeljskostičnega toka, trajanje okvare in karakteristiko zemljine, skladno s standardom SIST EN 50522.
II.7. Priključevanje in obratovanje nizkonapetostnih agregatov
(priključitev agregata na distribucijsko omrežje)
(1) Priključitev agregata za proizvodnjo električne energije na distribucijsko omrežje je dovoljena ob prekinitvah obratovanja zaradi vzdrževanja distribucijskega omrežja, v posebnih primerih in v izrednih razmerah. Priključitev izvede distribucijski operater.
(2) Distribucijski operater mora ob varnem obratovanju agregata zagotoviti predpisano kakovost napetosti v skladu s SONDSEE. Odgovoren je za izvedbo zaščitnih ukrepov pred preveliko napetostjo dotika na mestu priključitve agregata in pravilno delovanje zaščite distribucijskega omrežja, ki ga napaja agregat.
(3) Obseg napajanja prizadetega omrežja z agregati je odvisen od razpoložljivega števila agregatov in obsega prizadetega omrežja. Distribucijski operater ob večjih naravnih in drugih nesrečah ne zagotavlja v celoti potrebne oskrbe vseh uporabnikov omrežja z agregati na prizadetem območju. Distribucijski operater lahko od odjemalcev zahteva omejitev porabe elektrike v času napajanja z agregatom. Če odjemalec ne omeji porabe, ga distribucijski operater izklopi za čas napajanja z agregatom.
(4) Proizvodne naprave, priključene na distribucijsko omrežje, ki ga napaja agregat, smejo obratovati samo na podlagi izrecnega dovoljenja distribucijskega operaterja.
(5) V posebnih primerih, kadar je za določen čas obvezno zagotavljanje neprekinjenosti napajanja v NN omrežju, je dovoljeno paralelno obratovanje agregata z distribucijskim omrežjem pod pogoji, ki jih določi distribucijski operater.
(priključitev agregata na električno inštalacijo uporabnika sistema za njegove lastne potrebe)
(1) Uporabnik sistema sme priključiti agregat v skladu z navodili proizvajalca agregata za lastne potrebe (individualne hiše, kmetija, industrijski obrat, delavnice,…), kadar razpoložljivost distribucijskega omrežja ni na voljo.
(2) Priključitev mora biti izvedena tako, da ni mogoč iznos potenciala (napetosti) v distribucijsko omrežje.
(3) Uporabnik sistema po priključitvi agregata prevzema odgovornost za varnost ljudi in živali in morebitno nastalo škodo ob nepravilni uporabi, ki bi nastala na njegovi električni inštalaciji, priključenih porabnikih ali proizvodih.
(4) Na smiselno enak način se priključujejo tudi drugi viri napajanja za lastne potrebe.
III. NAČRTOVANJE RAZVOJA DEES
Distribucijski operater z načrtovanjem razvoja DEES dolgoročno zagotavlja dostop do distribucijskega sistema, zadostno prenosno zmogljivost sistema, ustrezno kakovost napetosti, obvladovanje kratkostičnih tokov ter varno in zanesljivo obratovanje DEES.
III.1. Proces načrtovanja razvoja DEES
Načrtovanje razvoja DEES temelji na osnovi:
– napovedi razvoja porabe, proizvodnje in koničnih moči DEES;
– obratovalne značilnosti sistema;
– stanja sistema in njegovih elementov;
– razpoložljivih podatkov iz naprednega merilnega sistema pri uporabnikih sistema;
– razpoložljivih podatkov iz merilnikov v posameznih točkah omrežja;
– scenarijev porabe in proizvodnje električne energije;
– kriterijev načrtovanja, ki omogočajo zagotavljanje predpisane kakovosti oskrbe z električno energijo, ki obsega kakovost el. napetosti in zanesljivost (neprekinjenost) napajanja;
– gospodarnosti načrtovanih ukrepov v smislu gradnje, obratovanja in vzdrževanja DEES;
– predvidenih ukrepov in zahtev iz državnega razvojnega energetskega načrta;
– predvidenega razvoja vključevanja proizvodnih naprav električne energije v sistem.
III.2. Načrtovanje razvoja DEES
(kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema)
(1) Kriteriji razvoja distribucijskega sistema so:
– tehnični;
– ekonomski;
– okoljevarstveni; ter
– varnosti in zanesljivosti,
in zagotavljajo dolgoročno optimalen razvoj distribucijskega sistema, in med katere sodijo:
– kakovost napetosti;
– zanesljivost napajanja;
– trajnostna in vzdržna raba elementov DEES;
– varnost obratovanja in vzdrževanja;
– optimiranje izgub v sistemu;
– razvojna prilagodljivost;
– enostavnost in preglednost;
– racionalna raba prostora;
– varovanje okolja;
– elektromagnetna združljivost.
(2) Načrtovanje razvoja 110 kV omrežja in naprav distribucijskega sistema mora biti usklajeno s sistemskim operaterjem.
(predmet načrtovanja razvoja)
Načrtovanje distribucijskega sistema zajema:
– 110 kV distribucijsko omrežje;
– transformacijo 110 kV/SN in SN/SN;
– razdelilne postaje RP na VN in SN;
– SN omrežje;
– transformacijo SN/NN;
– NN omrežje;
– pripadajoče objekte in naprave (kot npr. DCV, TK infrastruktura, avtomatizacija, sistem merjenja električne energije).
(faznost načrtovanja razvoja)
(1) Distribucijski operater načrtuje razvoj distribucijskega sistema večfazno.
(2) V prvi fazi načrtovanja se z analizo obratovalnih stanj preverja, če VN in SN omrežji ter transformacija izpolnjujeta kriterije načrtovanja ob predvidenem naraščanju obremenitev in predvidenem vključevanju proizvodnih naprav v distribucijski sistem. Raziskovalno obdobje v smislu načrtovanja je 20 do 30 let.
(3) V drugi fazi načrtovanja distribucijski operater s tehtanjem tehničnih, ekonomskih kriterijev in kriterijev varnosti in zanesljivosti opredeli optimalno varianto razvoja VN in SN distribucijskega sistema.
(4) Pri načrtovanju NN omrežja se uporabljajo metode na podlagi analiz velikih količin podatkov. Distribucijski operater začne te metode uporabljati, ko je v napredni merilni sistem vključenih vsaj 90 % vseh uporabnikov distribucijskega sistema, predvsem na delih omrežja z večjo vključenostjo električne energije iz proizvodnih naprav.
III.2.1. Tehnični kriteriji načrtovanja distribucijskega sistema
(zahteve za načrtovanje razvoja)
Distribucijski operater načrtuje razvoj sistema tako, da:
– 110 kV omrežje zadošča kriteriju zanesljivosti n-1. Kriterij zanesljivosti n-1 je izpolnjen, če ob izpadu enega 110 kV elementa ne pride do prekinitve distribucije električne energije;
– dopustna obremenitev transformatorjev 110 kV/SN v normalnem obratovalnem stanju ne presega 60 % naznačene moči v primeru 2 transformatorjev in 80 % naznačene moči v primeru treh transformatorjev v RTP. V obratovanju transformatorjev je treba upoštevati obratovalno temperaturo transformatorjev in klimatske razmere;
– SN omrežje praviloma gradi v obliki zank po kriteriju zanesljivosti n-1. Kriterij zanesljivosti n-1 je v SN omrežjih izpolnjen, če je ob izpadu enega SN elementa možno po krajši prekinitvi (do 1h) zagotoviti uporabo sistema vsem uporabnikom izven okvarjenega sektorja. Distribucijski operater načrtuje SN kabelsko omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 75 % termične meje in SN nadzemno omrežje tako, da v normalnem stanju to ni obremenjeno več kot 50 % termične meje. V primeru stanja rezervnega napajanja pa obremenitev SN vodov ne sme preseči termične meje;
– dopustni padec napetosti v SN omrežju v normalnem obratovalnem stanju ne presega 7,5 %;
– dopustni padec napetosti v SN omrežju v rezervnem obratovalnem stanju ne presega doseženega padca napetosti v normalnem obratovalnem stanju za več kot 5 %;
– izmerjeni padec napetosti v NN omrežju ne presega 7,5 %;
– izračunana enofazna impedanca v NN omrežju ne presega vrednosti (0,4+j0,25) Ω;
– računski padec napetosti za novo ali obnovljeno NN omrežje ne presega vrednosti 5 % ob upoštevanju simetrične obremenitve posameznih faz;
– za ostale parametre kakovosti napetosti po SIST EN 50160 načrtuje potrebne ukrepe za izboljšanje stanja kakovosti v opazovanem delu omrežja, ko ti dosežejo 80 % dovoljene vrednosti parametrov iz navedenega standarda;
– se zagotovi doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe z električno energijo, ki jih določi AGEN.
(tehnične zahteve za ostale naprave)
Tehnične zahteve za zaščitne in informacijsko komunikacijske naprave morajo biti definirane tako, da naprave pravilno delujejo v vseh obratovalnih razmerah. Tehnične zahteve morajo biti usklajene s sistemskim operaterjem prenosnega sistema, uporabniki sistema in distribucijskimi operaterji sosednjih sistemov.
III.2.2. Avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema
(avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema)
Za minimizacijo posledic okvar v sistemu in omejitev nihanj napetosti v predpisanih mejah se v razvojnem načrtu načrtuje avtomatizacija obratovanja distribucijskega sistema na način:
– načina ozemljitve nevtralne točke, tj. ozemljitve zvezdišča transformatorjev 110kV/SN;
– avtomatizacije obratovanja SN omrežja;
– avtomatizacije obratovanja TP-jev (SN/NN);
– avtomatizacije proizvodnih naprav priključenih na SN nivoju;
– avtomatizacije pri NN končnih odjemalcih.
III.2.3. Ekonomski kriteriji načrtovanja razvoja distribucijskega sistema
(optimiziranje investicij v distribucijski sistem)
Investicije v distribucijski sistem se optimizirajo z:
– načrtovanjem variantnih rešitev in izvedbo;
– obratovanjem in vzdrževanjem;
– zagotavljanjem varnosti in zanesljivosti obratovanja;
– analizo stroškov lastniškega in dolžniškega kapitala;
– tipizacijo opreme;
– uporabo sodobne opreme in tehnologij.
III.2.4. Tipizacije elementov DEES
Tipiziranje tehničnih in tehnoloških rešitev izgradnje in vzdrževanja naprav in elementov DEES zagotavlja zanesljivo in varno obratovanje, razvoj DEES in kakovostno oskrbo končnih odjemalcev električne energije.
(kriteriji za tipizacijo)
Tipizirane tehnično tehnološke rešitve morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
– enotna strategija tehnično tehnološkega razvoja distribucijskega elektroenergetskega sistema v Republiki Sloveniji;
– poenotenje opreme;
– poenotenje postopkov vzdrževanja in obratovanja;
– obvladovanje stroškov vzdrževanja in investicij;
– nepristranskost različnih izvedb (variant) tehničnih rešitev za enako tehnično zahtevo uporabnika distribucijskega sistema v Republiki Sloveniji;
– uporaba in navedbe veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji in standardov SIST;
– izpolnjevanje zahtev naravovarstvenih standardov v Republiki Sloveniji;
– zagotavljanje kakovosti, varnosti in zanesljivosti;
– zahteve glede pričakovanih razumnih stroškov izgradnje in vzdrževanja;
– uporaba opreme in naprav, ki so skladni z zadnjim stanjem tehnike in dobrih praks.
(sprejemanje in objava tipizacij)
(1) Distribucijski operater sprejema tipizacije po postopku, določenem v internem aktu, in ga objavi na svoji spletni strani.
(2) Tipizacije razen tistih, ki so priloga SONDSEE, distribucijski operater objavi na svoji spletni strani.
III.3. Izdajanje smernic in mnenj k prostorskim aktom
(smernice in mnenja pri poseganju v prostor)
V postopku priprave prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo urejanje prostora, in Energetskim zakonom, distribucijski operater v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za energijo in lokalnimi skupnostmi, pripravlja in izdaja smernice in mnenja. V postopku priprave prostorskih aktov distribucijski operater za potrebe načrtovanja sistema, skupaj z lokalno skupnostjo in pripravljavcem prostorskega akta, pridobi podatke o velikosti, lokaciji in času pojava novega odjema in/ali proizvodnje električne energije.
(1) Distribucijski sistem mora biti vzdrževan skladno s pravilnikom, ki ureja vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, in Navodili za vzdrževanje.
(2) V skladu z Navodili za vzdrževanje morata biti v celoti vzdrževana priključen elektroenergetski objekt in priključek na distribucijski sistem uporabnika sistema, ki vplivata na delovanje distribucijskega sistema (v nadaljnjem besedilu: priključen objekt).
(izdaja Navodil za vzdrževanje)
(1) Distribucijski operater izda, dopolnjuje in obnavlja Navodila za vzdrževanje v skladu z zakonodajo, tehničnimi predpisi, standardi, navodili proizvajalcev, preteklimi spoznanji (dobra praksa) in zadnjim stanjem tehnike pri vzdrževanju distribucijskega elektroenergetskega sistema.
(2) Distribucijski operater objavi Navodila za vzdrževanje na svoji spletni strani.
(3) Določila v Navodilih za vzdrževanje ne smejo biti v nasprotju z veljavnimi predpisi oziroma ne smejo predpisovati nižje ravni stanja tehnike, varnosti in zanesljivosti kot obstoječi predpisi.
(4) Lastnik omrežja, lastnik priključka, lastnik priključenega objekta in izvajalec vzdrževanja so dolžni distribucijskega operaterja sproti obveščati o vseh stanjih, ki bi vplivala na vsebino Navodil za vzdrževanje (kot na primer nova oprema in naprave, nova spoznanja in podobno).
(vzdrževanje priključenih objektov in priključkov)
(1) Za vzdrževanje priključenega objekta ali priključka je odgovoren lastnik le-tega, če ni drugače določeno v pogodbi o priključitvi.
(2) Lastnik priključenega objekta ali priključka je dolžan termin izvajanja vzdrževalnih del, za katere je potreben izklop napajanja oziroma poseg distribucijskega operaterja, predhodno uskladiti z distribucijskim operaterjem. Praviloma morajo taka dela izvesti v času izklopa distribucijskega omrežja. Distribucijski operater je upravičen zaračunati svoje storitve (izklop, vklop, nadzor) v skladu s cenikom storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.
(nadzor nad stanjem priključenega objekta in priključkov)
Če distribucijski operater ugotovi, da stanje priključenega objekta ali priključka ni v skladu z veljavno tehnično zakonodajo oziroma nista vzdrževana v skladu z veljavnimi Navodili za vzdrževanje, pozove lastnika k ureditvi razmer.
(posegi na javnem distribucijskem omrežju zaradi tretjih oseb)
(1) Sprememba javnega distribucijskega omrežja (dograditev, prestavitev in podobno) zaradi zahteve uporabnika sistema ali tretje osebe se lahko izvede samo na podlagi tehničnih pogojev, ki jih izda distribucijski operater.
(2) Stroški izvedbe spremembe bremenijo uporabnika sistema oziroma tretjo osebo.
(3) Distribucijski operater v tehničnih pogojih predpiše enako tehnološko rešitev kot je obstoječa, če je to mogoče v smislu tehničnih predpisov, vplivov na okolje ali drugih zahtev. Pri tem izbere takšno rešitev, ki je najugodnejša za uporabnika oziroma tretjo osebo.
(4) Če distribucijski operater določi drugačno tehnološko rešitev zaradi zagotovitve dodatne zaščite distribucijskega sistema ali povečanja stopnje varnosti v skladu s pravilnikom, ki ureja pogoje in omejitve gradenj, uporabo objektov ter opravljanje dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij, ali če to zahteva uporabnik sistema ali tretja oseba, nosi vse stroške uporabnik sistema oziroma tretja oseba.
(5) Če obstoječa tehnološka rešitev ne ustreza stanju tehnike ali veljavni tipizaciji omrežja ali ni v skladu s plani razvoja, lahko distribucijski operater predpiše tudi drugačno tehnološko rešitev, vendar dodatni stroški, ki nastanejo zaradi tega, bremenijo distribucijskega operaterja.
(6) Posege na obstoječem omrežju ima pravico izvesti lastnik le-tega, pri čemer mora spremembe izvesti v skladu s tržnimi cenami in postavkami cenika storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.
V. PRIKLJUČEVANJE UPORABNIKOV SISTEMA NA DISTRIBUCIJSKI SISTEM
V.1. Izdaja projektnih pogojev in mnenja k projektni dokumentaciji
(projektni pogoji in mnenje k projektni dokumentaciji)
(1) Distribucijski operater določi projektne pogoje pred začetkom izdelave projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, če investitorji zaprosijo zanje, in daje mnenje k projektni dokumentaciji za načrtovane posege na območju varovalnih pasov distribucijskih elektroenergetskih vodov, objektov in naprav v skladu z Energetskim zakonom in zakonom, ki ureja graditev objektov.
(2) Če nameravana graditev predvideva priključitev na distribucijski sistem, lahko distribucijski operater v projektnih pogojih določi tehnične pogoje za priključitev objekta na distribucijski sistem.
V.2. Postopek izdaje soglasja za priključitev
(soglasje za priključitev)
(1) Uporabnik sistema, ki želi priključiti svoje objekte ali naprave na distribucijski sistem ali spremeniti obstoječo priključitev, mora od distribucijskega operaterja pridobiti SZP, skladno z Energetskim zakonom in določili teh SONDSEE. Vlogo za izdajo SZP lahko poda uporabnik sistema, ki je lastnik objekta, ali investitor naprave.
(2) V primeru izdaje SZP merilnega mesta:
– za objekt, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb; ali
– za posamezni del večstanovanjske stavbe, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb; ali
– za skupne dele v objektu z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, ki so v solastnini dveh ali več etažnih lastnikov,
ti solastniki oziroma etažni lastniki za izdajo SZP, ki se šteje kot posel, ki presega okvir rednega upravljanja, v predpisanih deležih za razpolaganje z objektom skladno z določbami predpisov, ki urejajo stvarnopravna in stanovanjska razmerja, lahko pooblastijo posameznika, ki poda vlogo za izdajo SZP in zastopa solastnike oziroma etažne lastnike v postopku izdaje SZP. SZP se izda vsem solastnikom oziroma etažnim lastnikom objekta.
(3) Distribucijski operater uporabniku sistema v primeru priključitve v 110 kV distribucijski sistem v postopku izdaje SZP zaprosi sistemskega operaterja za njegove pogoje priključitve. Pred priključitvijo takšnega uporabnika distribucijski operater pridobi pisno izjavo sistemskega operaterja o izpolnjevanju njegovih pogojev.
(pogoji za vložitev zahteve za izdajo novega SZP za obstoječe merilno mesto)
(1) Uporabnik sistema mora zaprositi za novo SZP, če se spremenijo osnovni parametri priključenega objekta in njegovega priključka, glede katerega je bilo izdano SZP, zlasti pa v naslednjih primerih:
– sprememba priključne moči;
– sprememba ali odprava obratovalne omejitve;
– sprememba tehničnih karakteristik objektov in naprav, glede katerih je bilo izdano SZP;
– sprememba skupine končnih odjemalcev;
– ko je merilno mesto odklopljeno več kot 3 leta.
(2) Odločba, s katero distribucijski operater izda uporabniku sistema novo SZP, razveljavi in nadomesti prejšnje SZP po izvedbi priključitve na osnovi novega SZP.
(3) Obratovalna omejitev je vsak ukrep, ki ga distribucijski operater določi v vsebini SZP uporabniku sistema z namenom, da le-ta s povečanjem odjema ali oddaje električne moči oziroma energije ne povzroči prekoračitev zmogljivosti distribucijskega sistema ali onemogoči izvajanje obveznosti gospodarske javne službe v skladu z določili Energetskega zakona.
(prekoračevanje priključne moči soglasja za priključitev)
(1) Če uporabnikov odjem ali oddaja preseže v izdanem SZP določeno priključno moč na merilnem mestu, distribucijski operater s predhodnim pisnim obvestilom obvesti uporabnika sistema, da mora v roku 21 dni od datuma obvestila zaprositi za novo SZP ali znižati odjem oziroma oddajo električne energije na višino določene priključne moči. Distribucijski operater izvaja mesečno kontrolo preseganja dovoljene priključne moči.
(2) Če bo uporabnik sistema v roku iz obvestila iz prvega ali tretjega odstavka tega člena zaprosil za novo SZP, mora v roku 3 mesecev od dneva vloge za izdajo SZP skleniti pogodbo o priključitvi in poravnati vse finančne obveznosti iz te pogodbe. V tem obdobju ali v primeru plačila stroškov iz pogodbe o priključitvi distribucijski operater postopka skladno z 215. členom teh SONDSEE ne prične. Po plačilu stroškov iz pogodbe o priključitvi mora zahteve iz SZP čimprej izvesti in skleniti novo pogodbo o uporabi sistema. V nasprotnem primeru distribucijski operater šteje, da se je uporabnik sistema odločil, da bo najkasneje v roku iz obvestila znižal odjem ali oddajo na merilnem mestu.
(3) Distribucijski operater pri naslednji kontroli ponovno preveri merilno mesto uporabnika sistema, ki mu je bilo posredovano obvestilo iz prvega odstavka tega člena. V primeru, če je uporabnikov odjem ali oddaja na merilnem mestu ponovno presegel dovoljeno priključno moč v obdobju 3 mesecev od poteka roka iz obvestila iz prvega odstavka tega člena, distribucijski operater pošlje novo obvestilo in izvede postopek skladno z 215. členom teh SONDSEE. Uporabnik sistema mora skladno s tem obvestilom zaprositi za novo SZP ali znižati odjem ali oddajo električne energije na višino dovoljene priključne moči. Če uporabnik sistema v roku 3 mesecev od poteka roka iz obvestila po 215. členu teh SONDSEE prekorači dovoljeno priključno moč, distribucijski operater izvede odklop merilnega mesta.
(4) Distribucijski operater prične obračunavati prekoračevanje dovoljene priključne moči iz SZP kot neupravičen odjem ali oddaja na merilnem mestu skladno z 246. členom teh SONDSEE prvega v naslednjem mesecu po dnevu vročitve obvestila iz prvega odstavka tega člena in ne glede na izvajanje aktivnosti iz tega člena.
(zavrnitev izdaje soglasja za priključitev)
Distribucijski operater lahko zahtevo za izdajo SZP uporabniku sistema zavrne v naslednjih primerih:
– če uporabnik sistema ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev, določenih v Energetskem zakonu in njegovih podzakonskih predpisih ter v teh SONDSEE;
– če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi;
– če bi priključitev distribucijskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmernih stroškov, pa jih uporabnik sistema ni pripravljen sam kriti.
(določitev sorazmernih in nesorazmernih stroškov)
(1) Sorazmerni stroški se določijo tako, da v predvideni dobi koristnosti sredstev prihodki od uporabnikov sistema pokrijejo investicijske stroške izgradnje infrastrukture, kar pomeni, da pokrijejo izračunane stroške amortizacije. Za predvideno dobo koristnosti sredstev izraženo v letih, se uporabi doba koristnosti za načrtovane naložbe, ki je opredeljena v omrežninskem aktu.
(2) Med prihodke od uporabnikov sistema se štejejo prihodki iz naslova omrežnine za priključno moč in omrežnine za distribucijski sistem ter predvidene priključne moči in ocenjeni obseg uporabe sistema dodatno priključenih uporabnikov sistema v predvideni dobi koristnosti, pri čemer se pri vseh postavkah upoštevajo ceniki veljavni na dan odločanja o priključitvi.
(3) Nesorazmerni stroški se določijo kot razlika med skupnimi investicijskimi stroški potrebnih tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav zaradi priključitve uporabnika sistema na sistem ter sorazmernimi stroški.
(4) Distribucijski operater določi skupne investicijske stroške v smislu 127. člena teh SONDSEE ob upoštevanju naslednjih kriterijev:
– znanih dejstev o stanju obstoječega omrežja;
– obstoječih uporabnikih sistema v času odločanja o priključitvi;
– potrebah uporabnika sistema, ki se priključuje na sistem;
– predvidenih priključitvah novih uporabnikov sistema v času, ki ga zajema veljavni razvojni načrt distribucijskega operaterja;
– veljavnih prostorskih aktov za predmetno območje.
(5) Distribucijski operater v postopku odločanja o izdaji SZP opravi in uporabniku sistema predloži izračun nesorazmernih stroškov na podlagi določil tega člena.
(6) Distribucijski operater in uporabnik sistema v pogodbi o priključitvi uredita medsebojna razmerja glede plačila nesorazmernih stroškov za potrebe izgradnje priključitvenega voda, širitve in ojačitve DEES, ali kombinacije obojega, ki bo v lasti distribucijskega operaterja.
(7) Distribucijski operater po sklenitvi pogodbe o priključitvi in uporabnikovi izpolnitvi finančnih obvez iz prejšnjega odstavka tega člena začne z aktivnostmi za izvedbo dogovorjenih posegov v DEES.
(8) V kolikor uporabnik sistema ne realizira priključitve na distribucijski sistem, ima distribucijski operater pravico zahtevati povrnitev stroškov, ki jih je le ta imel zaradi izvajanja aktivnosti iz prejšnjega odstavka.
(vračilo dela nesorazmernih stroškov zaradi priključitve novih uporabnikov distribucijskega sistema)
(1) Če se v dobi koristnosti sredstev na del sistema, za katerega so bili plačani nesorazmerni stroški, priključijo novi uporabniki, je distribucijski operater dolžan obstoječim uporabnikom, ki so plačali nesorazmerne stroške, le te vrniti v sorazmerju z deležem priključne moči, glede na priključno moč vseh priključenih uporabnikov na tem delu sistema, hkrati pa vračilo ne sme biti večje od že plačanih nesorazmernih stroškov.
(2) Pri določitvi višine vračila nesorazmernih stroškov v prejšnjem odstavku se upošteva neamortiziran del investicije.
(3) Distribucijski operater vrne del nesorazmernih stroškov obstoječim uporabnikom v 30 dneh po tem, ko mu le ti pisno sporočijo vse potrebne podatke za nakazilo (številko transakcijskega računa ter druge potrebne podatke) in ko je prejel celotno plačilo nesorazmernih stroškov od novih uporabnikov sistema.
(1) Za priključitev začasnih objektov in gradbišč, ki jih je mogoče priključiti na distribucijski sistem po predpisih o graditvi objektov, mora uporabnik sistema pridobiti SZP za določen čas z veljavnostjo največ eno leto. V primeru priključitve gradbišča objekta, ki se gradi v lastni režiji, se SZP za gospodinjski odjem izdano na podlagi 68. člena teh SONDSEE uporablja tudi za začasni priklop gradbišča, če je taka priključitev enaka pogojem iz izdanega SZP. V tem primeru se tako merilno mesto razvrsti v odjemno skupino odjema na NN brez merjenja moči.
(2) Distribucijski operater lahko na podlagi pisne vloge uporabnika sistema SZP za določen čas podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto. Pisno zahtevo za podaljšanje mora uporabnik sistema najmanj 30 dni pred potekom veljavnosti SZP, ki je bilo izdano za več kot dva meseca.
(3) Za priključitev prireditev, RTV-prenosov in drugih podobnih uporabnikov sistema morajo ti pridobiti SZP za določen čas. Tako SZP velja za obdobje, ki ga navede v vlogi uporabnik sistema, vendar največ en mesec. Distribucijski operater lahko, na podlagi pisne vloge uporabnika sistema, tako SZP podaljša največ dvakrat, vsakokrat največ za 1 mesec. Pisno zahtevo za podaljšanje mora uporabnik sistema predložiti najmanj pet delovnih dni pred iztekom veljavnosti SZP.
(4) Začasna priključitev iz prvega in drugega odstavka na isti lokaciji po preteku podaljšanj razen za potrebe priključitve RTV-prenosov ni več možna, zato je potrebno pred ponovno priključitvijo pridobiti SZP za nedoločen čas.
(5) Distribucijski operater pisno obvesti uporabnika sistema o preteku SZP za določen čas in za odklop v primerih, ko je bilo to SZP izdano za čas več kot mesec dni. Po preteku SZP za določen čas in če uporabnik ni podal pisne vloge za podaljšanje SZP, distribucijski operater odklopi merilno mesto iz sistema brez predhodnega obvestila.
(prenos pravic iz soglasja za priključitev)
(1) Prenos pravic iz SZP iz ene pravne ali fizične osebe na drugo pravno ali fizično osebo je možen skladno z določbo Energetskega zakona o prenosu priključka, po postopku določenem v 248. členu teh SONDSEE.
(2) Prenos pravic iz SZP z ene na drugo lokacijo ni mogoč.
V.3. Sheme za priključitev uporabnikov sistema
(določitev splošnih shem)
(1) Distribucijski operater določa za potrebe priključevanja odjema končnih odjemalcev, proizvodnih naprav (tudi naprav za samooskrbo), hranilnikov električne energije, polnilnih mest za električna vozila in podobnih naprav uporabnikov sistema splošne tipske sheme PS1, PS2 in PS3.
(2) Legenda, ki pojasnjuje sheme in kratice v tem poglavju, je naslednja:
Wg – proizvedena energija proizvodne naprave | LR – lastna raba |
Wodj – prevzeta energija končnega odjemalca | LO – lastni odjem |
Pg – delovna moč proizvodne naprave pri cosj = 0,8
Sg – navidezna priključna moč oddaje
Podj – priključna moč odjema
SLO – navidezna priključna moč odjema pri Podj in cosj = 0,95
SLR – navidezna moč lastne rabe
Px – števec oddane in prejete električne energije
(podrobnejše izvedbe posamezne splošne priključne sheme)
Distribucijski operater na podlagi splošnih tipskih shem za priključevanje pripravi dokument s podrobnimi shemami za priključitev posameznih vrst naprav in ga objavi na svoji spletni strani.
V.3.1. Tipska shema PS.1
(splošna tipska shema PS.1)
Splošna tipska shema PS.1 je naslednja:
A. za odjem končnega odjemalca
ali
B. za proizvodno napravo ali HEE ali PEV ali podobnih naprav
ali
C. za kombinacijo predhodnih dveh namenov.
(posebnost uporabe sheme za namena B in C)
(1) Navedena shema PS1 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih:
– ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem ali ne;
– ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba;
– ko lastnik proizvodne naprave ne bo zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P2 oddana v javno omrežje;
– ko se lastnik proizvodne naprave strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P2, ki je bila oddana v javno omrežje.
(2) Navedena shema PS1 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih:
– ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem ali ne;
– ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema ista pravna ali fizična oseba;
– ko bo storitve HEE ali polnilnega mesta EV koristil samo lastnik lastnega odjema;
– ko lastnik polnilnega mesta EV ne bo želel izbrati drugega dobavitelja kot ga ima izbranega za lastni odjem.
(3) Navidezna priključna moč odjema ali oddaje (proizvodne naprave, HEE ali polnilnega mesta EV) ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje. Če obstaja lastni odjem, navidezna priključna moč oddaje ne sme znašati med 80 % in 120 % navidezne priključne moči odjema. Pri tem se v primeru polindirektnih ali indirektnih meritev velikost tokovnih merilnih transformatorjev predpiše glede na priključno moč odjema ali oddaje, tiste, ki je višja.
(vključitev za števec P1 ali P2)
Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P1 ali P2 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.
(lastna raba proizvodnih naprav)
(1) Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis o obveznih meritvah na proizvodnih napravah, v naslednjih primerih:
– če obstaja LO; ali
– če obstaja LO in moč lastne rabe SLR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če sicer obstaja LO, se pa za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P2.
V.3.2. Tipska shema PS.2
(splošna tipska shema PS.2)
(1) Splošna tipska shema PS.2 je naslednja:
(2) Tipska shema PS.2 za priključitev je namenjena za registracijo podpor za proizvodne naprave, sistemskih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo distribucijskemu operaterju, in posebnih storitev, ki jih uporabniki distribucijskega sistema nudijo sistemskemu operaterju, agregatorju, dobavitelju in drugim tretjim osebam.
(posebnost uporabe sheme)
(1) Tipska shema PS2 se za proizvodne naprave uporablja v naslednjih primerih:
– ko je ob postavitvi proizvodne naprave prisoten lasten odjem;
– ko sta lastnik proizvodne naprave in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3;
– ko bo lastnik proizvodne naprave zaprosil za podporo proizvedeni električni energiji oziroma se ne strinja, da je osnova za določitev podpore izmerjena energija na števcu P3 oddana v javno omrežje;
– ko se lastnik proizvodne naprave ne strinja, da bo prejemal potrdilo o izvoru za energijo na osnovi količin električne energije izmerjenih na števcu P3, ki je bila oddana v javno omrežje.
(2) Navedena shema PS2 se za HEE in polnilna mesta EV uporablja v naslednjih primerih:
– ko je ob postavitvi HEE ali polnilnega mesta EV prisoten lasten odjem;
– ko sta lastnik HEE ali polnilnega mesta EV in lastnik lastnega odjema različni pravni ali/in fizični osebi, pri čemer mora lastnik lastnega odjema biti tudi lastnik merilnega mesta P3;
– ko bo lastnik HEE ali polnilnega mesta EV storitve le-teh nudil tudi tretjim osebam;
– ko bo lastnik polnilnega mesta EV želel izbrati drugega dobavitelja kot je izbran na merilnem mestu P3.
(3) Skupna navidezna priključna moč oddaje na vseh števcih P2 ne sme znašati med 80 % in 120 % navidezne priključne moči odjema na števcu P3. Ob tem skupna navidezna priključna moč odjema na števcu P3 ali oddaje na vseh števcih P2 ne sme presegati prenosne zmogljivosti priključka na javno omrežje. V primeru polindirektnih ali indirektnih meritev se velikost tokovnih merilnih transformatorjev predpiše glede na priključno moč odjema ali oddaje, tiste, ki je višja.
(vključitev za števec P3)
Vključitev proizvodne naprave, HEE, PEV ali druge podobne naprave v omrežje uporabnika sistema za števcem P3 se izvede skladno z veljavnimi predpisi, ki določajo tehnične in ostale pogoje za priključitev in obratovanje v omrežju uporabnika sistema.
(lastna raba proizvodnih naprav)
(1) Lastnik proizvodne naprave mora v vejo lastne rabe LR montirati števec električne energije, če ga določa predpis o obveznih meritvah na proizvodnih napravah in če moč lastne rabe SLR elektrarne ne dosega 20 % moči elektrarne Sg.
(2) Določba prejšnjega odstavka tega člena ne velja v primeru, če se za merjenje proizvedene električne energije uporabljajo direktne meritve na števcu P3.
V.3.3. Tipska shema PS.3
(splošna tipska shema PS.3)
(1) Splošna tipska shema PS.3 je naslednja:
A. za individualno samooskrbo
ali
B. za skupnostno samooskrbo z najmanj eno proizvodno napravo in najmanj 2 končnima odjemalcema.
(2) Ti shemi za priključitev je namenjena za priključevanje individualne in skupnostne samooskrbe.
(pogoji za uporabo tipske sheme PS.3)
(1) Pogoj za uporabo te sheme za priključevanje za individualno samooskrbo je ta, da moč naprave za samooskrbo ne sme biti večja od 80 % priključne moči na merilnem mestu.
(2) Pogoj za uporabo te sheme za priključevanje za skupnostno samooskrbo je ta, da vsota moči vseh naprav za samooskrbo v posamezni skupnostni samooskrbi ne sme biti večja od 80 % vsote priključnih moči vseh merilnih mest v tej skupnostni samooskrbi.
V.3.4. Način priprave podatkov o porabi in proizvodnji električne energije
(računski postopek za pripravo podatkov)
Računski postopek po vezalnih shemah se izvaja na naslednji način razviden iz tabele 2:
TABELA 2
Količine | Shema PS.1 | Shema PS.2 | Shema PS.3 |
| A | B | C | | A | B |
WNPEO | – | WP2- | WP2- | WP3- | – | WP2- |
WNPE | – | WP2- | – | WP2- | – | – |
WU | – | WP2+ | WP2+ | WP3+ | WP2+ - WP2- | (WP5+ - K*WP2-)* |
WKO | WP1+ | – | – | (WP3+ + WP2-) - (WP3- + WP2+) | – | – |
PU | PP1+ | PP2+ | PP2+ | PP3+ | – | – |
QU | QP1+ - QP1- | QP2+ - QP2- | QP2+ - QP2- | QP3+ - QP3- | – | – |
* – za vsakega udeleženca skupnostne samooskrbe
Okrajšave in simboli v zgornji tabeli 2 imajo naslednji pomen:
NPE | neto proizvedena električna energija |
PU | izmerjena moč uporabnika sistema |
WPX+ | izmerjena električna energija na števcu PX – prejem električne energije |
WPX- | izmerjena električna energija na števcu PX – oddaja električne energije |
WNPEO | neto proizvedena električna energija, ki je oddana v javno omrežje |
WNPE | neto proizvedena električna energija proizvodne naprave |
WU | porabljena električna energija uporabnika sistema |
WKO | porabljena električna energija končnega odjemalca |
QU | porabljena jalova energija uporabnika sistema |
PPX+ | izmerjena jalova energija na števcu Px – prejem j.e. |
PPX- | izmerjena jalova energija na števcu Px – oddaja j.e. |
K | delitveni ključ med udeleženci skupnostne samooskrbe |
V.4. Splošni tehnični pogoji
(zahteve glede ustreznosti naprav uporabnika)
Vse naprave uporabnika sistema morajo biti izdelane in označene v skladu z veljavnimi predpisi v Sloveniji in EU oziroma slovenski standardi, ki so prevzeti EU standardi, predvsem pa s pravilnikom, ki ureja omogočanje dostopnosti električne opreme na trgu, ki je načrtovana za uporabo znotraj določenih napetostnih mej, in pravilnikom, ki ureja elektromagnetno združljivost.
(zaščitni ukrepi pred električnim udarom)
(1) Distribucijski operater opredeli sistem ozemljitev, ki ga tehnično zagotavlja distribucijski sistem. Nabor ukrepov za zaščito pred električnim udarom in njihovo izvedbo skladno z veljavnimi predpisi določi projektant.
(2) Nivo prenapetostne zaščite na mestu priključitve je razviden iz Priloge 2 Tipizacija merilnih mest in Priloge 4 Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric.
(1) Distribucijski operater določi merilne naprave in njihove karakteristike skladno s 176. členom teh SONDSEE.
(2) Uporabnik sistema lahko na svoje stroške zahteva tudi drugo merilno opremo iz tehničnih zahtev za merilno in komunikacijsko opremo iz 177. člena teh SONDSEE, ki po tehnoloških in meroslovnih lastnostih presega minimalne zahteve iz Priloge 2 Tipizacija merilnih mest za njegov priključek. Dogovorjeno opremo distribucijski operater predpiše v SZP.
(naprave za izmenjavo podatkov)
Naprave za izmenjavo podatkov se določijo skladno s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest in tehničnimi zahtevami za merilno in komunikacijsko opremo iz 177. člena teh SONDSEE.
Za določanje ravni (meje) motenj se za posamezna okolja uporabljajo dovoljene ravni motenj, ki so objavljene v standardih družine SIST EN 61000-2-X. Če so naprave, ki se priključujejo v distribucijski sistem, grajene tako, da lahko normalno obratujejo z napetostjo takšne kakovosti, kot jo definira predpisan standard, potem lahko v takšnem omrežju nazivno in nemoteno obratujejo.
(1) Dovoljene ravni motenj, ki jih lahko posamezne naprave oddajajo v sistem, so določene v standardih družine SIST EN 61000-3-X. Določene ravni se opirajo na nivoje načrtovanih motenj v sistem. Okvirne vrednosti ravni načrtovanih motenj so navedene v standardih družine SIST EN 61000-3-X.
(2) Oddajne motnje, ki so navedene v standardih iz prejšnjega odstavka, veljajo za priklop posamezne naprave v sistem. Distribucijski operater v postopku izdaje SZP obravnava kopičenje naprav z enakimi obratovalnimi karakteristikami ali naprave, ki ne ustrezajo emisijskim mejam iz standardov.
(presoja vplivov motenj naprav v distribucijskem sistemu)
(1) Presoja o dopustnosti vplivov naprav na distribucijski sistem se izvaja na podlagi obstoječega nivoja motenj in povečanega nivoja motenj zaradi priklopa po postopku določenem v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje. Prvo presojo naredi že projektant v fazi projektiranja naprav. Če presoja zaradi kompleksnosti, ki so določene v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, na nivoju projektanta ni mogoča, opravi presojo operater distribucijskega omrežja na podlagi razširjenega nabora podatkov o napravi oziroma napravah, ki vsebujejo podatke o vrsti, moči in obratovalnih karakteristikah naprave ali naprav za presojo, ki so navedeni v Prilogi 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, ki jih posreduje lastnik naprave ali naprav oziroma njegov projektant.
(2) Uporaba tega navodila je obvezna za vse večfazne naprave, ne glede na naznačen tok in tudi za vse enofazne naprave, ki nimajo oznake CE. Presoja je obvezna za vse naprave v primeru kopičenja teh naprav.
(3) Uporabnik sistema mora pred priključitvijo nove naprave v obstoječe omrežje, za katerega je že bilo izdano SZP, posredovati distribucijskemu operaterju zahtevane podatke za vsako posamezno napravo, če bodo:
1. priključili naprave kot porabnike z naznačenim tokom večjim od 35 A fazno za NN omrežje in 20 A fazno za SN omrežje:
– dokument o opravljeni presoji vplivov naprav na omrežje vključno s postopkom izračuna, če v presoji ni bil udeležen distribucijski operater,
2. priključili kompenzacijsko napravo:
– velikost in število stopenj kondenzatorske kompenzacijske naprave, če bo priključena v SN omrežje;
– impedančno karakteristiko filtrske kompenzacijske naprave za vsako stopnjo ali kombinacije stopenj posebej, za kondenzatorsko kompenzacijsko napravo filtrskega tipa priključeno v SN ali NN omrežje;
– karakteristične podatke o območju delovanja naprave ter njenih osnovnih tehničnih karakteristikah za kompenzacijsko napravo aktivnega tipa (aktivni filter) priključeno v SN ali NN omrežje.
(4) Če uporabnik sistema ne dostavi podatkov skladno s prejšnjim odstavkom, se šteje, da takšnih naprav ne bo vgradil v svoj objekt, v nasprotnem primeru pa se mu zaradi morebitnih potrebnih sprememb tehničnih pogojev na merilnem mestu izda novo SZP.
(5) Nobena kompenzacijska naprava pri uporabniku sistema ne sme motiti delovanja MTK sistema v distribucijskem sistemu in ne sme povzročati resonančnih ali ostalih motenj v distribucijskem sistemu.
(6) V primeru priključitve posamezne naprave za obstoječim merilnim mestom, na katerem ni potrebna sprememba SZP, in za delovanje takšne naprave (npr. toplotne črpalke) proizvajalec le-te zahteva točno določene minimalne karakteristike sistema, mora uporabnik sistema pri distribucijskemu operaterju pridobiti tehnične karakteristike sistema na merilnem mestu (maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, impedanca zanke kratkega stika in parametre kakovosti napetosti po standardu iz 27. člena teh SONDSEE, ki so potrebni za nemoteno delovanje te naprave) in te karakteristike upoštevati pri nakupu in montaži takšne naprave. Distribucijski operater ne prevzema kakršnekoli odgovornosti, ki bi izhajala iz neupoštevanja te zahteve s strani uporabnika sistema.
V.5. Tehnični pogoji za priključevanje končnih odjemalcev
Priključitev končnega odjemalca distribucijski operater preuči na osnovi tehničnih karakteristik obstoječega NN, SN ali VN omrežja ob upoštevanju predvidene obremenitve končnega odjemalca in presoji vplivov motenj naprav v sistemu po postopku določenem v 98. členu.
(vloga za soglasje za priključitev končnega odjemalca)
(1) V vlogi za izdajo SZP mora končni odjemalec pred izdajo SZP posredovati naslednje obvezne splošne in tehnične podatke:
– podatke o končnem odjemalcu;
– davčno številko (za fizično in pravno osebo);
– naziv in naslov (lokacija) nepremičnine oziroma objekta;
– opredelitev vrste nepremičnine oziroma objekta (kot na primer bivalni, poslovni prostor, obrtna delavnica, industrijski objekt, proizvodne naprave in podobno);
– opredelitev, ali se vloga nanaša na priključitev za določen ali nedoločen čas (čas trajanja veljavnosti SZP);
– dokazilo o lastništvu nepremičnine ali objekta oziroma naprave s soglasjem solastnika ali skupnega lastnika nepremičnine ali objekta, za katero bo izdano SZP;
– soglasja vseh lastnikov večstanovanjskega objekta za uporabo priključka od omrežja do objekta in uporabo inštalacijskega dela priključka v objektu z namenom priključitve novega merilnega mesta ali spremembo na obstoječem merilnem mestu;
– idejna zasnova za objekt (na zahtevo izdajatelja SZP);
– katastrski načrt z vrisanim predvidenim objektom (za končnega odjemalca, ki se prvič priključuje);
– priključno delovno moč na merilnem mestu končnega odjemalca;
– skupno naznačeno delovno moč vseh porabnikov;
– želeno priključno shemo skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema;
– enočrtni načrt naprav končnega odjemalca;
– ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo merilno mesto vključeno v njo;
– preliminarno presojo vplivov naprav na omrežje v skladu s Prilogo 3 Navodilo za presojo vplivov naprav na omrežje, če se bo vgradila oprema, za katero je znano, da lahko povzroča motnje v distribucijskem omrežju (obločne peči, preše, frekvenčni pretvorniki, zahtevni motorski pogoni in podobno);
– velikost in število stopenj kondenzatorske kompenzacijske naprave, če bo priključena v SN omrežje;
– impedančno karakteristiko filtrske kompenzacijske naprave za vsako stopnjo ali kombinacije stopenj posebej, za kondenzatorsko kompenzacijsko napravo filtrskega tipa priključeno v SN ali NN omrežje;
– karakteristične podatke o območju delovanja naprave ter njenih osnovnih tehničnih karakteristikah za kompenzacijsko napravo aktivnega tipa (aktivni filter) priključeno v SN ali NN omrežje.
(2) Če končni odjemalec ne dostavi podatkov iz zadnjih štirih alinej prejšnjega odstavka, se šteje, da takšnih naprav ne bo vgradil v svoj objekt. Morebitna kasnejša vgradnja takšnih naprav se šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav, za katere je bilo izdano SZP.
(postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na distribucijski sistem)
(1) Distribucijski operater po pridobitvi tehničnih podatkov iz prejšnjega člena opravi analizo z izračunom napetostnih razmer v vseh točkah preučevanega omrežja, z izračunom toka kratkega stika med faznim in nevtralnim oziroma PEN vodnikom v NN omrežju ter z izračunom tokovne obremenitve vodov in naprav v tem omrežju. Pri tem se za odklone napetosti upoštevajo meje določene v veljavni zakonodaji, ki določajo kakovost električne napetosti, za tokovno obremenitev pa tokovno obremenitev posameznih elementov vodov in naprav v omrežju v skladu s stanjem tehnike.
(2) Če vodi in naprave omrežja zdržijo predvideno tokovno obremenitev in izračunani padci napetosti v vseh točkah preučevanega omrežja:
1. ne dosežejo 90 % največje vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, distribucijski operater pristopi k presoji vplivov motenj naprav v sistem skladno s 95. členom teh SONDSEE;
2. dosežejo ali presežejo 90 % največje vrednosti dovoljenega odklona napajalne napetosti določenega v veljavni zakonodaji, distribucijski operater dodatno opravi meritve napetostnih razmer v različnih točkah omrežja (v okviru tehničnih možnosti vsaj v TP, na predvidenem mestu priključitve in z vidika napetostnih razmer v najneugodnejši točki omrežja). Za te meritve napetostnih razmer se lahko uporabijo tudi meritve kakovosti električne napetosti v elektronskih števcih na posameznih merilnih mestih, ki so vključena v napredni merilni sistem, ali meritve kakovosti električne napetosti, ki so bile opravljene za potrebe drugih postopkov distribucijskega operaterja in niso starejše od enega leta. Po izvedenih meritvah distribucijski operater na podlagi izračunov in meritev ob upoštevanju števila obstoječih uporabnikov sistema in predvidenih novih priključitev ter urbanosti področja, na katerem se ti obstoječi in novi uporabniki nahajajo, vrste odjema, letnega časa izvajanja meritev in ostalih dejstev, ki vplivajo na meritve kakovosti napetosti v omrežju, odloči, ali je priključitev možna, in v pozitivnem primeru pristopi k presoji vplivov motenj naprav v sistem skladno s 95. členom teh SONDSEE, v negativnem primeru pa predlaga alternativne rešitve za zagotovitev napajanja.
(3) Po opravljeni presoji vplivov motenj naprav v omrežju distribucijski operater v primeru ustreznosti naprav končnega odjemalca izda SZP, v nasprotnem primeru, primeru iz 2. točke prejšnjega odstavka in v primeru tokovne preobremenitve vodov in naprav pa distribucijski operater seznani končnega odjemalca z alternativnimi rešitvami za zagotovitev napajanja, ki so v odvisnosti od zahtev končnega odjemalca in zahtev omrežja lahko:
– omejitev priključne moči končnega odjemalca;
– sprememba odcepov na transformatorju v TP;
– ojačitve obstoječega in izgradnja novega omrežja, katerih izvedba je časovno pogojena z veljavnimi razvojnimi načrti sistema, ki jih pripravlja distribucijski operater.
(4) Distribucijski operater lahko v primeru neskladja kakovosti napetosti ponudi končnemu odjemalcu sklenitev pogodbe o podstandardni kakovosti v primeru, da priključitev novega končnega odjemalca ali povečanje priključne moči obstoječega končnega odjemalca ne poslabša kakovosti napetosti obstoječim uporabnikom sistema izven dopustnih mej, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(5) V primeru dogovora med distribucijskim operaterjem in končnim odjemalcev distribucijski operater alternativno rešitev ponovno preveri po postopku iz tega člena ter v primeru tehnične ustreznosti rešitve izda SZP, v nasprotnem pa na podlagi določil Energetskega zakona in teh SONDSEE izdajo SZP zavrne.
(6) Ta postopek presoje možnosti priključitve končnega odjemalca na sistem se uporablja smiselno tako v NN kot v SN omrežju.
(vsebina soglasja za priključitev za končnega odjemalca)
SZP za priključitev končnega odjemalca za stalno ali začasno priključitev mora vsebovati:
– podatke o imetniku SZP;
– opredelitev vrste nepremičnine oziroma objekta (kot na primer bivalni, poslovni prostor, obrtna delavnica, industrijski objekt in podobno);
– naziv in naslov (lokacijo) nepremičnine oziroma objekta;
– opredelitev, ali je priključitev za določen ali nedoločen čas;
– številka merilnega mesta iz 157. člena teh SONDSEE;
– številka merilne točke iz 161. člena teh SONDSEE;
– priključno moč na uporabnikovem merilnem mestu;
– določitev prevzemno-predajnega mesta;
– razvrstitev v skupino končnih odjemalcev;
– priključno shemo skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema;
– določitev nazivne napetosti na merilnem mestu;
– določitev naznačenega toka naprave za omejevanje toka;
– določitev priključnega mesta uporabnika na sistem in vrsto priključka;
– določitev zahtevanega faktorja moči;
– zahtevane parametre kakovosti naprav končnega odjemalca;
– podatke o parametrih sistema, na katerega se bo končni odjemalec priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, čas izklopa zemeljskostične zaščite in impedanca zanke kratkega stika v točki priključitve;
– čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);
– tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti v DEES, za izvedbo priključitve;
– morebitno obveznost plačila nesorazmernih stroškov priključitve in oceno njihove višine;
– sistem TN ali TT distribucijskega sistema za določitev osnovnih in dodatnih ukrepov za zaščito pred električnim udarom pri uporabniku sistema;
– zaščito pred povratnim napajanjem za proizvajalce električne energije in lastnike agregatov;
– tehnične pogoje, ki obsegajo pomožne lastne vire energije, vrsto in porabnike zasilnega napajanja, prenos informacij in krmilnih signalov po distribucijskem sistemu, če končni odjemalec to zahteva oziroma obstaja prenos informacij in krmilnih signalov po sistemu;
– zahteve glede zagotavljanja ustreznega nivoja signala za daljinsko krmiljenje v sistemu;
– izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve;
– izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve za kontrolne meritve na merilnih mestih s priključno močjo 15 MW in več;
– dostop do merilno krmilnih naprav, merilnih transformatorjev, naprav za omejevanje toka, stikalne plošče in drugih naprav, ki se nahajajo na merilnem mestu;
– določitev naprav za izmenjavo podatkov, če se izmenjava zahteva;
– ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo merilno mesto vključeno v njo;
– predvideno leto ali datum priključitve;
– pri prvi priključitvi ali spremembi mesta priključitve se SZP priloži situacijski načrt z lokacijo mesta priključitve objekta na distribucijski sistem.
(določitev prevzemno-predajnega mesta)
Prevzemno-predajno mesto se določi na podlagi konfiguracije omrežja, priključne moči in ostalih zahtev uporabnika navedenih v vlogi za izdajo SZP. Vsakemu prevzemno-predajnemu mestu je določeno vsaj eno merilno mesto. Sprememba lokacije merilnega mesta je možna samo zaradi spremembe tehničnih pogojev, spremembe skupine končnih odjemalcev ali spremembe odjemne skupine glede na način priključitve, pri čemer se sprememba lokacije šteje za spremembo tehničnih karakteristik objekta in naprav.
(razvrščanje v skupine končnih odjemalcev)
(1) Končni odjemalec se v SZP razvršča v skupine končnih odjemalcev skladno z določili tega člena na naslednji način:
1. v skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, na katerem bo uporabnik uporabljal električno energijo v gospodinjske namene. Za porabo v gospodinjske namene se šteje poraba v stanovanjih, stanovanjskih hišah s pripadajočimi gospodarskimi poslopji, skupnih prostorih večstanovanjskih stavbah, na kmetijah, v počitniških hišah (vikendih), zidanicah, čebelnjakih in podobno v uporabi fizične osebe, če se v teh objektih ne bo izvajala pridobitna dejavnost. Največja priključna moč za porabo energije v gospodinjske namene je določena v omrežninskem aktu. V skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« se ne razvrsti lastna raba proizvodne naprave v primeru priključne sheme PS.1, ko ni prisoten lasten odjem. V primeru priključitve po shemi PS.2 se skupina končnih odjemalcev na števcu P1 ne spremeni.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
2. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na nivoju NN, obračunska moč pa se določa z napravo za omejevanje toka in ni razvrščeno v skupino končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem«.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju.
3. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na NN – z merjenjem moči« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, obračunska moč pa se določa z merjenjem.
Če znaša priključna moč 130 kW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječe ali ojačeno obstoječe NN omrežje ali na novi izvod iz transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega končnega odjemalca.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
4. v skupino končnih odjemalcev »Polnjenje EV« se razvrsti merilno mesto polnilnega mesta, ki se vključuje v distribucijski sistem na NN nivoju, obračunska moč pa se določa z merjenjem. Ta skupina končnih odjemalcev je namenjena priključevanju polnilne infrastrukture, izključno za polnjenje električnih vozil na javno dostopnih polnilnih mestih, če je na distribucijski sistem priključena preko merilnega mesta, ki izpolnjujejo pogoje za razvrstitev v odjemno skupino nizka napetost (NN) z merjenjem moči.
Če znaša priključna moč 130 kW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječe ali ojačeno obstoječe NN omrežje ali na novi izvod iz transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi izvod v lasti novega končnega odjemalca.
Merilne naprave morajo biti nameščene na NN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
5. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na SN« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na SN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša na 10 kV nivoju 330 kW, na 20 kV 660 kW in na 35 kV 1150 kW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno transformatorska postaja SN/NN in pripadajoče NN omrežje). Če merilno mesto ne izpolnjuje obeh pogojev iz prejšnjega stavka, se razvrsti v skupini končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« ali »Ostali odjem na NN – z merjenjem moči«, razen merilnih mest uporabnikov sistema, ki so bili razvrščeni v skupino končnih odjemalcev »Odjem na SN« in so postali lastniki elektroenergetske infrastrukture že pred uveljavitvijo tega akta.
Če znaša priključna moč 8 MW ali več, se priključitev izvede skladno s tehničnimi zmožnostmi na obstoječi ali novi izvod iz razdelilne transformatorske postaje, pri čemer je lahko novi SN izvod v lasti novega končnega odjemalca.
Merilne naprave morajo biti nameščene na SN nivoju, pri čemer se v primeru voda v lasti končnega odjemalca lahko namestijo na začetku tega voda.
6. v skupino končnih odjemalcev »Odjem na VN« se razvrsti merilno mesto, ki se vključuje v distribucijski sistem na VN nivoju, pri čemer sta pogoja za uvrstitev v to skupino minimalna priključna moč, ki znaša 15 MW, in lastništvo elektroenergetske infrastrukture (minimalno energetski transformator s pripadajočim VN poljem ter pripadajoče SN in NN omrežje).
Merilne naprave morajo biti nameščene na VN nivoju.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se skupina končnih odjemalcev za lastno rabo proizvodne naprave določi na podlagi skupine končnih odjemalcev, kot bi se ta določila na podlagi višine priključne moči proizvodne naprave za oddajo v omrežje.
(3) Če se spremeni omrežninski akt, distribucijski operater razvršča končne odjemalce skladno z veljavnim omrežninskim aktom.
(4) Sprememba odjemne skupine odjemalcev v okviru iste skupine končnih odjemalcev ne pomeni spremembe SZP in pogodbe o uporabi sistema.
(napetost na merilnem mestu)
Nazivna napetost na merilnem mestu se določi skladno z uvrstitvijo v skupine končnih odjemalcev in znaša:
1. Skupina končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem«: |
– enofazni priklop | 230 V; |
– trifazni priklop | 400 V medfazno; |
2. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na NN – brez merjenja moči« |
– enofazni priklop | 230 V; |
– trifazni priklop | 400 V medfazno; |
3. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na NN – z merjenjem moči« |
– trifazni priklop | 400 V medfazno; |
4. Skupina končnih odjemalcev »Polnjenje EV« |
– trifazni priklop | 400 V medfazno; |
5. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na SN« |
– trifazni priklop | 10 kV ali 20 kV ali 35 kV medfazno; |
6. Skupina končnih odjemalcev »Odjem na VN« |
– trifazni priklop | 110 kV medfazno. |
(določitev priključne moči za merilno mesto)
Priključna moč se določi na podlagi zahteve končnega odjemalca in skladno z uvrstitvijo v skupino končnih odjemalcev na naslednji način:
1. v skupinah končnih odjemalcev »Gospodinjski odjem« in »Odjem na nizki napetosti – brez merjenja moči« se določi skladno z omrežninskim aktom na podlagi naznačenega toka naprave za omejevanje.
2. v ostalih skupinah končnih odjemalcev, pri katerih se obračunska moč ugotavlja skladno z omrežninskim aktom na podlagi meritev, pa se priključna moč določi na podlagi zahteve končnega odjemalca in mora biti zaokrožena na celo število.
(določevanje naprave za omejevanje toka)
(1) Osnovna naprava za omejevanje toka je varovalka ustrezne vrednosti naznačenega toka. Naznačeni tok se določi na podlagi potrebne priključne moči pri tgφ=0.
(2) V primeru priključitve končnega odjemalca s priključno močjo do vključno 43 kW (3×63 A) je naznačeni tok naprave za omejevanje toka določen s priključno močjo in je podlaga za določitev obračunske moči.
(3) V ostalih primerih, kjer naprava za omejevanje toka ni osnova za določitev obračunske moči, se naznačeni tok naprave za omejevanje toka določi na način, da je omogočen nemoten odjem zahtevane priključne moči.
(4) Na vseh novih merilnih mestih in na vseh obstoječih merilnih mestih, kjer bo oziroma je že vgrajen števec s stikalno napravo za omejevanje toka, se za omejevanje toka v skupinah končnih odjemalcev iz prve točke prejšnjega člena obvezno uporablja stikalna naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo tarifnega (obračunskega) elementa. Enofazna ali trifazna stikalna naprava za omejevanje toka je lahko integrirana v samem števcu ali dodana kot modularna izvedba, pri čemer nevtralnega oziroma zaščitnega vodnika ni dovoljeno prekinjati. Pred stikalno napravo za omejevanje toka mora biti v tem primeru nameščena naprava za omejevanje toka, ki ima funkcijo selektivne zaščite pri okvarah v električni inštalaciji končnega odjemalca in je ločilno mesto v primerih izvajanja meritev in preizkusov v NN omrežju za potrebe vzdrževanja in odprave okvar. Takšno funkcijo ima naprava za omejevanje toka tudi v primeru iz tretjega odstavka tega člena.
(priključno mesto in vrsta priključka)
(1) Priključno mesto končnega odjemalca na distribucijski sistem in vrsta priključka se določi v SZP na podlagi uvrstitve v skupino končnih odjemalcev in Priloge 4 Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric.
(2) Zamenjava ali rekonstrukcija priključka se v SZP ob spremembi na obstoječem prevzemno-predajnem mestu predpiše obstoječemu uporabniku, če:
– obstoječi priključek od omrežja do objekta ne ustreza več tehničnim zahtevam za povečano moč objekta; ali
– zahteve za spremembo prekoračujejo tehnične zmogljivosti in parametre obstoječega inštalacijskega dela priključka v objektu; ali
– uporabnik ni dostavil soglasja vseh lastnikov večstanovanjskega objekta za uporabo priključka od omrežja do objekta in uporabo inštalacijskega dela priključka; ali
– je uporabnik v preteklosti poškodoval varnostno plombo distribucijskega operaterja ali nepooblaščeno posegal v priključno – merilno omarico oziroma ostale dele priključka, skladno z drugim odstavkom 165. člena teh SONDSEE; ali
– uporabnik v preteklosti ni zagotavljal dostopa do merilnega mesta in ostalih delov priključka in je bilo merilno mesto zato evidentirano kot trajno nedostopno, skladno z 219. členom teh SONDSEE.
(3) Ustreznost inštalacijskega dela priključka iz druge alineje prejšnjega odstavka obstoječi uporabnik dokazuje v postopku izdaje SZP z izjavo, ki jo izda ustrezno registrirana oziroma pooblaščena oseba. V navedenih primerih se upošteva veljavna tipizacija omrežnih priključkov in tipizacija merilnih mest.
(prevzem in oddaja jalove moči)
Končni odjemalec sme prevzemati jalovo moč izraženo s tgφ v mejah med 0 in +0,32868, če s pogodbo o uporabi sistema ni drugače dogovorjeno. Končni odjemalec sme oddajati jalovo moč izraženo s tgφ v mejah med -0,32868 in 0 samo v primerih, ko distribucijski operater to določi v SZP na podlagi stanja v lokalnem delu DEES. Če končni odjemalec ne izpolnjuje navedenih pogojev oziroma odstopanje ni pogodbeno urejeno, je dolžan na podlagi pisnega obvestila distribucijskega operaterja izvesti vse ukrepe za izpolnitev pogojev.
(1) Podatki o kratkostični moči, o toku zemeljskega stika, o impedanci zanke kratkega stika na mestu priključitve in času breznapetostnega stanja pri delovanju naprav za APV se določijo na podlagi stanja sistema, obratovalnih razmer v sistemu, nastavitev zaščit in ob upoštevanju načrtovanega razvoja distribucijskega sistema.
(2) V primeru povečanja vrednosti teh parametrov preko vrednosti, ki so bile uporabljene pri izračunu in dimenzioniranju zaščite in naprav na priključku, distribucijski operater sporoči končnemu odjemalcu nove vrednosti, pri čemer je končni odjemalec dolžan svoje naprave prilagoditi na spremenjene parametre na svoje stroške.
(tehnične zahteve za opremo priključka)
(1) Vse naprave in elementi priključka, ki jih je potrebno vgraditi v priključek, morajo izpolnjevati tehnične predpise, standarde, ki predpisujejo pogoje za tovrstne naprave in elemente, in predpisano tipizacijo distribucijskega operaterja.
(2) Za končne odjemalce s posebnimi zahtevami po kakovosti električne napetosti ali za končne odjemalce, katerih naprave motijo druge uporabnike v sistemu, kar distribucijski operater ugotavlja z ustreznimi merilnimi postopki, lahko distribucijski operater po predhodnem dogovoru s končnim odjemalcem v SZP predpiše zahtevnejše rešitve zaščite in dodatne zahteve za opremo priključka.
(1) Vse naprave, ki zagotavljajo pomožno napajanje in omogočajo prenos podatkov po instalaciji objekta, morajo izpolnjevati vse zahteve predpisov in standardov za tovrstne naprave.
(2) Vključitev teh naprav mora biti izvedena tako, da je onemogočen prenos vplivov teh naprav v distribucijski sistem.
(naprave za krmiljenje odjema)
Naprave za krmiljenje odjema in pogoji za njihovo delovanje se določijo skladno z zahtevami sistema za krmiljen odjem, če ta na določenem območju obstaja, in Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest.
V.6. Tehnični pogoji za priključevanje proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije
(1) Pri priključevanju in obratovanju proizvodne naprave električne energije je potrebno upoštevati Prilogo 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav in hranilnikov priključenih v distribucijsko elektroenergetsko omrežje (v nadaljnjem besedilu: Priloga 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav).
(2) Za priključevanje in obratovanje hranilnikov električne energije (HEE) in polnilnic za električna vozila (PEV), če le-ta oddajajo delovno moč v omrežje, se ne glede na določila Uredbe EU 2016/631 o RfG, kjer so HEE izvzeti iz obveznosti uporabe določil te uredbe, do izdaje posebnih evropskih navodil za priključevanje in obratovanje HEE in morebiti tudi za priključevanje in obratovanje PEV uporabljajo vse določbe Priloge 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(vloga za soglasje za priključitev elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave)
(1) V vlogi za izdajo SZP mora proizvajalec (bodoči lastnik) za svojo proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul pred izdajo SZP posredovati naslednje obvezne splošne in tehnične podatke:
– podatke o lastniku proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula;
– identifikacijsko številko za DDV oziroma davčno številko (za fizično in pravno osebo);
– podatke o lokaciji elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave (parcelna številka, katastrska občina, občina, vodotok);
– predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijski sistem in za lastne potrebe;
– podatke proizvodne naprave (vodotok, vrsta elektroenergijskih modulov, skupna moč vseh elektroenergijskih modulov v kW, število elektroenergijskih modulov, število pogonskih strojev, število razsmernikov, želen tip priključne sheme, želen način obratovanja proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula);
– podatke elektroenergijskega modula (naznačena moč v kW, vrsta, naznačena napetost v kV, naznačena frekvenca v Hz, faktor moči);
– podatke pogonskega stroja (naznačena moč v kW, vrsta);
– moč kompenzacijske naprave;
– izražen namen, da se bo proizvodna naprava oziroma elektroenergijski modul uporabljala za samooskrbo ter ime skupnostne samooskrbe, če bo proizvodna naprava vključeno v njo, in njen identifikator skupnostne samooskrbe, če gre za obstoječo skupnostno samooskrbo;
– dokazilo o lastništvu nepremičnine ali objekta oziroma naprave s soglasjem solastnika ali skupnega lastnika nepremičnine ali objekta, v/na katerem bo proizvodna naprava oziroma elektroenergijski modul nameščena;
– predvideno leto priključitve;
– idejno zasnovo ali idejni projekt za proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul, ki mora biti izdelano v skladu s predpisom, ki določa vsebino predmetne dokumentacije.
(2) Distribucijski operater lahko glede na vrsto proizvodne naprave oziroma elektroenergijski modul in vgrajeno opremo zahteva dodatne podatke, če so nujni za izdajo SZP.
(vsebina soglasja za priključitev za proizvodno napravo oziroma elektroenergijski modul)
SZP za priključitev proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula mora vsebovati:
– podatke o lastniku proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (naziv, naslov);
– številko merilnega mesta iz 157. člena teh SONDSEE;
– številko merilne točke iz 161. člena teh SONDSEE;
– podatke o lokaciji proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (parcelna številka, katastrska občina, občina, vodotok);
– priključno delovno moč elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave;
– priključno delovno moč lastne rabe elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave;
– podatke proizvodne naprave (vrsta elektroenergijskega modula, vrsta energenta za vsak elektroenergijski modul, skupna moč vseh elektroenergijskih modulov v kW, število elektroenergijskih modulov, število pogonskih strojev, število razsmernikov);
– podatke o elektroenergijskem modulu (naznačena moč v kW, vrsta, tip, naznačena napetost v kV, naznačena frekvenca v Hz, faktor moči);
– podatke pogonskega stroja (naznačena moč v kW, vrsta);
– predvidena letna proizvodnja električne energije, ločeno za oddajo v distribucijski sistem in za lastne potrebe;
– predvideno leto pričetka obratovanja;
– moč kompenzacijske naprave;
– napetostni nivo vključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula v distribucijski sistem;
– način vključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula v distribucijski sistem skladno s poglavjem V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema;
– način obratovanja proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula (kot na primer paralelno ali/in otočno, za namen samooskrbe, mešani ali porabniški način obratovanja in podobno);
– ime in identifikator skupnostne samooskrbe, če bo proizvodna naprava vključeno v njo;
– zahteve glede ločilnega mesta;
– zahteve glede priključnega mesta;
– določitev prevzemno-predajnega mesta;
– razvrstitev lastne rabe v skupino končnih odjemalcev;
– zahteve glede karakteristike delovne moči;
– zahteve glede karakteristike jalove moči;
– tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti v DEES, za izvedbo priključitve;
– opredelitev glede morebitnega prevzema plačila stroškov okrepitve in razširitve sistema;
– podatke o parametrih sistema, na katerega se bo proizvajalec priključil, tj. maksimalna kratkostična moč v razdelilni transformatorski postaji, zemeljskostični tok, čas izklopa zemeljskostične zaščite in impedanca zanke kratkega stika v točki priključitve;
– čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV);
– sistem ozemljitve distribucijskega elektroenergetskega sistema za določitev osnovnih in dodatnih ukrepov za zaščito pred električnim udarom pri uporabniku sistema;
– izvedbo, vrsto, tip in razred točnosti merilnih in krmilnih naprav ter mesto in način njihove namestitve;
– naprave za izmenjavo podatkov;
– zahteve za električno zaščito naprav in opreme proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula na ločilnem mestu;
– pri prvi priključitvi ali spremembi mesta priključitve se SZP priloži situacijski načrt z lokacijo mesta priključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula na distribucijski sistem.
(način vključitve proizvodne naprave oziroma elektroenergijskega modula v omrežje in njegov tip)
(1) Osnovni načini priključevanja elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave v interno omrežje proizvajalca ali v distribucijski sistem so glede na željo proizvajalca ob upoštevanju tehničnih zmogljivosti distribucijskega sistema določeni v poglavju V.3 Sheme za priključitev uporabnikov sistema.
(2) Tip elektroenergijskega modula (A, B, C ali D) se določi na podlagi njegove delovne moči, ki jo lahko elektroenergijski modul odda v distribucijski sistem.
(3) Tip proizvodne naprave (A, B, C ali D) sestavljen iz več elektroenergijskih modulov enake vrste elektroenergijskih modulov (velja za module v proizvodnem polju), ki sestavljajo to proizvodno napravo, se določi na podlagi vsote delovnih moči vseh elektroenergijskih modulov enake vrste, ki jo lahko proizvodna naprava odda v distribucijski sistem. Vsak sinhrono povezan energijski modul je svoja proizvodna naprava. Podrobneje je določanje opredeljeno v Prilogi 5 Navodila za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(1) Vsak elektroenergijski modul oziroma proizvodna naprava (z več elektroenergijskimi moduli) za proizvajanje električne energije mora imeti ločilno mesto. Ločilno mesto je naprava ali skupek naprav, ki s svojim delovanjem ščiti sistem pred škodljivimi vplivi elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave in ščiti elektroenergijski modul oziroma proizvodno napravo pred škodljivimi vplivi iz distribucijskega sistema. Naloga ločilnega mesta je, da hitro in zanesljivo loči elektroenergijski modul oziroma proizvodno napravo od distribucijskega sistema predvsem v naslednjih primerih:
– izpad izvoda v RTP 110 kV/SN;
– KS in ZS na izvodu v distribucijskem sistemu;
– KS in ZS med elektroenergijskim modulom in ločilnim mestom;
– nezmožnost sistema, da sprejme energijo;
– odstopanj v višini oziroma frekvenci napetosti v sistemu;
– vzdrževanje in popravila v distribucijskem sistemu v kombinaciji z dodatnimi ukrepi za varno delo.
(2) Ločilno mesto se mora nahajati med priključnim mestom in elektroenergijskim modulom oziroma proizvodno napravo za proizvajanje električne energije in vgrajeno tako, da je dosežen njegov osnovni namen. Lokacijo in morebitno porazdelitev ločilnega mesta opredeli investitor proizvodne naprave, distribucijski operater pa po predhodnem dogovoru z investitorjem proizvodne naprave zapiše v SZP. Za vsako ločilno mesto je potrebno pridobiti svoje SZP. Ločilno mesto mora ustrezati vsem navedenim pogojem v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(3) Že vgrajene naprave za ločitev od distribucijskega sistema, ki jih običajno dobavljajo proizvajalci elektroenergijskih modulov za proizvajanje električne energije, so lahko definirane kot ločilno mesto, če zadoščajo minimalno vsem kriterijem navedenim v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(električna zaščita na ločilnem mestu)
(1) Ločilno mesto mora biti opremljeno z zaščitnimi napravami, ki delujejo na izklop odklopnika na ločilnem mestu.
(2) Zaščitne naprave na ločilnem mestu obsegajo:
– napetostne in frekvenčne zaščite;
– nadtokovno zaščito;
– kratkostično zaščito;
– zemeljskostično zaščito;
– zaščito pred povratno delovno močjo v distribucijski sistem.
(3) Obseg in nastavitve zaščit so podrobneje določene v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(1) Lastnik elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave je dolžan zagotoviti umerjanje, nastavitev in preskuse delovanja zaščitnih naprav ločilnega mesta skladno z določili predpisov, SZP in navodili za obratovanje.
(2) Zapisnik o opravljenih preskusih je sestavni del tehnične dokumentacije objekta. En izvod zapisnika mora biti dostavljen distribucijskemu operaterju.
(3) Za periodično preizkušanje zaščitnih naprav mora lastnik elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave poskrbeti v skladu s pravilnikom, ki ureja vzdrževanje elektroenergetskih postrojev, in navodili za vzdrževanje elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave.
(4) Navedene preskuse je lastnik proizvodne naprave dolžan opraviti tudi, če elektroenergijski modul oziroma proizvodna naprava iz tehničnih ali drugih razlogov več kot 6 mesecev ni obratovala, oziroma vsakokrat, ko morebitne spremembe osnovnih parametrov ali načina obratovanja elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave vplivajo na funkcionalnost ločilnega mesta.
(prilagoditev delovanja APV-ja na SN izvodih zaradi prisotnosti razpršenih virov na izvodu)
(1) Različne vrste prilagoditev delovanja zaščit SN izvodov v RTP-jih zaradi prisotnosti razpršenih virov (RV) so razčlenjene po naslednjih točkah:
A. Brez prilagoditve, hitri in počasni APV sta aktivna;
B. Samo s počasnim APV-jem;
C. Brez APV-ja;
D. Samo počasni APV. Čas za počasni APV začne teči šele, ko napetost izključenega izvoda (za odklopnikom v RTP-ju na strani izvoda) pade pod 20 % nazivne napetosti;
E. Čas za hitri APV (0,3 s) in počasni APV začne teči šele, ko napetost izključenega izvoda (za odklopnikom v RTP-ju na strani izvoda) pade pod 20 % nazivne napetosti.
(2) Za vse primere se upošteva minimalen oziroma pasovni odjemu na izvodu RTP-ja.
SPAS– najnižja poraba navidezne moči izvoda (pasovna poraba);
SI-RV– vsota instaliranih navideznih moči vseh razpršenih virov na izvodu.
(3) Zahteve za prilagoditve zaščit na posameznih izvodih v RTP-ju so razvidne iz spodnje tabele 3:
TABELA 3: Prilagoditev delovanja APV-ja izvoda zaradi prisotnosti razpršenih virov
Bilanca moči izvoda | Zakasnilni čas izklopa ločilnih mest vseh PN na izvodu | Vrsta prilagoditve zaščit v RTP |
A | B | C | D | E |
0,2· SPAS ≥ SI-RV | tz ≤ 0,2 s | DA | DA | DA | DA | DA |
0,2· SPAS ≥ SI-RV | tz > 0,2 s | NE | DA | DA | DA | NE |
0,2· SPAS < SI-RV ≤ 0.85· SPAS | tz ≤ 0,2 s | NE | DA | DA | DA | DA |
0,2· SPAS < SI-RV ≤ 0.85· SPAS | tz > 0,2 s | NE | DA | DA | DA | NE |
0,85· SPAS < SI-RV | tz ≤ 0,2 s | NE | pog. | DA | DA | DA |
0,85· SPAS < SI-RV | tz > 0,2 s | NE | pog. | DA | DA | NE |
DA prilagoditev zaščit v RTP-ju na tak način je mogoča;
NE prilagoditev zaščit v RTP-ju na tak način ni mogoča;
pog. kadar sta trenutna poraba in trenutna proizvodnja na izvodu izenačeni, takšna rešitev vedno ne zagotavlja pravilnega delovanja.
tz ≤ 0,2 s Ta pogoj je izpolnjen, če je zaščita na ločilnih mestih pri VSEH PN, ki so vključeni na izvod, nastavljene v skladu z Navodili za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav;
tz > 0,2 s Če je na izvod vključena ena ali več PN, ki nima(-jo) nastavljene zaščite ločilnega mesta v skladu s temi navodili, se smatra, da je čas izključitve večji od 0,2 s in je ta pogoj izpolnjen.
(4) Priporoča se, da se v čim več primerih stremi k temu, da je prilagoditev zaščit v RTP-ju izvedena skladno z D ali še bolje z E rešitvijo. Na ta način je obratovanje izvoda v najmanjši meri omejeno zaradi prisotnosti PN na izvodu.
(priključno mesto in vrsta priključka)
(1) Distribucijski operater določi lokacijo priključnega mesta elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave tako, da so ob upoštevanju tehničnih zahtev skupni stroški ojačitve distribucijskega elektroenergetskega sistema in izgradnje priključka najmanjši.
(2) Distribucijski operater poda v SZP lokacijo priključnega mesta in naslednje parametre sistema na priključnem mestu:
– nazivno napetost in frekvenco sistema;
– kratkostični tok tripolnega kratkega stika s strani sistema;
– maksimalni navidezni tok enopolnega zemeljskega stika na SN nivoju;
– parametre ponovnega vklopa.
(3) Podatki o kratkostičnem toku, o toku zemeljskega stika, o impedanci zanke kratkega stika na mestu priključitve in času breznapetostnega stanja pri delovanju naprav za APV se določijo na podlagi stanja sistema, obratovalnih razmer v sistemu, nastavitev zaščit in ob upoštevanju načrtovanega razvoja distribucijskega sistema.
(4) Vrsta priključka za proizvodno napravo se določi na podlagi Priloge 4 Tipizacija omrežnih priključkov uporabnikov sistema in NN priključnih omaric.
(tehnične zahteve za opremo priključka)
(1) Vse naprave in elementi priključka, ki jih je potrebno vgraditi v priključek elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave, morajo izpolnjevati tehnične predpise in standarde, ki predpisujejo pogoje za tovrstne naprave in elemente.
(2) Za proizvodne naprave s posebnimi zahtevami po kakovosti električne napetosti ali za proizvodne naprave, katere lahko motijo druge uporabnike v sistemu, lahko distribucijski operater po predhodnem dogovoru z lastnikom proizvodne naprave v SZP predpiše zahtevnejše rešitve zaščite in dodatne zahteve za opremo priključka.
(meje dovoljenih motenj proizvajalcev v sistemu)
Meje dovoljenih motenj, ki jih elektroenergijski modul oziroma proizvodna naprava povzroča v distribucijskem elektroenergetskem sistemu, so definirane v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(karakteristika delovne in jalove moči)
(1) Tipizirane zahteve za karakteristiko oddaje delovne moči v odvisnosti od trenutne frekvence so podane v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(2) Tipizirane zahteve za karakteristiko proizvodnje jalove moči so podane v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav. Navedene karakteristike jalove moči se ne obravnavajo kot sistemska storitev, temveč kot potreben pogoj za obratovanje proizvodne naprave v distribucijskem sistemu.
(paralelno obratovanje elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave)
Paralelno obratovanje z distribucijskim sistemom je dovoljeno, če so v tem omrežju in na njegovih napravah normalne razmere in so obratovalni parametri omrežja (napetost, frekvenca) v okviru predpisanih vrednosti.
(otočno obratovanje elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave)
Distribucijski operater lahko dovoli otočno obratovanje elektroenergijskemu modulu oziroma proizvodni napravi v primerih, ko izpolnjuje pogoje, ki so določeni za tak način obratovanja, in so za to izdelana posebna navodila za obratovanje.
(preverjanje izpolnjevanja zahtev iz SZP in nadrejenih predpisov)
(1) Lastnik elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave mora pred priključitvijo na distribucijski sistem dokazati skladnost z vsemi zahtevami iz izdanega SZP, teh SONDSEE, SONPO (za elektroenergijski modul oziroma proizvodno napravo tip D), Uredbo EU 2016/631 o zahtevah za generatorje in ostalimi predpisi, ki določajo postavitev, priključevanje in obratovanje elektroenergijskega modula oziroma proizvodne naprave. Zahteve in sam postopek so podane v Prilogi 5 Navodilo za priključevanje in obratovanje proizvodnih naprav.
(2) Distribucijski operater ob prejetju popolnih dokazil za elektroenergijski modul oziroma proizvodno napravo lastniku izda končno obvestilo o odobritvi obratovanja.
(3) Distribucijski operater za elektroenergijski modul oziroma proizvodno napravo, ki je priključena na SN ali VN nivo, lastniku za potrebe izvajanja meritev v postopku dokazovanja skladnosti iz prvega odstavka izda obvestilo o odobritvi začasnega obratovanja.
V.7. Merila za delitev stroškov priključkov in tehničnih prilagoditev ter okrepitev distribucijskega sistema in sistemskih naprav za priključevanje proizvodnih naprav
(stroški tehnične izvedbe priključka)
Stroški izgradnje priključka od proizvajalčevih naprav do distribucijskega sistema zajemajo:
– stroške zagotovitve projektne dokumentacije po normativih Inženirske zbornice Slovenije;
– stroške nakupa ali zagotovitve služnosti za zemljišča za izgradnjo priključka;
– stroške pridobivanja upravnih dovoljenj;
– stroške same izgradnje pridobljene na podlagi tržnih cen za opremo in storitve.
(stroški tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav)
Stroški izgradnje tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav zajemajo:
– stroške zagotovitve projektne dokumentacije po normativih Inženirske zbornice Slovenije;
– stroške nakupa ali zagotovitve odškodnine za zemljišča za izgradnjo tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav;
– stroške pridobivanja ustreznih upravnih dovoljenj;
– stroške same izgradnje pridobljene na podlagi tržnih cen za opremo in storitve.
(delitev stroškov za priključek)
(1) Stroške za izgradnjo priključka krije investitor objekta za proizvodnjo elektrike.
(2) Če bo na isti priključek priključena več kot ena proizvodna naprava, ki je v lasti dveh ali več proizvajalcev, distribucijski operater sklene z lastnikom tega priključka pravni posel, s katerim postane lastnik priključka, le ta pa pridobi javni značaj.
(3) Če distribucijski operater s pravnim poslom od proizvajalca prevzame obstoječi priključek, se pri določitvi finančnih pogojev za prevzem obstoječega priključka kot osnova upošteva cenitev sodno zapriseženega cenilca.
(delitev stroškov za tehnično prilagoditev in okrepitev)
(1) Stroške za izgradnjo tehničnih prilagoditev ter okrepitev sistema in sistemskih naprav krije distribucijski operater za vse proizvajalce električne energije, razen v primerih, ko za to niso izpolnjene zakonske zahteve.
(2) Distribucijski operater zahteva od proizvajalca električne energije, ki s svojo proizvodno napravo ne bo izpolnjeval pogojev za pridobitev deklaracije za proizvodno napravo, vračilo dela stroškov za izgradnjo tehničnih prilagoditev in okrepitev sistema ter sistemskih naprav 6 mesecev po priključitvi proizvodne naprave. Delež stroškov se določi na podlagi razmerja naznačenih moči proizvodnih enot proizvajalca električne energije brez deklaracije za proizvodno napravo (ali več proizvajalcev) in ostalih zmogljivosti namenjenih distribuciji električne energije.
(3) Plačilo ustreznega dela stroškov distribucijski operater zahteva od vsakega bodočega proizvajalca brez deklaracije za proizvodno napravo pred njegovo priključitvijo na tako prilagojen distribucijski sistem v vsej življenjski dobi tega prilagojenega distribucijskega sistema, pri čemer se pri določanju višine dela stroškov ob pogoju navedenega razmerja upošteva še stopnja amortizacije, kot jo uporablja distribucijski operater za primerljiva osnovna sredstva.
(1) Pred izdajo SZP za proizvodno napravo, zaradi katere bo treba okrepiti distribucijski sistem, mora investitor objekta za proizvodnjo elektrike na zahtevo distribucijskega operaterja zagotoviti ustrezno zavarovanje, smiselno zavarovanju obveznosti iz 145. člena teh SONDSEE. Pred predložitvijo tega zavarovanja skleneta investitor objekta za proizvodnjo elektrike in distribucijski operater pogodbo, v kateri določita predviden datum priključitve, predviden obseg del na distribucijskem sistemu zaradi priključitve proizvodne naprave z oceno stroškov ter vrsto in višino zavarovanja.
(2) Vrsto zavarovanja izbere investitor objekta za proizvodnjo elektrike. Višina zavarovanja se določi v višini 100 % vseh predvidenih stroškov tehničnih prilagoditev ter okrepitev sistema in sistemskih naprav v primeru ene proizvodne naprave, zaradi katere je potrebno izvesti dela na delu distribucijskega sistema, oziroma v razmerju priključne moči vseh predvidenih proizvodnih naprav, ki se bodo priključile na del distribucijskega sistema, ki ga je potrebno ustrezno preurediti.
(3) Zavarovanje lahko distribucijski operater unovči, če investitor objekta za proizvodnjo elektrike v dogovorjenem roku, o katerem se dogovorita z distribucijskim operaterjem, ne zagotovi priključitve proizvodne naprave, oziroma če investitor objekta za proizvodnjo elektrike v zakonskem roku po priključitvi na distribucijski sistem ne pridobi deklaracije o proizvodni napravi za svojo proizvodno napravo.
(merila in kriteriji za delitev stroškov priključka za proizvodne naprave)
Distribucijski operater na svoji spletni strani objavi merila in kriterije iz 126. do 129. člena teh SONDSEE za delitev stroškov priključkov proizvodnih naprav do 1 MW ter informativne cene za izgradnjo priključka, ki niso cene kot posledica izvajanja GJS distribucijskega operaterja.
V.8. Postopek sklenitve pogodbe o priključitvi
(1) Po dokončnosti odločbe o SZP skleneta distribucijski operater in imetnik SZP pogodbo o priključitvi skladno z Energetskim zakonom.
(2) Pogodba o priključitvi mora vsebovati navedbo pogodbenih strank, podatke o prevzemno-predajnem mestu (priključku), plačilne pogoje in ostala določila, s katerimi pogodbeni stranki urejata medsebojna razmerja v zvezi s priključkom, vzdrževanjem priključka in druga medsebojna razmerja, ki zadevajo priključek in priključitev.
(3) Omrežnina za priključno moč, ki je del stroškov priključevanja na sistem, je določena v omrežninskem aktu. Uporabnik sistema je dolžan te stroške plačati v roku, določenem v pogodbi o priključitvi.
(nadzor nad izgradnjo priključka)
(1) O nameravanem začetku kakršnihkoli del na priključku mora biti distribucijski operater pisno obveščen najmanj osem dni pred začetkom del. Distribucijski operater izvaja nadzor (preverja ustreznost izvedbe, vgrajene opreme itd.) pri gradnji, spremembi in pri rekonstrukciji priključka.
(2) Uporabnik sistema mora po končanju del posredovati distribucijskemu operaterju pisno izjavo izvajalca o skladnosti izvedenih del z zahtevami SZP in veljavnih predpisov.
V.9. Obveščanje končnega odjemalca o njegovih pravicah in obveznostih v zvezi z izbiro dobavitelja ter zasilno in nujno oskrbo pred priključitvijo
(obveščanje uporabnika sistema o njegovih pravicah)
Distribucijski operater pred priključitvijo na sistem in v postopku menjave lastnika merilnega mesta uporabnika sistema seznani s:
– pravicami in obveznostmi v zvezi z izbiro dobavitelja z napotilom na seznam dobaviteljev v Republiki Sloveniji, ki je objavljen na spletni strani distribucijskega operaterja, razen v primeru, ko je pogodba o dobavi elektrike priložena vlogi za spremembo lastnika merilnega mesta;
– pravicami in obveznostmi končnega odjemalca v zvezi z zasilno oskrbo in cenikom le-te, objavljenim na spletni strani distribucijskega operaterja;
– pravicami in obveznostmi gospodinjskega odjemalca v zvezi z nujno oskrbo ter merili in kriteriji za priznanje statusa ranljivega odjemalca, objavljenim na spletni strani distribucijskega operaterja.
V.10. Priključitev na distribucijski sistem in pogodba o uporabi sistema
(vloga za priključitev in sklenitev pogodbe o uporabi sistema)
(1) Uporabnik sistema vlogo za priključitev in uporabo sistema vloži po izgradnji priključka in pred začetkom odjema ali oddaje električne energije. Vloga se poda posebej za vsako merilno mesto, za katero je bilo izdano SZP.
(2) Vlogo za priključitev in uporabo sistema poda uporabnik sistema ali z njegove strani pooblaščena oseba.
(vsebina vloge za priključitev na sistem in sklenitev pogodbe o uporabi sistema)
(1) Vlagatelj, ki se želi priključiti na sistem in/ali skleniti pogodbo o uporabi sistema, mora pri distribucijskemu operaterju vložiti pisno vlogo za priključitev in uporabo sistema, ki mora vsebovati najmanj:
– podatke o merilnem mestu s številko merilnega mesta in številke merilnih točk ter podatke o imetniku SZP, ki se nanaša na to merilno mesto;
– podatke o pooblaščencu, če vloge ne poda imetnik SZP;
– naziv in naslov merilnega mesta;
– predvideno količino in konično moč odjema za merilno mesto;
– pooblastilo imetnika SZP, če dostop uveljavlja uporabnik sistema, ki ni imetnik SZP, s katerim se le-temu dovoljuje, da uporablja njegovo merilno mesto.
(2) Vlagatelj mora za priključitev na distribucijski sistem poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena k vlogi priložiti:
– kopijo pravnomočnega gradbenega dovoljenja za objekte, za katere to zahteva zakonodaja s področja graditve;
– ustrezne služnostne pogodbe ali druga dokazila o »pravici graditi« in geodetski posnetek za celotno traso priključka;
– izjavo o ustreznosti priključka in opravljenem pregledu izgradnje priključka, če se gradi nov ali rekonstruira obstoječ priključek;
– kopija zapisnika o pregledu električne inštalacije izvajalca inštalacijskih del, skladno s pravilnikom, ki ureja zahteve za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah in Tehnično smernico TSG-N-002 za prvo priključitev merilnega mesta na distribucijski sistem;
– obratovalna navodila ali navodila za uporabo skladno z 21. členom teh SONDSEE;
– izjava o nastavitvi in preizkusu delovanja zaščit (za objekte in naprave za proizvodnjo električne energije);
– izjava o ustreznosti obratovalne karakteristike jalove moči na proizvodni napravi (za objekte in naprave za proizvodnjo električne energije);
– izjavo, da je inštalacija objekta pripravljena za priklop naprave za samooskrbo in da je naprava za samooskrbo skladna z uredbo, ki ureja samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije in pravilnikom, ki ureja tehnične zahteve naprav za samooskrbo z električno energijo iz OVE;
– izjavo proizvajalca proizvodne naprave za samooskrbo, da so zaščite v proizvodni napravi nastavljene skladno s standardom SIST EN 50438 za prvič priključeno napravo za samooskrbo;
– za obstoječo proizvodno napravo, ki bo priključena pod pogoji samooskrbe, dokazilo o razveljavitvi odločbe o podpori ali izjavo, da z dnem priključitve ni več vključena v podporno shemo.
(3) Vlagatelj mora za sklenitev pogodbe o uporabi sistema poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena k vlogi priložiti kopijo pogodbe o dobavi elektrike ali pogodbe o samooskrbi, iz katere morajo biti razvidni:
– EIC identifikator in naziv dobavitelja;
– podatek, da sta se dobavitelj in uporabnik sistema dogovorila, da dobavitelj plačuje uporabo sistema za merilno mesto, ki je predmet vloge, oziroma da uporabo sistema plačuje uporabnik sistema;
– podatki o merilnem mestu s številko merilnega mesta in številko merilne točke, na katerega se nanaša pogodba o dobavi ali pogodba o samooskrbi;
– podatke o dodatni merilni točki, če jo uporabnik zahteva;
– podpis obeh pogodbenih strank;
– vlogi morajo ravno tako biti priloženi tudi naslednji dokumenti:
a) v primeru merilnega mesta objekta, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, ali merilnega mesta posameznega dela objekta z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami, ki je v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, je za sklenitev pogodbe o uporabi sistema potrebno soglasje vseh solastnikov;
b) v primeru merilnega mesta za skupno rabo v objektu, ki ima več stanovanjskih enot in so v lasti več lastnikov, je za sklenitev pogodbe o uporabi sistema potrebno soglasje solastnikov skladno z določbo stanovanjskega zakona, ki ureja posle rednega upravljanja;
c) zahteva uporabnika sistema za evidentiranje naslova za pošiljanje pošte, ko ta želi prejemati vso pošto povezano z merilnim mestom na naslov naveden v vlogi.
(postopek pregleda priključka in priključitev na distribucijski sistem)
(1) Po prejemu popolne vloge in njenem pregledu distribucijski operater najkasneje v osmih delovnih dneh preveri skladnost izvedbe priključka s predmetnimi predpisi, tipizacijami, pogoji predpisanimi v izdanem SZP in s projektno dokumentacijo. Če priključek ne izpolnjuje vseh pogojev za priključitev ali če gre za odstopanje od pogojev, določenih v predmetnih predpisih, tipizacijah, SZP in projektni dokumentaciji, distribucijski operater pred priključitvijo in prevzemom merilnega mesta evidentira pomanjkljivosti in z zapisnikom o pregledu merilnega mesta naloži uporabniku izvedbo dodatnih ukrepov za odpravo pomanjkljivosti. Po prejemu obvestila uporabnika sistema o odpravi pomanjkljivosti distribucijski operater izvede ponovni pregled priključka in merilnega mesta. V primeru izpolnjevanja vseh pogojev ter plačilu vseh finančnih obveznosti do distribucijskega operaterja izda zapisnik o pregledu merilnega mesta, izvede priključitev in s tem omogoči uporabniku začetek odjema ali oddaje električne energije.
(2) Pred izvedbo priključitve distribucijski operater lahko na podlagi posebne vloge za začasen priklop omogoči uporabniku oziroma njegovemu izvajalcu elektroinštalacij časovno omejen priklop na distribucijski sistem do maksimalno sedem dni za potrebe izvedbe funkcionalnih ali zagonskih preizkusov in meritev inštalacij in naprav uporabnika. Za varnostne ukrepe v objektu uporabnika v času teh preizkusov je odgovoren pooblaščeni preglednik elektroinštalacij.
(pogodba o uporabi sistema)
Distribucijski operater in uporabnik sistema na podlagi popolne vloge skleneta pogodbo o uporabi sistema pred pričetkom oddaje ali odjema električne energije v ali iz distribucijskega sistema ali ob spremembi določil pogodbe o uporabi sistema o uporabniku sistema ali merilnem mestu. Distribucijski operater lahko zavrne dostop do distribucijskega sistema zaradi razlogov, ki so navedeni v določbah Energetskega zakona. Distribucijski operater lahko zavrne sklenitev pogodbe o uporabi sistema tudi v primeru, če niso izpolnjeni pogoji za plačevanje uporabe sistema s strani dobavitelja, pa je to vlagatelj navedel v vlogi. V tem primeru se pogodba o uporabi sistema na zahtevo uporabnika sistema lahko sklene, pri čemer omrežnino in prispevke zaračunava distribucijski operater.
(vsebina pogodbe o uporabi sistema)
Pogodba o uporabi sistema mora vsebovati najmanj:
– navedbo pogodbenih strank (ime in priimek, naziv pravne osebe, naslov in pošta, ID za DDV ali davčna številka uporabnika sistema ter matična številka za pravne osebe);
– številko SZP;
– naziv in naslov merilnega mesta ter podatki o merilnem mestu s številko merilnega mesta in številkami obračunskih merilnih točk, na katerega se nanaša pogodba o uporabi sistema, in številkami ostalih merilnih točk, ki so določene v aneksih k tej pogodbi;
– podatek o načinu prevzema in oddaje električne energije merilnega mesta (odjem, proizvodnja, kombinirano – odjem in proizvodnja na enem merilnem mestu, samooskrba);
– podatek o priključni moči prevzema in oddaje;
– datum sklenitve in veljavnost pogodbe o uporabi sistema ter pogoje podaljšanja pogodbe v primeru SZP za določen čas (podaljšanje SZP ali odklop brez predhodnega obvestila);
– obvezo medsebojnega obveščanja v primeru spremembe imena, naziva, prebivališča (sedeža) in drugih podatkov iz pogodbe;
– seznanitev z možnostjo zasilne oskrbe in v primeru gospodinjskih odjemalcev z možnostjo nujne oskrbe;
– seznanitev s posledicami, ki jih ima odpoved ali iztek pogodbe o dobavi;
– dostopnost informacij o cenah za omrežnino in prispevkih;
– pravico in način odstopa od pogodbe;
– način razreševanja sporov.
(veljavnost pogodbe o uporabi sistema)
(1) Pogodba o uporabi sistema se sklepa v obdobju veljavnosti pogojev iz SZP za nedoločen ali določen čas.
(2) Pogodba o uporabi sistema preneha veljati za dosedanjega uporabnika sistema zaradi spremembe lastništva na merilnem mestu oziroma spremembe uporabnika sistema na merilnem mestu z dnem, ko pogodba o uporabi sistema za novega uporabnika sistema postane veljavna.
(3) Pogodba o uporabi sistema preneha veljati:
– če uporabnik sistema, najkasneje 30 dni pred datumom želenega prenehanja pogodbe o uporabi sistema pisno obvesti distribucijskega operaterja, da z dnem navedenega datuma preneha veljatipogodba o uporabi sistema. Distribucijski operater po prejemu obvestila postopa skladno z 215. členom teh SONDSEE;
– če distribucijski operater pisno odstopi od pogodbe o uporabi sistema v primeru, da v 30 dneh od izvedenega odklopa niso odpravljeni razlogi za odklop skladno z določbama Energetskega zakona, ki urejata odklop po predhodnem obvestilu in odklop brez predhodnega obvestila, ter ni podana zahteva za ponovni priklop. Distribucijski operater v tem primeru z dnem demontaže merilne naprave odpove pogodbo o uporabi sistema, uporabnika seznani s pravicami in dolžnostmi ter prepreči samovoljni priklop.
(4) Distribucijski operater po preteku rokov iz prejšnjega odstavka evidentira odstop od pogodbe o uporabi sistema v enotni evidenci merilnih mest na datum odklopa merilnega mesta in po pridobitvi odčitka s števca.
(obveščanje o morebitnih okvarah na priključku)
Uporabnik mora takoj obvestiti distribucijskega operaterja o okvari na svojih elektroenergetskih napravah, zlasti o okvari, ki lahko povzroči motnje v distribucijskem sistemu ali ogrozi varnost ljudi in premoženja.
(registracija uporabnikovih naprav)
(1) Distribucijski operater v okviru enotne evidence merilnih mest vodi seznam uporabnikovih naprav priključenih v interni inštalaciji glede na posamezno merilno mesto.
(2) Uporabnik sistema, ki želi nuditi sistemske ali druge storitve, mora v postopku preverjanja sposobnosti izvajanja navedenih storitev obvezno zagotoviti seznam tistih svojih naprav, s katerimi bo nudil sistemsko ali drugo storitev.
(3) Uporabnik sistema, ki želi kadarkoli po priključitvi na distribucijski sistem prostovoljno posredovati podatke o svojih napravah, to izvede preko skupne dostopne točke za uporabnika sistema.
(4) Distribucijski operater na svoji spletni strani objavi vrste uporabniških naprav in pripadajoče podatke, ki jih je potrebno zagotoviti.
VI. RAZMERJA MED UDELEŽENCI NA TRGU ENERGIJE (ELEKTROOPERATERJI, OPERATER TRGA, DOBAVITELJI, ODJEMALCI, PROIZVAJALCI, IZVAJALCI ENERGETSKIH STORITEV)
VI.1. Registracija dobavitelja in evidentiranje ponudnika posebnih storitev pri distribucijskem operaterju
(postopek registracije in evidentiranja)
(1) Vsak dobavitelj ali ponudnik storitev mora distribucijskemu operaterju posredovati svoje podatke pred pričetkom opravljanja dejavnosti dobave električne energije ali izvajanja storitev.
(2) Vsak dobavitelj ali ponudnik storitev mora imenovati pooblaščenca, ki opravi postopek identifikacije na portalu distribucijskega operaterja za namen registracije dobavitelja ali ponudnika storitev. Na portalu distribucijskega operaterja za registracijo dobavitelja ali ponudnika storitev se z vlogo posredujejo podatki o opravljanju dejavnosti dobavitelja ali ponudnika storitev posamezne storitve iz nabora storitev. Popolno vlogo najkasneje v osmih dneh distribucijski operater na portalu odobri ali zavrne z navedbo razloga zavrnitve. Distribucijski operater v roku osem delovnih dni po odobritvi registracije dobavitelju ali ponudniku storitev zagotovi možnost izmenjave podatkov.
(3) Dobavitelj mora posredovati naslednje podatke:
– podatki o dobavitelju (izpisek iz registra AJPES, naslov, sedež, davčna in matična številka);
– dokazilo, da je vključen v bilančno skupino (objava v bilančni shemi), iz katere je razviden tudi EIC identifikator dobavitelja;
– elektronski naslov, na katerega distribucijski operater pošilja vse podatke, skladno z določili teh SONDSEE;
– o pooblaščeni osebi dobavitelja za upravljanje poverilnic elektronske izmenjave podatkov njegovih uporabnikov.
(4) Ponudnik posebnih storitev mora posredovati naslednje podatke:
– podatke o ponudniku storitev (izpisek iz registra AJPES, naslov, sedež, davčna in matična številka);
– ustrezen identifikator ponudnika storitev (EIC). V kolikor gre za storitve, ki ne zahtevajo članstvo v bilančni shemi, mu ustrezen identifikator dodeli distribucijski operater;
– storitve, ki jih bo ponujal;
– elektronski naslov, na katerega distribucijski operater pošilja vse podatke, skladno z določili teh SONDSEE;
– o pooblaščeni osebi ponudnika storitev za upravljanje poverilnic elektronske izmenjave podatkov njegovih uporabnikov.
(5) Distribucijski operater na spletni strani objavi seznam registriranih dobaviteljev, ki vsebuje identifikator EIC dobavitelja, naziv dobavitelja, datum registracije, javno dostopno spletno stran dobavitelja in informacijo o možnosti izdaje enotnega računa.
(6) Distribucijski operater na spletni strani objavlja seznam evidentiranih ponudnikov posebnih storitev glede na vrsto storitve. Seznam za posamezno vrsto storitev vsebuje identifikator ponudnika posebnih storitev, naziv ponudnika storitve, datum registracije, javno dostopno spletno stran ponudnika storitev.
(7) Distribucijski operater na spletni strani objavlja nabor vrste storitev, ki vsebuje podatek o nazivu in identifikatorju storitve, ter opis storitve.
(8) Distribucijski operater zagotovi registriranim dobaviteljem in evidentiranim ponudnikom posebnih storitev ter uporabnikom sistema enotno informacijsko storitev, s pomočjo katere naslovijo pritožbo, reklamacijo ali vprašanje distribucijskemu operaterju, ki z enotno informacijsko storitvijo zagotovi ustrezen odgovor.
VI.2. Plačevanje omrežnine in prispevkov s strani uporabnika sistema ali dobavitelja
(pogodba o plačevanju omrežnine in prispevkov s strani dobavitelja)
(1) Če dobavitelj v soglasju z uporabnikom sistema želi za posamezna prevzemno-predajna mesta plačevati omrežnino in prispevke, skladno s četrtim odstavkom 114. člena Energetskega zakona, sklene z distribucijskim operaterjem pogodbo o plačevanju omrežnine in prispevkov. Dobavitelj električne energije plačuje omrežnino in prispevke za vsa tista prevzemno-predajno mesta, za katera je to zahteval.
(2) Pogodba o plačilu omrežnine in prispevkov mora vsebovati najmanj:
– obveznost distribucijskega operaterja, da dobavitelju posreduje obračunske podatke za prevzemno-predajna mesta, za katera dobavitelj to zahteva in ima dobavitelj sklenjene pogodbe o dobavi z uporabniki sistema;
– obveznost distribucijskega operaterja, da izstavi račun za omrežnino in prispevke za prevzemno-predajna mesta iz prejšnje alineje;
– pravice in obveznosti dobavitelja, ki morajo biti dogovorjene med uporabnikom sistema in dobaviteljem v zvezi z izstavitvijo enotnega računa;
– roke za izstavitev računov distribucijskega operaterja in plačilo računov s strani dobavitelja;
– zavarovanje plačila;
– trajanje pogodbenega razmerja;
– pravico in način odstopa od pogodbe;
– datum sklenitve;
– način reševanja sporov.
(1) Dobavitelj mora za izpolnjevanje pogodbenih obveznosti zagotoviti ustrezno zavarovanje na enega izmed naslednjih primarnih načinov zavarovanja:
– denarni depozit;
– bančna garancija;
– garantno pismo zavarovalnice;
– cirkuliran certificiran ček, če je trasat takega čeka banka;
– avalirana menica, če jo je avalirala banka.
(2) Dobavitelj mora za zavarovanje pogodbenih obveznosti ponuditi tudi menico, kot način dopolnilnega zavarovanja.
(3) Podrobnejša merila in pogoji za določitev primarnega in dopolnilnega načina zavarovanja so določena v Prilogi 6 Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja.
(zaračunavanje in plačevanje omrežnine in prispevkov)
Distribucijski operater izvaja zaračunavanje in plačevanje omrežnine in prispevkov na način, določen v pogodbi o uporabi sistema, Energetskem zakonu, podzakonskih predpisih in teh SONDSEE.
(plačevanje omrežnine in prispevkov s strani uporabnika sistema)
(1) Uporabnik sistema mora poravnati račun za plačilo omrežnine in prispevkov v roku, ki je naveden na izstavljenem računu. Plačilni rok za plačilo omrežnine in prispevkov je določen z aktom, ki ureja omrežnine, in katerega izda AGEN.
(2) Če uporabnik sistema ne plača zapadlega računa v roku, mu distribucijski operater zaračuna strošek opomina in morebitne zakonite zamudne obresti na zapadli znesek računa.
(plačevanje omrežnine in prispevkov s strani dobavitelja)
Končni odjemalec in dobavitelj se lahko dogovorita, da bo namesto končnega odjemalca obveznost plačila omrežnine in prispevkov plačeval dobavitelj. Dobavitelj lahko za končnega odjemalca plačuje omrežnino in prispevke ob izpolnjenih pogojih iz 144. in 145. člena teh SONDSEE.
(obveznost plačila omrežnine in prispevkov ob spremembi dobavitelja)
Z dnem izvedbe menjave dobavitelja za obračunsko merilno točko, za katero je dobavitelj izpolnjeval obveznost plačila omrežnino in prispevke, prenehajo obveznosti dosedanjega dobavitelja za plačilo omrežnine in prispevkov nastalih po izvedeni menjavi dobavitelja.
(delno plačevanje računa oskrb SODO)
Če končni odjemalec, ki je oskrbovan z električno energijo pod pogoji oskrb SODO, ne plača računa za oskrbo SODO v celoti, se šteje, da je z delnim plačilom sorazmerno plačal stroške omrežnine in prispevkov, električne energije in ostalih stroškov.
(sprememba načina zaračunavanja omrežnine in prispevkov)
Sprememba načina zaračunavanja omrežnine in prispevkov se izvede:
– na zahtevo uporabnika sistema ali dobavitelja iz ločenih na skupne bremenitve in obratno, ki morata biti o tem medsebojno dogovorjena; ali
– z menjavo dobavitelja ali spremembo uporabnika sistema; ali
– na zahtevo dobavitelja ob sklenitvi pogodbe o plačevanju omrežnine in prispevkov med distribucijskim operaterjem in dobaviteljem iz ločenih na skupne bremenitve; ali
– zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz pogodbe o plačevanju omrežnine in prispevkov med distribucijskim operaterjem in dobaviteljem iz skupnih na ločene bremenitve; ali
– na zahtevo dobavitelja za odpoved pogodbe o plačevanju omrežnine in prispevkov med distribucijskim operaterjem in dobaviteljem iz skupnih na ločene bremenitve.
(sprememba zaračunavanja omrežnine in prispevkov zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti)
V primeru prehoda na ločeno zaračunavanje omrežnine in prispevkov zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti iz pogodbe o plačevanju omrežnine in prispevkov med distribucijskim operaterjem in dobaviteljem distribucijski operater po predhodnem pisnem obvestilu odstopi od pogodbe na prvi dan v mesecu, če dobavitelj ne izpolni svojih obveznosti navedenih v obvestilu o odstopu od pogodbe.
(obveščanje končnega odjemalca o spremembi zaračunavanja omrežnine in prispevkov)
Distribucijski operater obvesti končnega odjemalca o prehodu na ločeno zaračunavanje omrežnine in prispevkov zaradi četrte in pete alineje 151. člena teh SONDSEE na prvem izdanem računu za omrežnino in prispevke. Ob tem distribucijski operater seznani končnega odjemalca tudi z možnostjo menjave dobavitelja in izbiri med pri distribucijskemu operaterju registriranimi dobavitelji, ki mu bodo na osnovi pogodbenega razmerja z distribucijskim operaterjem obveznosti za porabljeno energijo in omrežnino ter prispevke lahko zaračunavali na enotnem računu.
(1) Distribucijski operater izvede spremembo bremenitve iz prve, tretje in pete alineje 151. člena teh SONDSEE s prvim naslednjim obračunom po stanju števca.
(2) Distribucijski operater izvede spremembo bremenitve po drugi alineji 151. člena teh SONDSEE z datumom menjave dobavitelja ali datumom spremembe uporabnika sistema na obračunski merilni točki.
(3) V primeru iz četrte alineje 151. člena teh SONDSEE distribucijski operater:
– datira odčitek na dan odpovedi pogodbe in izvede spremembo bremenitve na dan odpovedi pogodbe; ali
– oceni števčno stanje na osnovi zadnje povprečne dnevne porabe in števila dni na dan odpovedi pogodbe in izvede spremembo bremenitve na dan odpovedi pogodbe.
VI.3. Enotna evidenca merilnih mest
(obveznost sporočanja podatkov)
(1) Uporabnik sistema oziroma njegov pooblaščenec mora distribucijskemu operaterju posredovati vse uporabnikove podatke nujne za vodenje enotne evidence merilnih mest.
(2) Uporabnik sistema oziroma njegov pooblaščenec mora distribucijskemu operaterju sporočiti vse spremembe in vsa dejstva, povezana s temi podatki. Spremembe mora sporočiti najkasneje v 30 dneh od nastale spremembe. Distribucijski operater izvede vse spremembe največ za 30 dni nazaj od dneva prejema zahteve za spremembo.
(3) Distribucijski operater vse prejete pravilne, popolne in pravočasne podatke ter njihove spremembe vnese v enotno evidenco merilnih mest najkasneje v osmih dneh.
(vsebina enotne evidence merilnih mest)
(1) Enotna evidenca merilnih mest distribucijskega operaterja vsebuje najmanj naslednje podatke:
– številko merilnega mesta, ki je določena v 157. členu teh SONDSEE;
– oznako distribucijskega območja;
– številko SZP;
– naziv in naslov MM z ostalimi podatki vezanimi na lokacijo merilnega mesta;
– datum zadnje spremembe enotne evidence merilnih mest za merilno mesto;
– vse podatke (ime oziroma firma, naslov, davčna ali matična številka) o lastniku merilnega mesta;
– številko dela distribucijskega omrežja, na katerega je priključeno merilno mesto;
– navedbo številke (-) merilne (-ih) točke (-);
– tip merilnega mesta (odjem, proizvodnja, kombinirano);
– vir primarnega energenta (za proizvajalce);
– stanje merilnega mesta (kot na primer priklopljeno, priklopljeno-gradbeni priklop, v gradnji, odklopljeno, demontirano in podobno);
– tip oziroma vrsta merilne naprave, podatek, ali omogoča registracijske meritve in podatek, ali omogoča daljinski zajem podatkov;
– uporabo vmesnika I1 (da/ne) z datumom namestitve in odstranitve uporabnikove naprave za prevzem podatkov;
– dostopnost merilnega mesta;
– priključno moč iz SZP;
– nazivno moč proizvodne naprave;
– velikost omejevalca toka;
– pogostost odčitavanja števca z namenom obračunavanja omrežnine in prispevkov (letni/mesečni/četrturni 15-minutni);
– mesec obračuna pri merilnih mestih z letnim odčitavanjem števca;
– vrsta tarife za obračun omrežnine (kot na primer enotarifni/dvotarifni/tritarifni in podobno);
– obratovalne ure za merilna mesta z merjeno močjo;
– povprečna dnevna poraba za merilna mesta z letno frekvenco odčitavanja;
– zaračunavanje dodatnih izgub (da/ne);
– odstotek dodatnih izgub in datum, od kdaj se ta odstotek zaračunava;
– omejitve odklopa po šifrantu;
– pretekla poraba: odčitki s števca prevzete in/ali oddane delovne in/ali jalove energije, kjer se ta meri, za vsaj preteklih 36 mesecev.
(2) Lastnik merilnega mesta oziroma njegov pooblaščenec, ki ni dobavitelj, ima pravico do vpogleda v evidenco merilnih mest, ki jo vodi distribucijski operater in se nanaša na uporabnika sistema, ki zahteva vpogled.
(številka merilnega mesta)
(1) Številko merilnega mesta določi distribucijski operater z lastno največ 2-mestno šifro distribucijskega območja brez vodečih ničel, ki ji sledi pomišljaj in v okviru distribucijskega območja unikatna največ 7-mestna zaporedna številka.
(2) Številko merilnega mesta dodeli distribucijski operater v Soglasju za priključitev.
VI.4. Enotna evidenca merilnih točk
(obveznost sporočanja podatkov)
(1) Uporabnik sistema oziroma njegov pooblaščenec mora distribucijskemu operaterju posredovati vse podatke nujne za vodenje evidence merilnih točk.
(2) Uporabnik sistema oziroma njegov pooblaščenec mora distribucijskemu operaterju sporočiti vse spremembe in vsa dejstva, povezana s temi podatki. Spremembe mora sporočiti najkasneje v 30 dneh od nastale spremembe. Distribucijski operater izvede vse spremembe največ za 30 dni nazaj od dneva prejema zahteve za spremembo.
(3) Distribucijski operater vse prejete pravilne, popolne in pravočasne podatke ter njihove spremembe vnese v enotno evidenco merilnih točk najkasneje v osmih dneh.
(vsebina enotne evidence merilnih točk)
(1) Enotna evidenca merilnih točk distribucijskega operaterja vsebuje najmanj naslednje podatke:
– številko merilne točke, ki je določena v 161. členu teh SONDSEE;
– vse podatke (ime oziroma firma, naslov, davčna ali matična številka) o uporabniku sistema, ki je zavezanec za plačilo stroškov omrežnine in prispevkov;
– naslov za pošiljanje pošte, elektronski naslov in telefonska številka uporabnika sistema;
– tip merilne točke (kot na primer merjenje, obračun omrežnine in prispevkov, bilančni obračun, storitve, agregacija in podobno);
– stanje merilne točke (kot na primer aktivna, zaključena, evidenčna, v postopku potrjevanja in podobno);
– obračunsko moč za obračunsko merilno točko brez merjenja moči;
– odjemno skupino z napetostnim nivojem, načinom priključitve in vrsto odjema;
– oprostitev prispevka OVE+SPTE (da/ne) in datum uveljavitve oprostitve;
– samooskrbo (da/ne) in datum uveljavitve samooskrbe;
– naziv in identifikator skupnostne samooskrbe ter deleži razdelitve proizvedene električne energije;
– zasilno oskrbo (da/ne);
– nujno oskrbo (da/ne);
– polnjenje EV (da/ne) in datum vključitve v odjemno skupino »Polnjenje EV«;
– preteklo porabo: mesečni obračunski podatki po obračunskih elementih določenih v omrežninskem aktu za obdobje, ki ga določajo finančni predpisi za področje hranjenja računov;
– evidentirani dobavitelj z EIC kodo dobavitelja za prevzeto ali oddano električno energijo ter obdobje dobave;
– informacijo o enotnem ali ločenem računu;
– vrsto storitve in pripadajoči ponudnik storitve.
(2) Uporabnik sistema oziroma njegov pooblaščenec, ki ni dobavitelj, ima pravico do vpogleda v evidenco merilnih točk, ki jo vodi distribucijski operater in se nanaša na uporabnika sistema, ki zahteva vpogled.
Distribucijski operater mora o vseh spremembah na obračunski merilni točki, ki vplivajo na obračun omrežnine in prispevkov, obvestiti dobavitelja te obračunske merilne točke najkasneje v osmih dneh po realizirani spremembi v enotni evidenci merilnih točk na elektronski način, skladno z 205. členom teh SONDSEE. S tem sporočilom dosedanjemu dobavitelju preneha možnost vpogleda v enotno evidenco merilnih točk za to obračunsko merilno točko.
(1) Številko merilne točke določi distribucijski operater z GS1 kodo distribucijskega operaterja GSRN, ki je sestavljena iz 8-mestne predpone distribucijskega operaterja »38311158« in tekočega 10-mestnega dodatka.
(2) Oznako merilne točke dodeli distribucijski operater v SZP ali dodatno na zahtevo uporabnika sistema ali njegovega pooblaščenca.
VII. MERJENJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
(zagotavljanje merjenja elektrike)
Distribucijski operater mora vsem uporabnikom sistema na vsakem merilnem mestu zagotavljati ustrezno merjenje, zajem in zapis količin oddane ali prejete električne energije preko merilne opreme na način, kot ga določa to poglavje.
VII.1. Izvajanje merjenja električne energije
(obveznost uporabnika sistema in distribucijskega operaterja glede merilnih naprav)
(1) Stroške nakupa in namestitve zahtevane merilne in komunikacijske opreme ob prvi namestitvi na merilnem mestu in ob vsaki zamenjavi, ki je posledica zahteve uporabnika sistema, na podlagi katere obstoječa merilna oprema ne izpolnjuje več meroslovnih ali ostalih zahtev, plača uporabnik sistema distribucijskemu operaterju na podlagi cenika storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini in ga potrdi AGEN.
(2) Distribucijski operater zagotavlja vzdrževanje pripadajoče merilne in komunikacijske opreme na merilnem mestu v času obratovanja ter njegovo nadomestitev po izteku dobe overitve, razen za števec električne energije in njegovo pripadajočo opremo iz četrtega odstavka 177. člena teh SONDSEE, ki je nameščen na dodatnem merilnem mestu.
(dostopnost merilnih naprav)
Merilne naprave morajo biti vgrajene v ustrezni priključno merilni omarici na vidnem in za uporabnika sistema ter od distribucijskega operaterja pooblaščenim osebam stalno dostopnem mestu. Točno mesto vgradnje določi distribucijski operater v SZP.
(zaščitenost merilnih naprav pred nepooblaščenimi posegi)
(1) Števci, merilni transformatorji, stikalne ure, naprave za omejevanje toka, komunikacijske naprave, stikalne plošče, merilne omarice in druge naprave pri uporabniku sistema, preko katerih se lahko vpliva na pravilnost merjenja in obračuna električne energije, morajo biti opremljeni z varnostno plombo distribucijskega operaterja in zaklenjene s ključavnico distribucijskega operaterja.
(2) V primeru poškodbe varnostne plombe distribucijskega operaterja, ki je nameščena na merilni opremi merilnega mesta uporabnika sistema, bo distribucijski operater po ugotovljenem nepooblaščenem posegu na merilnem mestu izvedel dodatne ukrepe za preprečitev le-teh in pričel s postopkom ugotavljanja neupravičenega odjema.
(obveščanje o poškodbah in drugih spremembah na merilnih napravah)
(1) Uporabnik sistema je dolžan obvestiti distribucijskega operaterja takoj, ko ugotovi poškodbo ali izgubo merilnih, krmilnih ali komunikacijskih naprav, nepravilno delovanje teh naprav, odstranitev varnostne plombe ali poškodbe merilno-priključnih omaric, nameščenih pri uporabniku sistema.
(2) Distribucijski operater je dolžan najkasneje v osmih dneh po prejemu obvestila odpraviti pomanjkljivosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Vsaka poškodba varnostne plombe na napravah, preko katerih se lahko vpliva na količino izmerjene električne energije in naprave niso dostopne z javnih ali skupnih površin, se obravnava kot neupravičeni odjem skladno s poglavjem VIII.7 Neupravičen odjem, če uporabnik sistema o morebitni nenamerni poškodbi varnostne plombe ne obvestiti distribucijskega operaterja.
(pregled merilnih naprav)
(1) Distribucijski operater ima pravico preveriti ustreznost merilnih naprav in po presoji na lastne stroške opraviti občasne tehnične nadzore teh naprav, skladno z določbami 195. člena teh SONDSEE.
(2) Uporabnik sistema lahko od distribucijskega operaterja zahteva nadzorni pregled obračunskih merilnih naprav, če sumi, da nepravilno registrirajo prevzem ali oddajo električne energije oziroma moči. Če se pri nadzornem pregledu ugotovi, da so imele obračunske merilne naprave pri registriranju prevzema ali oddaje električne energije napake, večje od tistih, kot bi jih po veljavnih predpisih smele imeti, distribucijski operater krije stroške za njihovo demontažo, pregled in kontrolo točnosti ter ponovno montažo, v nasprotnem primeru pa stroške demontaže, pregleda in kontrole točnosti merilne naprave ter ponovne montaže plača uporabnik sistema, ki je pregled zahteval, na podlagi cenika storitev distribucijskega operaterja in akreditiranega laboratorija, ki niso zajete v omrežnini.
(obveščanje o zamenjavi merilnih naprav)
(1) Distribucijski operater je dolžan obvestiti uporabnika sistema o predvidenem terminu začasnega odklopa zaradi zamenjave merilnih naprav skladno z 214. členom teh SONDSEE, ki podrobneje ureja način in postopek predvidenih začasnih odklopov.
(2) Distribucijski operater je dolžan v roku pet delovnih dni po opravljeni zamenjavi merilnih naprav na merilnem mestu zamenjavo ustrezno evidentirati in o tem pisno obvestiti uporabnika sistema na, s pogodbo o uporabi sistema dogovorjen naslov, in dobavitelja, če gre za spremembo načina merjenja. Uporabnik sistema lahko v roku 15 dni po opravljeni zamenjavi zahteva vpogled v zamenjano merilno napravo, da preveri pravilnost odčitkov.
(3) Distribucijski operater je dolžan voditi ustrezno evidenco o vseh spremembah in zamenjavah merilnih naprav, ki se nanašajo na posamezno merilno mesto, skladno s 197. členom teh SONDSEE.
(nepravilno merjenje brez krivde uporabnika)
(1) Če distribucijski operater ugotovi, da so zaradi okvar ali napak brez krivde uporabnika merilne naprave nepravilno merile obračunske količine, distribucijski operater na podlagi razpoložljivih podatkov iz preteklega obračunskega obdobja določi izpadlo meritev za čas od zadnjega umerjanja merilne naprave, vendar za največ 12 mesecev nazaj od dneva ugotovitve nepravilnosti. Za uporabnike sistema s priključno močjo 15 MW in več v primeru izpada ali okvare glavnih merilnih naprav se izpadle merilne količine določijo na podlagi kontrolnih meritev.
(2) Če se uporabnik sistema ne strinja z določitvijo obračunskih količin iz prejšnjega odstavka, se popravek izvede tako, da se vrednosti količin za obdobje, v katerem posamezne merilne naprave niso pravilno merile, določi na podlagi srednjih vrednosti posameznih količin v zadnjem obračunskem obdobju pred nastankom okvare in prvim obračunskim obdobjem po odpravi okvare, vendar za največ 12 mesecev nazaj od dneva ugotovitve nepravilnosti.
(3) Če distribucijski operater ne razpolaga z merilnimi podatki pred nastankom okvare, se za določitev količin uporabijo podatki naslednjega obračunskega obdobja po odpravi okvare ali napake.
(4) Ob nepravilni meritvi moči se ta določi posredno, na podlagi izmerjene električne energije in povprečnih obratovalnih ur zadnjih 12 mesecev pred nastankom okvare ali napake.
(5) Distribucijski operater izvede poračun na način iz prvega odstavka tega člena določenih nepravilno merjenih količin skladno s 173. členom teh SONDSEE.
(popravek registriranih količin pri dvotarifnem merjenju)
Pri uporabnikih sistema z dvotarifnim merjenjem in dvotarifnim obračunom električne energije v primeru pravilno izmerjenih, vendar s strani distribucijskega operaterja ugotovljenih napačno registriranih količin po tarifah brez krivde uporabnika, distribucijski operater izvede popravek obračunskih količin, po tarifah na osnovi razmerja porabe v višji in manjši tarifi v zadnjem pravilnem obračunskem obdobju, v skladu s 173. členom teh SONDSEE, za največ 12 mesecev nazaj od dneva ugotovitve nepravilnosti. Če tak način ni mogoč, se uporabi razmerje celotne količine med višjo in manjšo tarifo obračunane omrežnine za posamezno odjemno skupino za omrežnino, izračunano za obdobje preteklega koledarskega leta, ki ga distribucijski operater objavi na svoji spletni strani.
(ročno odčitavanje merilnih podatkov)
(1) Uporabnik sistema je dolžan omogočiti distribucijskemu operaterju brezplačen in neoviran dostop do merilnih naprav zaradi odčitavanja stanja električnega števca, vzdrževanja merilnih naprav in merilnega mesta ter kontrole merilnega mesta.
(2) Če distribucijski operater ni mogel odčitati stanja števca električne energije, mu je uporabnik sistema dolžan na podlagi njegovega obvestila javiti pravilen odčitek skladno z določbami teh SONDSEE v roku, ki ga določi distribucijski operater in ne sme biti krajši od treh delovnih dni.
(3) Če uporabnik sistema ni omogočil dostopa do merilnih naprav ali če je dostavil napačne odčitke, lahko distribucijski operater ukrepa v skladu z drugim odstavkom 165. člena teh SONDSEE.
(4) Če ni možno izvesti nobenega od naštetih ukrepov iz drugega odstavka 165. člena teh SONDSEE, distribucijski operater takšno merilno mesto prepozna kot nedostopno, ugotovljeno dejstvo evidentira in ravna skladno z 219. členom teh SONDSEE.
(ravnanje v primeru napačnih ali manjkajočih odčitkov)
(1) Če distribucijski operater pri rednem ali izrednem odčitavanju ugotovi, da so pri distribucijskem operaterju zabeleženi sporočeni mesečni odčitki s strani uporabnika sistema napačni, distribucijski operater obračunske podatke, ki so izdelani na osnovi napačnih odčitkov uporabnika sistema, stornira in obračune izdela na osnovi pridobljenega odčitka. V primeru, ko uporabnik sistema zagotavlja mesečne odčitke in mesečnega odčitka ni zagotovil pravočasno ali ga sploh ni zagotovil, distribucijski operater izdela obračune na osnovi povprečne dnevne porabe v predhodnem obračunskem obdobju in števila dni.
(2) V primeru, ko sporočen odčitek odstopa od povprečne dnevne porabe, se sporočen odčitek zavrne, razen v primeru, ko dobavitelj posreduje odčitek v presojo in potrditev distribucijskemu operaterju skupaj z navedbo razloga za odstopanje. Dobavitelj je odgovoren za pravilnost posredovanja sporočenih odčitkov in razlogov za odstopanje.
(izvedba poračuna električne energije, omrežnine in prispevkov)
(1) V primeru, da za obračunsko merilno točko, za katero se izvaja poračun po 169. členu teh SONDSEE, omrežnino in prispevke zaračunava distribucijski operater dobavitelju, poračun nepravilno izmerjene ali registrirane dobavljene električne energije ter omrežnine in prispevkov opravi dobavitelj. Če omrežnino in prispevke zaračunava distribucijski operater končnemu odjemalcu, poračun omrežnine in prispevkov izvede distribucijski operater, poračun porabljene električne energije pa dobavitelj.
(2) Če so nepravilno izmerjene ali registrirane količine povzročile škodo končnemu odjemalcu, distribucijski operater prizna stroške omrežnine in prispevkov po veljavnem ceniku za obdobje, na katero se nanašajo nepravilno izmerjene ali registrirane količine.
(3) Če so nepravilno izmerjene ali registrirane količine povzročile korist končnemu odjemalcu, mu dobavitelj zaračuna premalo plačano električno energijo po ceni, ki bi mu jo končni odjemalec moral plačati, in stroške omrežnine in prispevkov po veljavnem ceniku za obdobje, na katero se nanašajo nepravilno izmerjene ali registrirane količine. V primeru, če dobavitelj nima sklenjene pogodbe iz 144. člena teh SONDSEE, poračun porabljene električne energije izvede dobavitelj, poračun omrežnine in prispevkov pa distribucijski operater.
(4) Če so nepravilno izmerjene količine povzročile korist ali škodo proizvajalcu ali dobavitelju, proizvajalec in njegov dobavitelj na podlagi sporočenih količin medsebojno uredita poračun napačno izmerjenih količin prevzete proizvedene električne energije.
(5) Če za obračunsko merilno točko dobavitelj v evidenci merilnih točk ni določen in so zaradi okvar ali napak brez krivde uporabnika merilne naprave nepravilno merile obračunske količine, izvede poračun do uporabnika sistema distribucijski operater.
VII.2. Tehnični pogoji merjenja električne energije
(zahteve merjenja električne energije)
(1) Distribucijski operater v tem poglavju določa funkcionalne in tehnične zahteve za merjenje in registriranje pretokov električne energije ter zagotavljanje in izmenjavo podatkov za potrebe trga z električno energijo v Republiki Sloveniji.
(2) Poglavje o merjenju električne energije velja za distribucijskega operaterja, lastnike distribucijskega sistema, organizatorja trga, proizvajalce električne energije, končne odjemalce in dobavitelje.
(funkcionalne in tehnične zahteve naprednega merilnega sistema)
(1) Napredni merilni sistem obsega:
– sistemske števce električne energije pri uporabnikih sistema;
– kontrolne meritve električne energije v TP;
– podatkovne zbiralnike v TP;
– komunikacijsko infrastrukturo, ki omogoča prenos podatkov od števcev do merilnih centrov (MC) in do skupne dostopne točke ter izmenjavo podatkov z upravičenci do merilnih podatkov;
– merilne centre, ki obsegajo strojno in programsko opremo, potrebno za zajem, upravljanje, validacijo in posredovanje merilnih podatkov do skupne dostopne točke;
– skupna dostopna točka do merilnih podatkov in podatkov o kakovosti oskrbe z električno energijo obsega strojno in programsko opremo, potrebno za zbiranje, analize in posredovanje podatkov.
(2) Napredni merilni sistem mora omogočati:
– zajem 15-minutnih obremenilnih diagramov in prenos v skupno dostopno točko;
– zajem podatkov o kakovosti oskrbe (prekinitve) in prenos v skupno dostopno točko;
– mesečno obračunavanje električne energije po dejanski porabi in/ali proizvodnji;
– uporabo novih inovativnih načinov obračunavanja, ki so prilagojeni ponudbi in povpraševanju na trgu oziroma razmeram v omrežju (napredni tarifni sistemi);
– izvajanje naprednih storitev s strani ponudnikov na trgu, temelječih na uporabi podatkov naprednega merilnega sistema;
– učinkovitejšo možnost menjave dobavitelja z dostopnostjo do dnevnih odčitkov preko skupne dostopne točke za pretekli dan;
– zagotavljanje varne komunikacijske povezave;
– lokalno (enosmerno) povezavo sistemskega števca za prenos podatkov v realnem času;
– možnost priključitve števcev drugih energentov in vode ter nudenja storitev posredovanja teh podatkov;
– uporabo podatkov naprednega merilnega sistema za potrebe načrtovanja in obratovanja distribucijskega omrežja, oziroma v sistemih DMS, DR, EMS;
– dostop uporabnikom sistema do vseh uporabnikovih podatkov, ki se bodo zbirali v naprednem merilnem sistemu.
(1) Oprema merilnega mesta je odvisna od tehničnih in obratovalnih karakteristik naprav uporabnika sistema, sistema merjenja lastnika distribucijskega sistema in jo distribucijski operater predpiše v SZP.
(2) Oprema merilnega mesta mora izpolnjevati meroslovne, tehnične in funkcionalne zahteve določene v predpisih, ki urejajo področje meroslovja, in teh SONDSEE. Izvedba merilnega mesta mora biti skladna s Prilogo 2 Tipizacija merilnih mest.
(3) Funkcionalne in tehnične zahteve za merilno in komunikacijsko opremo za merilna mesta na VN nivoju so določene v SONPO.
(minimalne funkcionalne zahteve za merilno in komunikacijsko opremo)
(1) Na merilnih mestih se lahko uporabijo le sistemski števci električne energije, komunikacijski vmesniki, podatkovni zbiralniki in merilni transformatorji, ki poleg meroslovnih zahtev iz veljavne slovenske in evropske zakonodaje izpolnjujejo še predpisane funkcionalne zahteve iz dokumenta iz zadnjega odstavka tega člena.
(2) Sistemski števec električne energije mora poleg meroslovnih zahtev izpolnjevati naslednje minimalne funkcionalne zahteve:
– komunikacijski vmesnik sistemskega števca za komunikacijo s sistemom za zajem merilnih podatkov (HES) distribucijskega operaterja mora omogočati dvosmerno komunikacijo, ki omogoča najmanj daljinsko odčitavanje števca in daljinsko upravljanje sistemskega števca z integrirano ali dodano stikalno napravo – odklopnikom;
– shranjevanje 15-minutnih obremenilnih diagramov (pomnilnik za shranjevanje podatkov – najmanj 40 dni) prejete in oddane delovne ter jalove energije ali moči. Shranjene vrednosti so opremljene s časovno značko zaključka 15-minutne merilne periode;
– informacija o trenutnih tarifah in možnost večih tarif;
– komunikacijski vmesnik, ki omogoča priklop števcev drugih energentov in vode;
– interna ura in koledar z možnostjo sinhronizacije;
– zaznavanje zlonamernih posegov v števec, sporočanje stanj merilne opreme, alarmiranje;
– integrirano ali prigrajeno stikalno napravo za omejevanje toka, ki omogoča daljinski izklop in vklop ter povišanje ali omejitve priključne moči;
– spremljanje osnovnih parametrov kakovosti električne energije: trenutne vrednosti napetosti in tokov, prenapetosti in podnapetosti, nesimetrija napetosti, število prekinitev napajanja in trajanje prekinitve;
– standardizirani komunikacijski vmesnik za lokalni dostop do merilnih podatkov v skoraj realnem času za uporabnika sistema ali za povezavo s hišnim energetskim prikazovalnikom in napravami hišne avtomatizacije;
– sistemski števec in pripadajoča komunikacijska oprema mora biti združljiv (interoperabilen) z že vgrajenimi sistemskimi števci in podatkovnimi zbiralniki v distribucijskem sistemu.
(3) Standardizirani komunikacijski vmesnik iz devete alineje prejšnjega odstavka, nameščen v sistemskem števcu električne energije, mora izpolnjevati naslednje minimalne funkcionalne zahteve:
– enosmerni komunikacijski kanal, ki mora biti skladen z SIST EN62056-7-5, je namenjen dostopu do podatkov za uporabnika sistema ali tretje osebe, ki podatke obdelujejo v njegovem imenu;
– posredovanje podatkov na standardiziranem komunikacijskem vmesniku se izvaja na vsaj 5 sekund;
– za posredovanje podatkov na standardiziranem komunikacijskem vmesniku mora biti omogočena zaščita osebnih in merilnih podatkov z uporabo ustreznih kriptografskih metod za šifriranje kot je opisano v DLMS/COSEM standardu (Green Book, Edition 7 in Edition 8);
– za napajanje zunanjega komunikacijskega modula (OSM naprava) mora sistemski števec električne energije tem napravam nuditi napajanje vsaj nazivne moči 0,576 W.
(4) Za omogočitev sodelovanja uporabnikov sistema pri nudenju sistemskih storitev lahko distribucijski operater za standardizirani komunikacijski vmesnik iz devete alineje drugega odstavka določi strožje zahteve, kot so določene v prejšnjem odstavku.
(5) Sistemski števec električne energije, ki je nameščen na dodatnem merilnem mestu uporabnika sistema za registracijo izvajanja sistemskih in drugih storitev, mora izpolnjevati zahteve iz drugega odstavka tega člena, razen četrte, osme in devete alineje drugega odstavka tega člena.
(6) Podatkovni zbiralnik mora izpolnjevati naslednje minimalne funkcionalne zahteve:
– skupaj s sistemskimi števci na nivoju TP mora omogočiti izgradnjo lokalnega komunikacijskega omrežja;
– mora s svojo komunikacijsko opremo pri uporabi razpoložljivih komunikacijskih omrežij zagotavljati komunikacijo z MC; ALI
– s svojo komunikacijsko opremo mora biti interoperabilen z vgrajenimi sistemskimi števci različnih proizvajalcev v distribucijskem sistemu ob izvajanju branja obračunskih registrov, profilov obremenitve, alarmov, knjig dogodkov in trenutnih vrednosti in pri tem zagotavljati zaupnost, celovitost in razpoložljivost;
– omogočiti mora upravljanje lokalnega komunikacijskega omrežja;
– omogočiti mora samodejno zaznavanje in dodajanje novo vgrajenih števcev (plug&play prepoznavanje in dodajanje števcev v svojo listo);
– izvajanje komunikacijske statistike za lastno optimizacijo;
– izvajanje nadgradenj programske opreme sistemskih števcev, sinhronizacija časa, sprememb tarif, DSM/DR funkcij iz merilnih centrov.
(7) Merilni transformatorji morajo izpolnjevati naslednje minimalne funkcionalne zahteve:
– razred točnosti mora biti 0,2 ali 0,5;
– sekundarne sponke morajo biti nameščene tako, da v breznapetostnem stanju omogočajo izvajanje meritev in preskusov. Pokrov sekundarnih sponk mora omočiti namestitev varnostne plombe distribucijskega operaterja;
– konstrukcija in postavitev v elektroenergetske naprave mora omogočati brez večjih posegov njihovo zamenjavo;
– naznačena napetost merilnega transformatorja mora ustrezati nazivnim napetostim distribucijskega sistema po Tabeli 1 iz 5. člena teh SONDSEE na mestu vgradnje;
– ustrezati morajo kratkostičnim zahtevam navedenim v Tabeli 1 na mestu vgradnje;
– morajo imeti obstojno napisno tablico z izpisanimi tehničnimi podatki in tako nameščeno, da je mogoče prebrati podatke med obratovanjem. V kolikor to ni mogoče, se izdela dodatna obstojna napisna tablica, ki se namesti na vidno mesto stikalne naprave;
– primarni naznačen tok merilnega tokovnega transformatorja (MTT) mora biti izbran tako, da je maksimalni tok na merilnem mestu v mejah med 20 % in 120 % primarnega naznačenega toka MTT;
– merilno jedro ali navitje MTT se sme uporabiti samo za priključitev števca električne energije;
– sekundarni tok MTT mora znašati 5 A;
– varnostni faktor MTT mora biti enak ali manjši od 5;
– napetostni merilni transformator (NMT) mora biti enopolno izoliran;
– sekundarna nazivna napetost mora biti 100/√3 V.
(8) Distribucijski operater na podlagi minimalnih funkcionalnih zahtev, navedenih v prejšnjih odstavkih, pripravi tehnične zahteve za merilno in komunikacijsko opremo in navodila s postopki ugotavljanja skladnosti.
VII.2.1. Števci električne energije
(števec električne energije)
Na merilnem mestu se lahko uporabi samo števec električne energije, za katerega je bila v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje, ugotovljena skladnost po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki ima oznako, da je bila zanj izdana listina o skladnosti merila s predpisi in preverjene zahteve v skladu s 177. členom teh SONDSEE.
(1) Števec električne energije mora imeti pred namestitvijo ugotovljeno skladnost iz prejšnjega člena oziroma mora biti overjen v skladu s predpisom, ki ureja postopek overitve meril. Ob prvi namestitvi ne sme biti starejši od treh let.
(2) Priključne sponke števca morajo biti pokrite s pokrovom, na katerega pooblaščeni izvajalec distribucijskega operaterja namesti varnostno plombo.
(3) Pri namestitvi števec električne energije ne sme imeti vidnih mehanskih ali električnih poškodb.
(razredi točnosti števca)
Števec električne energije mora imeti naslednje minimalne razrede točnosti:
– na merilnem mestu na nizki napetosti, kjer se konična obremenitev ne meri: za delovno energijo razred A ali 2;
– na merilnem mestu na nizki napetosti, kjer se konična obremenitev meri: za delovno energijo razred B ali 1, za jalovo energijo razred 2;
– na merilnem mestu na srednji napetosti:
– pri moči pod 1 MW: za delovno energijo razred B ali 1, za jalovo energijo razred 2;
– pri moči 1 MW in več: za delovno energijo razred C ali 0,5, za jalovo energijo razred 2;
– na merilnem mestu na visoki napetosti: za delovno energijo razred 0,2 ali C ali 0,5, za jalovo energijo razred 0,5 ali 1.
(maksimalni in naznačeni tok števca)
(1) Števec električne energije za direktno priključitev se izbere tako, da njegov maksimalni tok presega maksimalni bremenski tok, ki lahko teče skozi merilno mesto.
(2) Če bremenski tok presega 80 A, se meri električna energija preko tokovnih transformatorjev s števcem električne energije za polindirektno priključitev.
(3) Naznačeni tok števca električne energije za polindirektno in indirektno priključitev je 5 A in mora ustrezati naznačenemu sekundarnemu toku tokovnega transformatorja.
(naznačena napetost števca)
(1) Naznačena napetost enofaznega števca električne energije mora ustrezati 230V.
(2) Naznačena napetost trifaznega števca električne energije za direktno priključitev mora ustrezati 3×230/400V.
(3) Naznačena napetost trifaznega števca električne energije pri priključitvi preko merilnih transformatorjev mora ustrezati napetosti omrežja. Pri novih števcih je zahtevano razširjeno območje napetosti od 3×57,7/100 V do 3×240/415 V.
VII.2.2. Krmilne naprave
Na merilnem mestu se za potrebe več tarifnega merjenja električne energije uporabljajo za krmiljenje tarif MTK sprejemnik, števčna stikalna ura ali elektronski števec električne energije z vgrajeno notranjo uro z letnim koledarjem in tarifnim programom.
(lastnosti krmilne naprave)
(1) Pomožna in krmilna napetost krmilne naprave mora ustrezati naznačeni napetosti števcev električne energije, ki jih krmili.
(2) Napajanje krmilne naprave se za glavno varovalko varuje z varovalko 6 A, ki mora biti opremljena z varnostno plombo pooblaščenega izvajalca distribucijskega operaterja.
(3) Krmilna naprava mora imeti za vklop releja manjše tarife na števcu električne energije izhodno stikalo ustrezne preklopne moči.
(krmiljenje porabnikov preko krmilne naprave)
Z izhodnim kontaktom krmilne naprave za preklop tarife dvotarifnega števca električne energije se ne sme krmiliti nobena druga naprava, razen v primeru uporabe pomožnega releja, ki mora biti nameščen v merilni omarici poleg krmilne naprave in opremljen z varnostno plombo pooblaščenega izvajalca distribucijskega operaterja.
(stikalne ure brez samodejnega preklopa)
Obstoječe števčne stikalne ure za preklop tarife dvotarifnih števcev električne energije, ki niso opremljene s samodejnim preklopom med letnim in zimskim časom, se ob prehodu med poletnim in zimskim časom ne prestavljajo. Prav tako se ne upoštevajo prazniki, ki ne sovpadajo z vikendi.
VII.2.3. Sistemski čas
(1) Sistemski čas merilne opreme se uravnava po srednje evropskem času (GMT+01:00).
(2) Časovna sinhronizacija se lahko izvaja lokalno preko eksterne referenčne ure ali daljinsko preko sistema za zajem merilnih podatkov.
(3) Interne ure merilnih naprav morajo ustrezati standardu SIST EN 62054-21.
VII.2.4. Merilni transformatorji
(uporaba merilnih transformatorjev)
Na merilnem mestu se lahko uporabi samo merilni transformator, za katerega je bila v skladu z zakonom, ki ureja meroslovje, ugotovljena skladnost po predpisanih načinih in postopkih ugotavljanja skladnosti in ki ima oznako, da je bila zanj izdana listina o skladnosti merila s predpisi. Ob prvi priključitvi ne sme biti starejši od treh let.
(merilni tokovni transformator)
Za indirektno merjenje morajo biti merilni tokovni transformatorji primarno prevezljivi. Sekundarni naznačeni tok mora znašati 5 A.
VII.2.5. Ostale naprave
(stikalna naprava za omejevanje toka)
Stikalna naprava za omejevanje toka je naprava za omejevanje toka odjema ali oddaje električne energije, ki teče preko merilnega mesta in je lahko izvedena kot glavna varovalka ali kot nastavljivi omejevalnik toka.
(izvedba nastavljivega omejevalnika toka)
Kot naprava za omejevanje toka, ki je izvedena kot nastavljivi omejevalnik toka, se uporabi sistemski števec električne energije s stikalno napravo, ki za ta namen izvaja meritve veličin in v primeru prekoračitve mejnih vrednosti izklopi stikalno napravo. Vsak izklop in ponovni vklop stikalne naprave mora biti v števcu ustrezno zabeležen s časovno značko. Izklopna karakteristika mora biti skladna z navodilom za uporabo sistemskega števca s stikalno napravo za namene omejevanja toka, ki ga distribucijski operater objavi na spletni strani.
(sistemski števec s stikalno napravo za omejevanje toka)
Sistemski števec s stikalno napravo za omejevanje toka je naprava, ki glede na vrsto priključka eno ali tripolno loči uporabnikove naprave od distribucijskega sistema, če so presežene mejne vrednosti nastavljenih parametrov.
(ponovni vklop stikalne naprave za omejevanje toka)
Distribucijski operater mora uporabniku sistema na ustrezen način omogočiti možnost ponovnega vklopa stikalne naprave za omejevanje toka, če so za to izpolnjeni pogoji.
(pogoji vgradnje števca s stikalno napravo za omejevanje toka)
Sistemski števec s stikalno napravo za omejevanje toka ne izklaplja kratkostičnih tokov, to nalogo opravlja glavna varovalka, zato ni dovoljena vgradnja števca s stikalno napravo za omejevanje toka brez predhodne vgradnje glavne oziroma glavnih varovalk.
VII.2.6. Kontrola merilnih mest
(kontrola merilnega mesta)
(1) Distribucijski operater načrtno na osnovi opravljenih analiz kontrolira nepooblaščene posege na merilnem mestu, okvare ter spremlja meroslovne lastnosti nameščenih merilnih naprav pri trenutnih obratovalnih pogojih.
(2) Pooblaščeni izvajalec nalog distribucijskega operaterja je dolžan letno po metodi naključnega izbora merilnih mest in na osnovi opravljenih analiz izvesti evidentirano kontrolo na najmanj 3 % merilnih mest.
(osnovno in kontrolno merjenje električne energije)
(1) Merilna mesta s priključno močjo večjo od 15 MW morajo biti opremljena z glavnimi – obračunskimi in kontrolnimi merilnimi napravami in tokokrogi. Namen namestitve kontrolnih merilnih naprav je kontrola pravilnosti delovanja glavnih merilnih naprav in nadomeščanje merilnih podatkov v primeru izpada teh podatkov v glavnih merilnih napravah. Vse lastnosti in karakteristike kontrolnih merilnih naprav se določijo na enak način kot za glavne merilne naprave.
(2) Glavni – obračunski in kontrolni števec električne energije morata meriti iz ločenih navitij ločenih merilnih transformatorjev. Navitja merilnih transformatorjev in tokokrogi namenjeni za obračunske števce električne energije morajo biti namenjeni le v te namene in morajo biti zaščiteni.
(3) Ožičenje med navitji merilnih transformatorjev in kontrolnimi števci električne energije se lahko uporablja tudi za druge namene pod pogojem, da so zagotovljene zahteve po celotni ustrezni točnosti in je vrednost dodatnega bremena v dovoljenem območju karakterističnih lastnosti merilnih transformatorjev.
(4) Obračunski števec, kontrolni števec in dodatno breme morajo imeti izvedeno ločeno varovanje tokokrogov merilnega napetostnega transformatorja.
(5) Lokacija glavnih merilnih naprav se določi v SZP praviloma na prevzemno predajnem mestu, lokacija kontrolnih merilnih naprav pa se določi skladno s tehničnimi možnostmi čim bližje glavnih merilnih naprav.
(6) Stroške namestitve kontrolnih naprav nosi uporabnik sistema.
(7) Števce električne energije in merilne transformatorje je potrebno meroslovno testirati tudi izven predpisanih intervalov rednih overitev, če se v obračunskem intervalu pojavi registrirana razlika izmerjenih veličin med obračunskim in kontrolnim števcem večja od 2-kratne vrednosti dovoljene meje pogreška.
VII.3. Evidenca opreme merilnih mest
(podatki o opremi merilnega mesta)
(1) Distribucijski operater za vsako merilno mesto vodi podatke o vgrajeni opremi najmanj v naslednjem obsegu:
– številko merilnega mesta iz 157. člena;
– tip in serijske številke merilnih, krmilnih in komunikacijskih naprav ter letnice njihovih izdelav;
– datum veljavnosti overitve števcev z datumom veljavnosti »do«;
– obračunske konstante merilnih transformatorjev;
– datum namestitve merilnih, krmilnih in komunikacijskih naprav;
– merilne rezultate posameznega testiranja merilnih naprav;
– pripadnost merilne naprave populaciji meril prijavljenih pri Uradu RS za meroslovje.
(2) Evidenca mora zagotavljati sledljivost vseh sprememb opreme na posameznem merilnem mestu za minimalno dobo, ki jo določa veljavna zakonodaja.
VII.4. Upravljanje in posredovanje podatkov iz merilnih mest
(hranjenje merilnih podatkov)
(1) Distribucijski operater zagotavlja hrambo izvornih merilnih podatkov iz 199. člena teh SONDSEE v nespremenjeni obliki najmanj za obdobje zadnjih petih let razen v primerih merilnih mest, ki jih uporabljajo fizične osebe, ko so ti podatki na voljo največ za obdobje zadnjih dveh let.
(2) Distribucijski operater zagotavlja dostop v okviru skupne dostopne točke iz 206. člena teh SONDSEE uporabnikom sistema do naslednjih merilnih podatkov:
– 15-minutnih merilnih podatkov ter njihovih dnevnih in tedenskih agregatov največ za pretekli dve leti, ali, če je krajše, od dneva vključitve v napredni merilni sistem na standardiziran elektronski način;
– mesečnih in letnih agregatov največ za preteklih pet let, ali, če je krajše, od dneva vključitve v napredni merilni sistem na standardiziran elektronski način.
(izvorni merilni podatki)
(1) Izvorni merilni podatki so podatki, ki so v nespremenjeni obliki zajeti, odčitani ali prebrani neposredno iz števca električne energije.
(2) Primarni merilni podatki so izvorni podatki, če so že v števcu električne energije pomnoženi s konstanto prestave merilnih transformatorjev.
(3) Sekundarni merilni podatki so izvorni podatki, ki še niso pomnoženi s konstanto merilnih transformatorjev ali drugo konstanto.
(4) Konstante merilnih transformatorjev morajo biti jasno, evidentno in ločeno arhivirane, če niso zajete v izvornih podatkih.
(5) V primeru shranjevanja primarnih merilnih podatkov v merilni napravi morajo biti vpisane konstante merilnih transformatorjev uporabniku dostopne na LCD zaslonu merilne naprave. Merilne naprave, ki ne omogočajo prikaza vpisanih konstant na LCD zaslonu, se za primarno merjenje ne smejo uporabiti.
(status merilnega podatka)
Merilni podatek se pri shranjevanju v bazo merilnih podatkov označi s statusom, ki ga distribucijski operater določi skladno z navodilom iz 205. člena teh SONDSEE.
(zaokroževanje števčnih podatkov)
(1) Podatke o količini porabljene ali proizvedene energije [kWh] oziroma [kVArh] v obračunskem obdobju se posreduje kot celo število brez decimalnih mest, ki se zaokroži navzdol, če je število za decimalko manjše od 5, in navzgor, če je število za decimalko večje ali enako 5.
(2) Pri sumiranju merilnih podatkov se zaokroževanje izvede po izračunu sumarnega merilnega podatka.
(varovanje dostopa do podatkov)
(1) Merilna oprema mora biti zavarovana pred nepooblaščenim lokalnim in daljinskim dostopom. Zaščita se izvede s pomočjo varnostnih plomb, varnostnih kontrolnih indikatorjev ter zaščitnih komunikacijskih mehanizmov vgrajenih v merilni opremi, gesel in varnostnih kriptografskih ključev.
(2) Parametriranje in servisiranje merilne opreme lokalno na merilnem mestu ali na daljavo iz merilnega centra lahko izvajajo le za to ustrezno strokovno usposobljeni in posebej pooblaščeni izvajalci distribucijskega operaterja. Vsi posegi v napravi morajo biti zabeleženi v napravi sami.
(nadomeščanje manjkajočih vrednosti v obremenitvenem diagramu)
(1) Če pri uporabniku sistema, pri kateremu se obračunska moč meri, pride do izpada merjenja, uničenja ali napačne registracije podatkov, distribucijski operater zagotovi nadomestne vrednosti v obremenitvenem diagramu, ki so potrebni za izvajanje obračuna omrežnine in analitičnega postopka, skladno z 288. členom teh SONDSEE.
(2) Pri tem se uporabijo naslednji postopki nadomeščanja vrednosti obremenitve:
– v primeru izvedenih kontrolnih meritev se te vrednosti vstavijo na mesto manjkajočih /uničenih vrednosti za čas izpada glavnih – obračunskih meritev;
– v ostalih primerih se manjkajoče vrednosti nadomestijo na osnovi dvigovanja normiranega diagrama odjema ali oddaje energije iz istega časovnega okna (enake ure v enakem dnevu preteklega tedna, enaki dnevi v preteklem tednu) z upoštevanjem obračunskih vrednosti. Če pretekli teden po obliki diagrama preveč odstopa od prejšnjih (praznik, daljši prazniki, itd.), se uporabi normirana oblika diagrama predpreteklega tedna.
(3) Nadomeščene vrednosti so ocenjene vrednosti, zato morajo biti enoumno označene skladno z navodilom Standardizirani merilni in obračunski podatki iz 205. člena teh SONDSEE.
Uporabnikom sistema brez merjenja moči se določi obremenitveni diagram na podlagi dvigovanja normirane oblike preostalega diagrama glede na količino izmerjene ali ocenjene energije skladno s predpisom, ki ureja delovanje trga z elektriko.
(način zagotavljanja podatkov)
(1) Distribucijski operater zagotavlja merilne in obračunske podatke v skladu z določili poglavja X.2 Obračun in posredovanje podatkov o uporabi sistema ter navodilom Standardizirani merilni in obračunski podatki.
(2) Vsem upravičencem se v primeru zagotavljanja obremenitvenega diagrama posredujejo merilni podatki, ki so že pomnoženi s konstanto merilnih transformatorjev, in faktorjem izgub ter označeni z informacijo o statusu.
(zbiranje podatkov in vodenje zbirk podatkov)
(1) Distribucijski operater skladno z zakonom, ki ureja varovanje osebnih podatkov, zbira in vodi le tiste zbirke osebnih in drugih podatkov uporabnikov sistema, ki jih nujno potrebuje za svojo delovanje in imajo podlago v zakonu ali pogodbenih določilih.
(2) Distribucijski operater v okviru skupne dostopne točke za celoten sistem vsakemu uporabniku sistema, ki je vključen v napredni merilni sistem ali z njegove strani pooblaščeni osebi, zagotavlja učinkovit in standardiziran dostop do podatkov o njegovi porabi ali proizvodnji. Pri dostopu do podatkov distribucijski operater ravna skladno z načeli varovanja občutljivih podatkov.
(postopki in ukrepi za varovanje osebnih in poslovno občutljivih podatkov)
(1) Distribucijski operater mora zagotoviti organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni in poslovno občutljivi podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje teh podatkov, njihove spremembe ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov, skladno z zahtevami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
(2) Osebni in poslovno občutljivi podatki, ki se posredujejo preko elektronskih komunikacijskih poti, morajo biti med prenosom ustrezno šifrirani.
(1) Distribucijski operater zagotavlja iz naprednega merilnega sistema standardne podatkovne storitve na podlagi:
– določbe Energetskega zakona, ki določa obveščanje končnih odjemalcev o porabi energije za uporabnika sistema ali drugo osebo na podlagi pisnega pooblastila uporabnika sistema;
– določbe akta o izvajanju GJS dejavnosti distribucijskega operaterja električne energije, ki opredeljuje posredovanje merilnih podatkov za določene namene, za dobavitelja ali osebo s pravno podlago v ustreznem predpisu.
(2) Distribucijski operater ob upoštevanju kriterijev glede:
– vrste podatkov;
– lokacije shranjevanja podatkov;
– časovne dostopnosti podatkov po zajemu;
– validacije podatkov skladno s pravili distribucijskega operaterja;
– plačljivosti zaradi čezmernih zahtev pri standardnih storitvah in ostalih podatkovnih storitev in podobno;
pripravi seznam standardnih in ostalih podatkovnih storitev za vse upravičence in ga sproti dopolnjuje s podatki o ravneh zagotavljanja podatkovnih storitev.
(3) Vse storitve, ki niso standardne oziroma so standardne, vendar so pri njih nastopile čezmerne zahteve ter se lahko zaračunavajo, se obračunajo:
– uporabniku sistema in njegovemu pooblaščencu po veljavnem ceniku storitev distribucijskega operaterja, ki niso vsebovane v omrežnini;
– dobavitelju ali drugi osebi s pravno podlago v ustreznem predpisu v posebnem ceniku.
(vzporeden dostop do podatkov s števca)
(1) Distribucijski operater mora na zahtevo uporabnika omrežja zagotoviti vzporeden dostop do energijskih registrov števca oziroma podatkov o pretokih električne energije preko:
– standardiziranega komunikacijskega vmesnika iz devete alineje drugega odstavka 177. člena teh SONDSEE; ali
– drugega primernega vmesnika (dajalnika impulzov, led indikatorja), ki omogoča neposredno registriranje energijskih pretokov.
(2) Uporabnik sistema odda zahtevo distribucijskemu operaterju. Pogoje in način dostopa naprav uporabnika sistema do teh podatkov distribucijski operater določi v posebnih navodilih. Vse storitve dostopa do števca, ki se lahko zaračunavajo, se obračunajo po veljavnem ceniku storitev distribucijskega operaterja, ki niso vsebovane v omrežnini.
(1) Naročanje plačljivih podatkovnih storitev in izvedba naročila poteka praviloma v elektronski obliki. V primeru naročila podatkovnih storitev za posamezno merilno mesto oziroma točko mora biti iz naročila razvidna najmanj številka merilnega mesta oziroma točke in natančen opis zahteve, kaj naročnik naroča.
(2) Naročnik, ki ni uporabnik sistema, mora v primeru, da gre za osebne podatke, naročilu priložiti pooblastilo uporabnika sistema, ki ne sme biti starejše od treh mesecev od dneva naročila storitve. Na pooblastilu mora biti navedeno, ali velja za čas naročila storitve ali do preklica.
VIII. ODJEM IN ODDAJA ELEKTRIČNE ENERGIJE
VIII.1. Začetek in zaključek odjema ali oddaje električne energije
(začetek odjema ali oddaje)
Distribucijski operater po izpolnitvi vseh pogojev za priklop in sklenitvi pogodbe o uporabi sistema najpozneje v osmih dneh z vklopom na ločilnem mestu omogoči odjem ali oddajo električne energije uporabniku sistema.
Po priključitvi uporabnika sistema na distribucijski sistem ima na merilnem mestu distribucijski operater pravico na svoje stroške kadarkoli preveriti skladnost naprav uporabnika sistema z napravami distribucijskega operaterja ter skladnost velikosti in vrste obremenitve, določene s SZP, pogodbo o priključitvi in pogodbo o uporabi sistema. Distribucijski operater v primeru ugotovljenih nepravilnostih o teh obvesti uporabnika sistema.
VIII.2. Postopki ob odklopih
(1) Distribucijski operater lahko izvede naslednje vrste odklopov od distribucijskega elektroenergetskega sistema:
– začasni odklop zaradi del na distribucijskem sistemu;
– odklop po predhodnem obvestilu;
– odklop brez predhodnega obvestila;
– odklop na zahtevo uporabnika sistema;
– odklop po odločbi pristojnega organa.
(2) Distribucijski operater izvede odklop uporabnika sistema daljinsko, razen v primerih, ko to ni mogoče, pa z ročnim odklopom. Ročni odklop se izvede na merilnem mestu. V primerih, ko to ni mogoče, se odklop izvede na priključku uporabnika sistema ali na prevzemno predajnem mestu ali v distribucijskem sistemu.
(1) Distribucijski operater obvesti uporabnika sistema o začasnem odklopu in izvrši začasni odklop skladno z določbo Energetskega zakona o začasnem odklopu.
(2) Distribucijski operater je dolžan uporabnika sistema obvestiti o predvidenem terminu začasnega odklopa v vsakem primeru začasnega odklopa, ne glede na vrsto planiranih del, ki so vzrok za izvedbo odklopa, in ne glede na predvideno trajanje začasnega odklopa. Distribucijski operater mora uporabnika sistema obvestiti vsaj 48 ur pred začasnim odklopom, ne glede na to ali gre za obveščanje s sredstvi javnega obveščanja in spleta ali za osebno obveščanje, v katerem ga distribucijski operater poleg vzroka in trajanja odklopa seznani tudi s priporočenim ravnanjem z njegovimi napravami v času odklopa in po ponovnem priklopu. Distribucijski operater osebno obvešča o začasnem odklopu do vključno 3 uporabnike sistema, več uporabnikov sistema pa obvešča s sredstvi javnega obveščanja.
(3) V primeru osebnega obveščanja je treba uporabnika sistema obvestiti v pisni obliki na naslov naslovnika, zavedenega v enotni evidenci merilnih mest ali z obvestilom na kontaktne podatke za obveščanje (kot na primer SMS sporočilo, elektronska pošta, faks in podobno). Obvestilo o predvidenem začasnem odklopu je lahko oddano (puščeno) tudi na naslovu merilnega mesta, če je le-ta enak naslovu naslovnika. Za osebno obveščanje se šteje tudi osebno ustno obveščanje, z obvestilom ob osebnem obisku merilnega mesta posameznega uporabnika sistema. Osebno ustno obveščanje posameznega uporabnika sistema se lahko izvaja pred izvedbo začasnega odklopa, vendar mora uporabnik sistema v tem primeru podati svoje dovoljenje za izvedbo začasnega odklopa.
(4) Če za potrebe zamenjave merilne naprave merilno mesto ob prvem poskusu obiska ni dostopno za izvedbo začasnega odklopa, distribucijski operater pisno obvesti uporabnika sistema tega merilnega mesta o novem datumu začasnega odklopa za zamenjavo merilne naprave.
(5) Če ni možno izvesti začasnega odklopa zaradi zamenjave merilne naprave v novo postavljenem roku iz pisnega obvestila o začasnem odklopu iz prejšnjega odstavka, distribucijski operater takšno merilno mesto prepozna kot nedostopno, ugotovljeno dejstvo evidentira in ravna skladno z 219. členom teh SONDSEE.
(6) Za vse načine obveščanja o začasnem odklopu je treba hraniti pisno dokazilo o obvestilu.
(odklop po predhodnem obvestilu)
(1) Distribucijski operater obvesti uporabnika sistema in izvrši odklop po predhodnem obvestilu skladno z določbo Energetskega zakona o odklopu po predhodnem obvestilu.
(2) V primeru odklopa po predhodnem obvestilu zaradi odstopa od pogodbe o dobavi s strani dobavitelja ali uporabnika sistema, mora dobavitelj na elektronski način obvestiti distribucijskega operaterja o odpovedi pogodbe o dobavi, z navedbo ali gre za potek ali odpoved pogodbe o dobavi, ter v primeru, ko za merilno mesto končnega odjemalca omrežnino in prispevke zaračunava distribucijski operater dobavitelju, obstaja dolg za omrežnino in prispevke. Po izvedenem odklopu distribucijski operater ravna skladno s 140. členom teh SONDSEE.
(3) V primeru, ko pogodbo o dobavi odpove dobavitelj ali gre za potek pogodbe o dobavi, lahko dobavitelj pri distribucijskem operaterju prekliče vloženo odpoved do izvedbe odklopa.
(4) Distribucijski operater najkasneje v roku pet delovnih dni od prejema obvestila dobavitelja o odpovedi pogodbe o dobavi ali ugotovitve o obstoju razlogov iz določbe Energetskega zakona o odklopu po predhodnem obvestilu, obvesti uporabnika sistema o odklopu merilnega mesta od sistema in hrani dokazilo o opravljeni vročitvi.
(5) Obvestilo mora vsebovati najmanj:
– podatke o merilnem mestu in pripadajočih obračunskih merilnih točkah;
– razlog za odklop (kot na primer odpoved pogodbe o dobavi in podobno);
– predviden datum odklopa od sistema, ki je določen na petnajsti dan za gospodinjske odjemalce in osmi dan za vse ostale uporabnike sistema in se šteje od datuma vročitve obvestila o odklopu;
– informacijo o dolgovanem znesku za omrežnino ali oskrbe SODO v primeru obvestila o tem razlogu;
– informacije o možnosti zamenjave dobavitelja;
– možnosti in pogoje zasilne oskrbe na podlagi zahteve gospodinjskega odjemalca ali malega poslovnega odjemalca;
– možnosti in pogoje zagotovitve nujne oskrbe ranljivim odjemalcem, skupaj z napotilom, kje je vlogo za odobritev nujne oskrbe dosegljiva, in navedbo zahtevanih dokazil;
– opozorilo, da se bo v primeru, ko uporabnik ne omogoči izvedbe odklopa merilnega mesta, vsa prevzeta energija na merilnem mestu z dnem prenehanja obveznosti bilančne pripadnosti dosedanjemu dobavitelju skladno z določbo Energetskega zakona, ki določa pridobitev zaključnega odčitka iz merilne naprave, zaradi nedostopnosti merilnega mesta skladno z 219. členom teh SONDSEE, obračunala kot neupravičen odjem v skladu z 245. členom teh SONDSEE po ceni, ki velja za neupravičen odjem.
(6) V primeru, da distribucijski operater do roka predvidenega odklopa:
– ne prejme dolgovanega zneska za omrežnino ali oskrbe SODO; ali
– ne prejme preklica oziroma v primeru nedelovanja informacijskega sistema distribucijskega operaterja pisnega obvestila dobavitelja o preklicu odpovedi pogodbe o dobavi; ali
– ne prejme obvestila o sklenitvi nove pogodbe o dobavi s strani novega dobavitelja; ali
– ne prejme pravočasne, popolne in pravilne zahteve gospodinjskega odjemalca oziroma malega poslovnega odjemalca za zagotovitev zasilne oskrbe; ali
– ne prejme pravočasne, popolne in pravilne vloge za odobritev nujne oskrbe ranljivemu odjemalcu z zahtevanimi dokazili; ali
– ne odpravi drugih razlogov za odklop po 151. členu EZ-1,
po preteku roka za izpolnitev obveznosti iz obvestila o odklopu prične z aktivnostmi za izvršitev odklopa in izvede odklop od sistema.
(7) Če distribucijski operater ne uspe odklopiti merilno mesto, izvede odklop uporabnika sistema na zunanjem priključku ali na omrežju oziroma odklopi uporabnika sistema z drugimi mogočimi ukrepi za preprečitev nedostopnosti merilnega mesta,
(8) Če ni možno izvesti odklopa merilnega mesta ali nobenega od naštetih ukrepov v 15 dneh po preteku datuma predvidenega odklopa, distribucijski operater takšno merilno mesto prepozna kot nedostopno, ugotovljeno dejstvo evidentira in ravna skladno z 219. členom teh SONDSEE.
(9) Distribucijski operater je upravičen zaračunati stroške odklopa in ponovnega priklopa uporabniku sistema. Če pride po izvedenem odklopu merilnega mesta do spremembe uporabnika sistema, se stroški odklopa zaračunajo dosedanjemu uporabniku sistema, stroški priklopa pa novemu uporabniku sistema.
(10) Distribucijski operater v 30 dneh od dneva odklopa ravna skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 140. člena teh SONDSEE in izvede kontrolo merilnega mesta. V primeru ugotovljenih nedovoljenih posegov distribucijski operater uporabniku sistema zaračuna nastale stroške ugotavljanja neupravičenega odjema in neupravičen odjem elektrike.
(11) Po prenehanju razlogov za odklop distribucijski operater izvede ponovni priklop v skladu z določbo Energetskega zakona o ponovnem priklopu najkasneje v treh dneh po plačilu vseh stroškov odklopa in ponovnega priklopa.
(12) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in zaključku bilančne pripadnosti obvesti dobavitelja obračunske merilne točke nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(13) Distribucijski operater o izvedenem odklopu obvesti tudi ponudnike storitev in dobavitelje na ostalih merilnih točkah, ki so povezane na izklopljeno merilno mesto, nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(odklop brez predhodnega obvestila)
(1) Distribucijski operater izvrši odklop brez predhodnega obvestila skladno z določbo Energetskega zakona o odklopu brez predhodnega obvestila.
(2) Po prenehanju razlogov za odklop distribucijski operater izvede ponovni priklop v skladu z določbo Energetskega zakona o ponovnem priklopu najkasneje v treh dneh po plačilu vseh stroškov odklopa in ponovnega priklopa.
(3) Distribucijski operater v 30 dneh od dneva odklopa ravna skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 140. členom teh SONDSEE, zaračuna stroške odklopa in izvede kontrolo merilnega mesta. V primeru ugotovljenih nedovoljenih posegov distribucijski operater uporabniku sistema zaračuna nastale stroške ugotavljanja neupravičenega odjema in neupravičen odjem elektrike.
(4) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklopu obvesti dobavitelja obračunske merilne točke nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(5) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklop obvesti tudi ponudnike storitev in dobavitelje na ostalih merilnih točkah, ki so povezane na izklopljeno merilno mesto, nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(odklop na zahtevo lastnika merilnega mesta)
(1) Distribucijski operater po predhodnem plačilu stroškov odklopa izvrši odklop na zahtevo evidentiranega lastnika merilnega mesta, skladno z določbo Energetskega zakona o odklopu na zahtevo.
(2) Distribucijski operater ob odklopu na merilnem mestu lastnika merilnega mesta v dogovoru z lastnikom merilnega mesta demontira merilne naprave. Če dogovora o demontaži ni in lastnik merilnega mesta ne zahteva ponovnega priklopa v roku enega leta od odklopa, distribucijski operater demontira merilne naprave.
(3) Distribucijski operater izvede ponovni priklop na zahtevo uporabnika sistema skladno z določbo Energetskega zakona o ponovnem priklopu najkasneje v treh dneh po plačilu vseh stroškov odklopa in ponovnega priklopa.
(4) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklopu obvesti dobavitelja obračunske merilne točke nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(5) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklopu obvesti tudi ponudnike storitev in dobavitelje na ostalih merilnih točkah, ki so povezane na izklopljeno merilno mesto, nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(odklop po odločbi pristojnega organa)
(1) Distribucijski operater izvrši odklop po odločbi pristojnega organa. Ponovni priklop izvede skladno z določbo Energetskega zakona o ponovnem priklopu najkasneje v treh dneh po plačilu vseh stroškov odklopa in ponovnega priklopa ter predložitvi odločbe pristojnega organa.
(2) Distribucijski operater v 30 dneh od dneva odklopa ravna skladno z drugo alinejo tretjega odstavka 140. člena teh SONDSEE, zaračuna stroške odklopa in izvede kontrolo merilnega mesta. V primeru ugotovljenih nedovoljenih posegov distribucijski operater uporabniku sistema zaračuna nastale stroške ugotavljanja neupravičenega odjema in neupravičen odjem elektrike, razen, če navedeno ni v nasprotju z odločbo pristojnega organa.
(3) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklopu obvesti dobavitelja obračunske merilne točke nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(4) Distribucijski operater o izvedenem odklopu in/ali priklopu obvesti tudi ponudnike storitev in dobavitelje na ostalih merilnih točkah, ki so povezane na izklopljeno merilno mesto, nemudoma po evidentiranju v enotni evidenci merilnih mest, ki se izvede najkasneje v osmih dneh po izvedenem odklopu.
(nedostopnost merilnega mesta)
(1) Če distribucijskemu operaterju ni bil omogočen dostop do merilnega mesta v primeru iz:
– 171. člena teh SONDSEE zaradi nepridobljenega odčitka iz merilnih naprav;
– 214. člena teh SONDSEE glede začasnega odklopa zaradi zamenjave merilne opreme;
– 215. člena teh SONDSEE glede odklopa po predhodnem obvestilu,
ker merilno mesto ni dostopno za izvedbo odklopa, distribucijski operater v roku pet dni od dneva evidentiranja nedostopnosti merilnega mesta s priporočeno pošto po ZUP-u pošlje uporabniku sistema, na naslov za pošiljanje pošte, ki je evidentiran v enotni evidenci merilnih mest, poziv za zagotovitev takojšnega, varnega in neoviranega dostopa do merilnega mesta.
(2) V tem pozivu mora biti navedeno najmanj:
– zahteva, da uporabnik sistema takoj ali najkasneje v roku, ki je določen v pozivu in ne sme biti krajši od treh delovnih dni od izdaje poziva, zagotovi varen in neoviran dostop do merilnega mesta, tako da se z distribucijskim operaterjem dogovori za dan, ko bo omogočen dostop do merilnega mesta;
– seznanitev uporabnika sistema o posledicah, da, če ne bo omogočen varen in neoviran dostop do merilnega mesta v dogovorjenem roku, bo distribucijski operater zahteval pred ponovnim priklopom izvedbo ukrepov za zagotovitev dostopnosti merilnega mesta, kamor sodi prestavitev merilnih naprav na stalno dostopno mesto;
– opozorilo uporabniku sistema, da se bo vsa prevzeta energija na nedostopnem merilnem mestu z dnem prenehanja obveznosti bilančne pripadnosti dosedanjemu dobavitelju skladno z določbo Energetskega zakona, ki določa pridobitev zaključnega odčitka iz merilne naprave, obračunala kot neupravičen odjem v skladu z 245. členom teh SONDSEE po ceni, ki velja za neupravičen odjem;
– seznanitev z možnostjo prijave suma kaznivega dejanja tatvine električne energije pristojnemu organu.
(3) Če uporabnik sistema v roku, dogovorjenem na podlagi poziva, ne omogoči varnega in neoviranega dostopa do merilnega mesta, se takšno merilno mesto prepozna kot trajno nedostopno merilno mesto in distribucijski operater ravna na naslednji način:
– obvesti energetskega inšpektorja o nedostopnosti merilnega mesta in o sumu, da uporabnikovi energetski objekti, naprave ali omrežje ne ustrezajo tehničnim ali drugim predpisom, oziroma da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi ali nevarnost, da nastane večja materialna škoda;
– vloži pri AGEN zoper uporabnika sistema zahtevo za odločanje o sporu za omogočanje dostopa do merilnega mesta, skladno z določbo Energetskega zakona, ki ureja postopek odločanja v sporu pred AGEN;
– zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičenega odjema električne energije poda zoper uporabnika sistema kazensko ovadbo pristojnemu organu.
(4) V primeru trajno nedostopnega merilnega mesta distribucijski operater pridobi odčitek zaključnega stanja merilne naprave in merilno mesto izključi iz bilančne skupine dosedanjega dobavitelja tako, da:
– v kolikor razpolaga z odčitkom iz daljinskega odčitavanja števca, izvede zaključek dobave dobavitelja peti delovni dan po zadnjem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil distribucijski operater obveščen o odstopu od pogodbe o dobavi;
– v kolikor pridobitev odčitka ni mogoča, distribucijski operater oceni števčno stanje z metodo linearne ekstrapolacije na osnovi zadnje povprečne dnevne porabe predhodnega obračunskega obdobja in števila dni ter zaključi dobavo dobavitelja na merilnem mestu z oceno na peti delovni dan po zadnjem dnevu v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil distribucijski operater obveščen o odstopu od pogodbe o dobavi.
(5) Distribucijski operater v primeru uspešno izvedenega odklopa trajno nedostopnega merilnega mesta demontira merilne naprave in onemogoči nepooblaščeni priklop.
(6) Uporabnik sistema je dolžan distribucijskemu operaterju poravnati vse stroške na podlagi natančne specifikacije izvedenih aktivnosti, povezanih z odklopom merilnega mesta in izvedbo ukrepov za zagotovitev dostopnosti tega merilnega mesta.
VIII.3. Pogodba o dobavi in njeno evidentiranje
(1) Predmet pogodbe o dobavi je dobava električne energije končnemu odjemalcu ali prevzem električne energije od proizvajalca za obračunsko merilno točko označeno s številko merilne točke določeno skladno s 161. členom teh SONDSEE.
(2) Pogodbo o dobavi na posamezni obračunski merilni točki sklene uporabnik sistema.
(3) Če pogodbo o dobavi sklepa oseba, ki ni lastnik merilnega mesta, ta oseba do izpolnitve vseh zahtev iz 250. člena teh SONDSEE ne vstopa v pravice lastnika merilnega mesta v zvezi z obračunsko merilno točko oziroma določili teh SONDSEE.
(4) Lastnik merilnega mesta in uporabnik sistema, ki ima sklenjeno pogodbo o dobavi preko lastnikovega merilnega mesta, samostojno urejata medsebojna razmerja, brez vpliva na distribucijskega operaterja ali na pravice in obveznosti, ki izhajajo iz teh SONDSEE in drugih predpisov, ki urejajo dostop do sistema.
(5) Lastnik merilnega mesta, ki je priključeno pod pogoji samooskrbe, mora za vse spremembe na merilnem mestu, za katero sklepa novo pogodbo o samooskrbi in/ali pogodbo o dobavi elektrike, zagotoviti, da je iz predmetne pogodbe z dobaviteljem razvidno, da gre za dobavo elektrike pod pogoji samooskrbe.
(evidentiranje pogodbe o dobavi)
(1) Dobavitelju, ki je registriran pri distribucijskemu operaterju, v postopkih sprememb na obračunski merilni točki distribucijski operater izvede evidentiranje pogodbe o dobavi elektrike ne glede na trajanje pogodbe o dobavi elektrike in vnese dobavitelja v enotno evidenco merilnih točk za pripadajočo številko merilne točke za nedoločen čas.
(2) Način evidentiranja pogodbe o dobavi in bilančne pripadnosti v enotni evidenci merilnih točk je določen v poglavju VI.4 Enotna evidenca merilnih točk.
VIII.4. Zasilna oskrba
(izvajanje zasilne oskrbe)
(1) Distribucijski operater samodejno in nemudoma zagotovi zasilno oskrbo končnim odjemalcem skladno z Energetskim zakonom in predpisom, ki ureja delovanje trga z električno energijo, po prejemu obvestila izvajalca gospodarske javne službe operaterja trga z elektriko o odpovedi bilančne pogodbe dobavitelju in njegovem umiku iz bilančne sheme.
(2) Operater trga z elektriko obvesti distribucijskega operaterja o izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme za vse obračunske merilne točke tega dobavitelja zaradi ukrepov, ki so posledica insolventnosti ali nelikvidnosti dobavitelja. O izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme za vse obračunske merilne točke tega dobavitelja operater trga obvesti distribucijskega operaterja pisno priporočeno s povratnico in na elektronski način skladno s 205. členom teh SONDSEE. V obvestilu navede tudi razlog izključitve dobavitelja iz bilančne sheme. Distribucijski operater to obvestilo operaterja trga objavi na svoji spletni strani.
(3) Distribucijski operater zagotovi zasilno oskrbo na zahtevo tudi vsakemu:
– odjemalcu gospodinjskega odjema;
– malemu poslovnemu odjemalcu.
(4) Zasilna oskrba se šteje kot menjava dobavitelja in se izvede smiselno po postopku iz poglavja IX.4 Postopek menjave dobavitelja obračunske merilne točke, če v tem poglavju posamezni pogoji zasilne oskrbe niso posebej določeni. Pri tem distribucijski operater nastopa kot dobavitelj.
(obveščanje ostalih dobaviteljev o obvestilu operaterja trga z elektriko)
(1) Distribucijski operater o objavljenem obvestilu operaterja trga z elektriko iz 222. člena teh SONDSEE obvesti tudi ostale dobavitelje registrirane pri distribucijskem operaterju.
(2) Distribucijski operater o prejetem obvestilu operaterja trga z elektriko obvesti tudi dobavitelja, ki ga je distribucijski operater izbral za dobavo elektrike za pokrivanje izgub v sistemu.
(1) Distribucijski operater takoj po prejemu obvestila operaterja trga z elektriko o izključitvi dobavitelja iz bilančne sheme ali z dnevom prenehanja bilančne pripadnosti, za vse obračunske merilne točke tega dobavitelja izvede menjavo dobavitelja iz navedenega (obstoječega) dobavitelja na distribucijskega operaterja, ki postane z dnem izključitve iz bilančne sheme novi dobavitelj za zasilno oskrbo. Distribucijski operater v tem primeru pogodbe o zasilni oskrbi ne sklepa.
(2) Distribucijski operater po prejemu zahteve končnega odjemalca za zasilno oskrbo presodi upravičenost do zasilne oskrbe na zahtevo. V primeru izpolnjevanja pogojev za zasilno oskrbo na zahtevo distribucijski operater končnemu odjemalcu v osmih delovnih dneh od dneva prejema zahteve za zasilno oskrbo pošlje v sklenitev pogodbo o zasilni oskrbi skupaj s pogoji zasilne oskrbe. Če distribucijski operater ne prejme s strani končnega odjemalca podpisane pogodbe o zasilni oskrbi, distribucijski operater šteje, da je končni odjemalec odstopil od zahteve za zasilno oskrbo. Distribucijski operater prične z menjavo dobavitelja na zasilno oskrbo na zahtevo po prejemu podpisane pogodbe o zasilni oskrbi. V primeru zavrnitve distribucijski operater končnega odjemalca v osmih delovnih dneh od dneva prejema zahteve za zasilno oskrbo obvesti o zavrnitvi zasilne oskrbe na zahtevo.
(3) Za potrebe menjave dobavitelja na obračunskih merilnih točkah, ki bodo prešla na zasilno oskrbo, distribucijski operater pridobi odčitek ali oceni odčitek s števca na dan menjave dobavitelja za vsako obračunsko merilno točko.
(obvestilo končnemu odjemalcu)
(1) Distribucijski operater najkasneje v roku osmih delovnih dni od dneva prejema obvestila operaterja trga z elektriko poslati obvestilo končnemu odjemalcu o izključitvi njegovega dobavitelja iz bilančne sheme.
(2) Obvestilo distribucijskega operaterja iz prejšnjega odstavka vsebuje najmanj:
– obvestilo o prenehanju pogodbe o dobavi elektrike z obstoječim dobaviteljem za obračunsko merilno točko končnega odjemalca in začetku izvajanja zasilne oskrbe;
– datum pričetka izvajanja zasilne oskrbe;
– obvestilo o pogojih in ceniku zasilne oskrbe ter seznanitev o višji ceni kot je tržna;
– obvestilo o načinu pridobitve odčitka, če ga pridobiva distribucijski operater;
– obvestilo o oceni stanja števca in ocenjenem stanju števca na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe, ter rok, v katerem lahko uporabnik sistema sporoči stanje števca, če se z ocenjenim stanjem števca ne strinja;
– obvestilo, da bodo odčitki, ki so bili pridobljeni s strani distribucijskega operaterja oziroma končnega odjemalca, vendar ne na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe, datirani na dan pričetka izvajanja zasilne oskrbe;
– seznanitev končnega odjemalca s pravico do menjave dobavitelja.
(1) Distribucijski operater določi skladno z Energetskim zakonom cenik s cenami električne energije za zasilno oskrbo vnaprej in ga javno objavi na svoji spletni strani. Omrežnina in prispevki se obračunavajo skladno z veljavno zakonodajo.
(2) Hkrati z objavo cenika distribucijski operater objavi tudi pogoje zasilne oskrbe iz Energetskega zakona in teh SONDSEE.
(trajanje zasilne oskrbe)
(1) Zasilna oskrba iz 222. člena teh SONDSEE se izvaja za nedoločen čas ob izpolnjevanju pogoja iz 228. člena teh SONDSEE.
(2) V primeru neizpolnjevanja navedenih pogojev distribucijski operater ravna skladno z 215. členom teh SONDSEE.
(izvajanje zasilne oskrbe)
(1) Pogoj za izvajanje zasilne oskrbe je sprotno poravnavanje vseh zapadlih obveznosti iz naslova izvajanja zasilne oskrbe.
(2) Distribucijski operater na vsakem računu za zasilno oskrbo opozori končnega odjemalca na pravico do menjave dobavitelja električne energije in na višjo ceno električne energije, kot bi jo lahko dosegel na trgu z električno energijo.
(obveščanje operaterja trga z elektriko)
Distribucijski operater na način iz drugega odstavka 223. člena teh SONDSEE obvesti operaterja trga z elektriko o nastopu in zaključku zasilne oskrbe na posameznem merilnem mestu v roku, ki je določen v predpisu, ki ureja delovanje trga z elektriko.
VIII.5. Nujna oskrba ranljivih odjemalcev
(1) Distribucijski operater izvaja nujno oskrbo ranljivim odjemalcem skladno z določbo Energetskega zakona, ki ureja status ranljivih odjemalcev, in predpisom, ki ureja kriterije in pravila za zagotavljanje nujne oskrbe z električno energijo.
(2) Po odobritvi pravice do odložitve odklopa se prehod gospodinjskega odjemalca na nujno oskrbo šteje kot menjava dobavitelja in se izvede smiselno po postopku iz poglavja IX.4 Postopek menjave dobavitelja obračunske merilne točke, če v tem poglavju posamezni pogoji prehoda na nujno oskrbo niso posebej določeni. Pri tem distribucijski operater v obdobju odložitve odklopa nastopa kot dobavitelj za obračunsko merilno točko ranljivega gospodinjskega odjemalca.
(3) V procesu zagotavljanja nujne oskrbe poteka vsa komunikacija med distribucijskim operaterjem in dobaviteljem obračunske merilne točke ranljivega odjemalca (obstoječim dobaviteljem pred začetkom nujne oskrbe in izbranim dobaviteljem po zaključku nujne oskrbe) ter distribucijskim operaterjem in operaterjem trga z elektriko v elektronski obliki. Format, vsebina in način komunikacije je določen v navodilu iz 205. člena teh SONDSEE.
(1) Gospodinjski odjemalec, ki skladno z Energetskim zakonom uveljavlja pravico do nujne oskrbe, poda vlogo za nujno oskrbo distribucijskemu operaterju po prejemu obvestila o odklopu od sistema po 215. členu teh SONDSEE, če bi bilo zaradi odklopa elektrike ogroženo življenje in zdravje gospodinjskega odjemalca in/ali oseb, ki z njim prebivajo v skupnem gospodinjstvu. Vlogo poda najkasneje pet dni pred rokom za predviden odklop, ki je naveden v tem obvestilu.
(2) Vloga za nujno oskrbo mora obsegati najmanj podatke o obračunski merilni točki, podatke o vlagatelju zahteve za nujno oskrbo, ki je lahko uporabnik sistema, ter potrdilo o skupnem gospodinjstvu, če vlagatelj za denarno socialno pomoč (v nadaljevanju DSP) ni ista oseba kot vlagatelj zahteve za nujno oskrbo. Vlogi morajo biti priložene vse priloge in dokazila, na podlagi katerih bo možno odločiti o podani vlogi, in jih določa AGEN v svojih pravilih in kriterijih za dodelitev pravice do nujne oskrbe.
(3) Z dnem vložitve pravočasne, popolne in pravilne vloge se postopek odklopa gospodinjskega odjemalca od sistema po 215. členu teh SONDSEE odloži do odločitve o dodelitvi pravice do nujne oskrbe, ki se izvede po prejemu odločbe o DSP.
(odločitev o odložitvi odklopa)
(1) Distribucijski operater po prejemu pravočasne, popolne in pravilne vloge na podlagi pravil in kriterijev ter prilog in dokazil predpisanih s strani AGEN, najkasneje v petih dneh od dneva prejema popolne vloge z izdajo obvestila odobri pravico do odložitve odklopa in predloži pogodbo o oskrbi v obdobju odložitve odklopa v podpis oziroma zavrne pravico do odložitve odklopa z izdajo obvestila o zavrnitvi pravice do odložitve odklopa.
(2) Distribucijski operater pridobi odčitek s števca gospodinjskega odjemalca najkasneje do dneva izdaje pogodbe o oskrbi v obdobju odložitve odklopa, ki pomeni hkrati tudi datum menjave dobavitelja iz dosedanjega dobavitelja na distribucijskega operaterja. Če gospodinjski odjemalec ne omogoči pridobitve odčitka, se šteje, da je odstopil od zahteve za nujno oskrbo.
(3) O izvedeni dodelitvi pravice gospodinjskega odjemalca do odložitve odklopa distribucijski operater obvesti dosedanjega dobavitelja.
(vsebina obvestila o odobritvi ali zavrnitvi pravice do odložitve odklopa)
(1) Obvestilo o odobritvi pravice do odložitve odklopa vsebuje seznanitev gospodinjskega odjemalca:
– da so podani razlogi za preložitev odklopa;
– da mu je skupaj s tem obvestilom posredovana v podpis pogodba o oskrbi v obdobju odložitve odklopa;
– z obveznostjo, da mora poslano pogodbo iz prejšnje alineje podpisati in distribucijskemu operaterju vrniti najkasneje v osmih dneh od prejema tega obvestila in pogodbe;
– da bo distribucijski operater štel, da je gospodinjski odjemalec odstopil od zahteve za dodelitev nujne oskrbe, če v predpisanem roku iz prejšnje alineje ne bo prejel z njegove strani podpisane pogodbe.
(2) Obvestilo o zavrnitvi pravice do odložitve odklopa mora vsebovati najmanj:
– obrazložene razloge za zavrnitev pravice do odložitve odklopa;
– informacijo o možnosti vložitve zahteve za odločanje o sporu na AGEN v 15 dneh od prejema tega obvestila;
– informacijo, da distribucijski operater nadaljuje postopek odklopa po 215. členu teh SONDSEE.
(vsebina pogodbe o oskrbi v obdobju odložitve odklopa)
Pogodba o oskrbi v obdobju odložitve odklopa mora vsebovati najmanj:
– trajanje odložitve odklopa, ki se določi na podlagi pravil in kriterijev AGEN;
– obveznost gospodinjskega odjemalca, da v času trajanja postopka dodelitve pravice do DSP dostavlja ustrezno potrdilo o trajanju postopka za odobritev DSP in po končanem postopku dostavi dokončno odločbo o odločitvi glede DSP;
– možnost omejitve obračunske moči, ki se določi na podlagi dokazil (kot na primer o načinu ogrevanja, o nujnih medicinskih napravah in podobno);
– sporočilo o stanju števca na dan odobritve pravice do odložitve odklopa;
– informacijo o ceni električne energije za obdobje odložitve odklopa v primeru zavrnitve pravice do DSP;
– obveznost gospodinjskega odjemalca, da v primeru zavrnitve odobritve pravice do DSP plača vse stroške električne energije po ceni električne energije za nujno oskrbo ter vse stroške omrežnine in prispevkov skladno z veljavnimi predpisi;
– obveznost gospodinjskega odjemalca, da poslano pogodbo podpiše in vrne distribucijskemu operaterju najkasneje v osmih dneh od prejema pogodbe o nujni oskrbi. V kolikor distribucijski operater v predpisanem roku ne prejme s strani gospodinjskega odjemalca podpisane pogodbe o oskrbi v obdobju preložitve odklopa, se šteje, da je gospodinjski odjemalec odstopil od zahteve za dodelitev nujne oskrbe;
– informacijo o obveznostih gospodinjskega odjemalca ob izteku trajanja odložitve odklopa (kot na primer sklenitev pogodbe o dobavi z izbranim dobaviteljem, zahteva za zasilno oskrbo in podobno).
(trajanje odložitve odklopa)
(1) Distribucijski operater dodeli nujno oskrbo v primeru odobritve v trajanju od dneva predvidenega odklopa do najkasneje 75 dni od dneva vložitve vloge za dodelitev DSP in ob upoštevanju vidika ogroženosti zaradi ogrevanja v času med 1. 10. in 30. 4. ali vidika ogroženosti zaradi zdravja za čas trajanja veljavnosti zdravniškega potrdila, pri čemer se trajanje nujne oskrbe:
– skrajša, če je pred potekom trajanja odločba o dodelitvi DSP postala dokončna, katero mora gospodinjski odjemalec dostaviti distribucijskemu operaterju najkasneje v roku pet dni po prejemu le-te;
– podaljša vsakič za 15 dni, če gospodinjski odjemalec najkasneje dva dni pred potekom trajanja nujne oskrbe predloži potrdilo, da je postopek odločanja o dodelitvi DSP še vedno v teku.
(2) Če gospodinjski odjemalec distribucijskemu operaterju po prejemu dokončne odločbe o DSP ne dostavi navedene odločbe oziroma potrdila, da postopek o dodelitvi DSP še vedno traja, se šteje, da je gospodinjski odjemalec odstopil od zahteve za nujno oskrbo. V tem primeru se strošek porabljene elektrike od dneva začetka nujne oskrbe do dneva zamenjave dobavitelja ali začetka zasilne oskrbe ali izvedenega odklopa obračuna gospodinjskemu odjemalcu kot neupravičen odjem, omrežnina in prispevki pa skladno z veljavno zakonodajo.
(cena električne energije za nujno oskrbo)
(1) Distribucijski operater določi ceno električne energije za nujno oskrbo na podlagi cene električne energije za izgube dosežene na tržen, pregleden in učinkovit način za nakup električne energije za pokrivanje izgub v omrežju in oskrbe SODO in jo javno objavi na svoji spletni strani.
(2) Omrežnina in prispevki se v primeru nujne oskrbe obračunavajo skladno z veljavno zakonodajo.
(obvestilo o prenehanju pogodbe o oskrbi v obdobju preložitve odklopa)
(1) Distribucijski operater obvesti gospodinjskega odjemalca o prenehanju trajanja nujne oskrbe najkasneje v roku 15 dni pred predvidenim potekom nujne oskrbe. V primeru, da je predvideno trajanje nujne oskrbe določeno skladno z 235. členom teh SONDSEE krajše od 15 dni, distribucijski operater pošlje gospodinjskemu odjemalcu to obvestilo skupaj s podpisano pogodbo o oskrbi v obdobju preložitve odklopa. Obvestilo mora vsebovati najmanj:
– obveznost plačila stroškov nujne oskrbe, ki se določi na podlagi izdane odločbe Centra za socialno delo (CSD) o zavrnitvi dodelitve DSP;
– informacijo o možnosti zamenjave dobavitelja;
– informacijo o možnosti in pogojih zasilne oskrbe na podlagi zahteve gospodinjskega odjemalca.
(2) Gospodinjski odjemalec mora posredovati distribucijskemu operaterju pogodbo o dobavi sklenjeno z novim dobaviteljem ali zahtevo za zasilno oskrbo najkasneje v roku treh dni pred predvidenim potekom nujne oskrbe. Če gospodinjski odjemalec distribucijskemu operaterju dostavi enega izmed navedenih dokumentov, distribucijski operater zagotovi menjavo dobavitelja skladno s poglavjem IX.4 Postopek menjave dobavitelja obračunske merilne točke oziroma zagotovi zasilno oskrbo skladno s poglavjem VIII.4 Zasilna oskrba. V nasprotnem primeru distribucijski operater nadaljuje postopek odklopa po 215. člena teh SONDSEE.
(poravnava stroškov iz naslova nujne oskrbe)
(1) Če je bila končnemu odjemalcu z dokončno odločbo CSD odobrena DSP, stroški dobavljene elektrike po ceni za nujno oskrbo ter stroški omrežnine in prispevkov za čas trajanja nujne oskrbe bremenijo distribucijskega operaterja.
(2) Če končnemu odjemalcu z dokončno odločbo CSD ni bila odobrena DSP, stroški dobavljene elektrike po ceni za nujno oskrbo ter stroški omrežnine in prispevkov za čas trajanja nujne oskrbe bremenijo gospodinjskega odjemalca.
(3) Po preteku trajanja nujne oskrbe do izvedbe menjave dobavitelja oziroma do zagotovitve zasilne oskrbe oziroma do izvedenega odklopa stroški dobavljene elektrike po ceni za nujno oskrbo ter stroški omrežnine in prispevkov bremenijo gospodinjskega odjemalca.
(obveščanje o porabi in izdaja računov po pogodbi o oskrbi v obdobju preložitve odklopa)
(1) Distribucijski operater v času zagotavljanja nujne oskrbe skladno s pogodbo o oskrbi v obdobju preložitve odklopa izdaja gospodinjskemu odjemalcu mesečne račune o porabljeni elektriki, ki za čas zagotavljanja nujne oskrbe iz pogodbe o oskrbi v obdobju preložitve odklopa bremenijo distribucijskega operaterja.
(2) Če gospodinjskemu odjemalcu ni bila odobrena DSP, distribucijski operater izvede obračun elektrike ter omrežnine in prispevkov skladno z drugim odstavkom prejšnjega člena, stornira izdane mesečne račune in obveznosti zaračuna gospodinjskemu odjemalcu. Le-ta lahko zaprosi za plačilo obveznosti v obrokih.
(obveščanje operaterja trga z elektriko)
Distribucijski operater na način iz tretjega odstavka 230. člena teh SONDSEE obvesti operaterja trga z elektriko o nastopu in zaključku nujne oskrbe na posamezni obračunski merilni točki v roku, ki je določen v predpisu, ki ureja delovanje trga z električno energijo.
VIII.6. Zagotavljanje električne energije za pokrivanje izgub, zasilne in nujne oskrbe in neupravičenega odjema
(nakup električne energije za pokritje izgub, zasilne in nujne oskrbe in neupravičenega odjema)
(1) Distribucijski operater skladno z določbo Energetskega zakona, ki opredeljuje naloge GJS distribucijskega operaterja, pokriva izgube električne energije v elektrodistribucijskem sistemu ter zagotavlja električno energijo za zasilno in nujno oskrbo, neupravičen odjem in nepravilno registrirane merilne podatke na posameznih območjih distribucijskega elektroenergetskega sistema.
(2) Distribucijski operater izvaja nakup električne energije za pokrivanje izgub v omrežju in oskrbe SODO v omrežju na tržen, pregleden in učinkovit način.
(podatki za izvedbo avkcije)
V primeru nakupa električne energije za pokrivanje izgub, zasilno in nujno oskrbo, neupravičen odjem in nepravilno registrirane merilne podatke na avkciji distribucijski operater izda avkcijska pravila, ki jih oblikuje po načelih preglednosti, nediskriminatornosti in konkurenčnosti, ter jih objavi na svoji spletni strani.
(1) Letni poračun izvedeta organizator trga z električno energijo in distribucijski operater. Poračun za posamezno območje distribucijskega sistema se izvede na način, da organizator trga posreduje obračun distribucijskemu operaterju za vsa območja distribucijskega sistema skupaj, s pregledom po posameznem območju distribucijskega sistema.
(2) Letni poračun električne energije za potrebe SODO=količine električne energije za potrebe SODOletno-∑količin električne energije za potrebe SODO mesečno.
(točka dobave električne energije)
Dobava električne energije se nanaša na DAP (mesto dobave po Incoterms) slovenska stran slovenske meje (točka v ELES-ovem prenosnem omrežju ali slovenskem distribucijskem elektroenergetskem sistemu). Pridobitev prenosnih kapacitet je izključno obveznost ponudnika.
VIII.7. Neupravičen odjem
(1) Neupravičen odjem je vsak odjem ali oddaja električne energije uporabnika sistema iz distribucijskega sistema, ki ni skladen s SZP, ali uporabnik sistema nima urejenih pogodbenih razmerij z distribucijskim operaterjem.
(2) Kot neupravičen odjem se šteje, če:
– je uporabnik sistema priključen na distribucijski sistem brez ustrezne pogodbe o uporabi sistema ali pogodbe o dobavi, niso pa izpolnjeni pogoji za zasilno ali nujno oskrbo;
– uporabnik sistema odjema ali oddaja električno energijo brez zahtevanih ali dogovorjenih merilnih naprav ali mimo njih ali če onemogoča pravilno registriranje merilnih podatkov ali v zahtevanem roku ne odpravi tehničnih pomanjkljivosti;
– uporabnik sistema onemogoča distribucijskemu operaterju dostop do merilnih naprav za potrebe vzdrževanja in odčitavanja merilnih naprav, za katere je ugotovljena trajna nedostopnost po 219. členu teh SONDSEE;
– je uporabnik sistema z merilnih naprav odstranil varnostno plombo;
– se uporabnik sistema svojevoljno priključi na distribucijski sistem;
– uporabnik sistema z merjeno močjo prekorači priključno moč določeno v SZP.
(3) O ugotovljenem neupravičenem odjemu distribucijski operater obvesti povzročitelja neupravičenega odjema. V obvestilu se opredeli vrsta kršitve iz prejšnjega odstavka in čas ugotovitve neupravičenega odjema.
(4) Za vse obveznosti dejanskega uporabnika sistema iz tega poglavja teh SONDSEE (neupravičen odjem) je lastnik merilnega mesta solidarno in neomejeno odgovoren.
(5) Če ni mogoče ugotoviti, kdaj se je začel neupravičeni odjem, mora uporabnik sistema plačati neupravičeni odjem električne energije ter omrežnino in prispevke za obdobje dvanajst mesecev nazaj od dneva ugotovitve neupravičenega odjema.
(določitev neupravičenega odjema, ko so količine izmerjene)
(1) Distribucijski operater v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena, razen šeste alineje, ko so količine izmerjene, uporabniku sistema zaračuna omrežnino in prispevke ter neupravičeno porabljeno električno energijo, in sicer v količinah, kot so jih izmerile merilne naprave. Neupravičeno porabljena električna energije se zaračuna po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 30 %. Pri izračunu omrežnine in prispevkov se obračunska moč upošteva za obdobje od nepooblaščene priključitve do dneva ugotovitve takšne priključitve na distribucijski sistem. Omrežnina in prispevki se za obračunsko merilno točko brez merjenja moči zaračuna po enotarifnih postavkah, ločeno za gospodinjski in ostali odjem, veljavnih za odjemno skupino na NN brez merjenja moči, za obračunsko merilno točko z merjeno močjo pa po tarifnih postavkah za odjemno skupino T<2500 ur po veljavnem ceniku AGEN na dan izstavitve računa.
(2) V primeru prekoračitve priključne moči določene v SZP se na merilnem mestu končnega odjemalca, kjer se obračunska moč meri, za obračun omrežnine in prispevkov celotna izmerjena obračunska moč poveča za procent prekoračitve obračunske moči nad priključno močjo in se obračuna na rednem računu za omrežnino in prispevke kot ločena postavka obračunske moči.
(3) Poleg stroškov porabljene električne energije ter omrežnine in prispevkov, distribucijski operater uporabniku sistema zaračuna tudi stroške odklopa in stroške ugotavljanja neupravičenega odjema.
(določitev neupravičenega odjema, ko količine niso izmerjene)
(1) Če v konkretnih primerih iz 245. člena teh SONDSEE ni mogoče zanesljivo ugotoviti drugih podatkov, se ocenitev količin električne energije in obračunske moči neupravičenega odjema za potrebe obračuna porabljene električne energije, omrežnine in prispevkov, izvede na naslednji način:
1. za uporabnike sistema na srednji in visoki napetosti:
a) če je bil nedovoljen poseg v pravilno registracijo maksimalne (obračunske) moči, se obračuna naznačena moč transformatorja, pri tem se enačijo kVA s kW;
b) če merilne naprave niso registrirale vse odvzete električne energije, se količina električne energije določi tako, da se naznačena moč transformatorja množi z mesečnimi obratovalnimi urami, in sicer:
– pri enoizmenskem obratovanju 300 ur;
– pri dvoizmenskem obratovanju 450 ur;
– pri troizmenskem obratovanju 550 ur;
2. za uporabnike sistema na nizki napetosti:
a) če je bil ugotovljen neupravičen odjem električne energije med glavno napravo za omejevanje toka in števcem električne energije, se za določitev količin upošteva naznačen tok omejevalne naprave, opredeljen v SZP, ali naznačen tok omejevalne naprave, ki je bil ugotovljen ob pregledu merilnega mesta in je večji kot je opredeljen v SZP za to merilno mesto (to mora biti razvidno v zapisniku pregleda). Prerez vodnikov se v tem primeru ne upošteva;
b) če je na merilnem mestu nameščen števec z vgrajeno napravo za omejevanja toka in je bil neupravičen odjem pred obračunskim števcem električne energije z vodniki ali več žilnim kablom, se za določitev količin neupravičenega odjema upošteva prenosna zmogljivost uporabljenih vodnikov ali kablov po spodaj navedeni tabeli 4. Naznačenih tokov na varovalkah pred in za ugotovljeno nepooblaščeno priključitev na distribucijski sistem se v tem primeru ne upošteva pri določitvi količin neupravičenega odjema.
Tabela 4 je povzeta iz standarda SIST HD 60364-5-52:2011. Annex C. Vrednosti tokov ustrezajo referenčni izvedbi inštalacije »C«, prerezu in materialu vodnika iz Al ali Cu, vrsti izolacije PVC, temperaturi vodnika 70 °C in temperaturi okolice 30 °C. Količine neupravičenega odjema se izračunajo kot zmnožek toka uporabljenega vodnika iz Tabele 2, napetosti 230 V in mesečnih obratovalnih ur in sicer:
– v mesecih od 1. oktobra do 31. marca 200 ur/mesec;
– v mesecih od 1. aprila do 30. septembra 130 ur/mesec;
TABELA 4: Obremenljivost vodnikov
»C« | [ A ] |
Prerez vodnika v [mm2] | 1 fazni prik. | 1 fazni prik. | 3 fazni prik. | 3 fazni prik. |
Al | Cu | Al | Cu |
1,5 | / | 19,5 | / | 17 |
2,5 | 21 | 27 | 18,5 | 23 |
4 | 28 | 36 | 25 | 31 |
6 | 36 | 46 | 32 | 40 |
10 | 49 | 63 | 44 | 54 |
16 | 66 | 85 | 58 | 73 |
25 | 83 | 110 | 73 | 95 |
35 | 103 | 137 | 90 | 117 |
50 | 125 | 167 | 110 | 141 |
70 | 160 | 213 | 140 | 179 |
95 | 195 | 258 | 170 | 216 |
120 | 226 | 299 | 197 | 249 |
150 | 261 | 344 | 226 | 285 |
185 | 298 | 392 | 256 | 324 |
240 | 352 | 461 | 300 | 380 |
c) če je bila vplivana samo stikalna ura ali sprejemnik MTK, se ves odjem električne energije ter omrežnina in prispevki zaračunajo po veljavni ceni za višjo dnevno tarifno postavko;
d) če je bilo poseženo na napravo za omejevanje toka ali na registracijo moči, se moč določi tako, da se upoštevajo nazivni toki, ki ustrezajo vrsti in prerezu vodnikov, po katerih je bil ta odjem izveden.
(2) Distribucijski operater v primerih iz 245. člena teh SONDSEE, ko so količine določene na podlagi tega člena, uporabniku zaračuna omrežnino in prispevke ter neupravičeno porabljeno električno energijo, in sicer v količinah, kot so bile določene v prvem odstavku tega člena. Neupravičeno porabljena električna energije se zaračuna po ceni, ki je enaka ceni električne energije višje dnevne tarifne postavke za zasilno oskrbo na dan izstavitve računa, povečani za 30 %. Pri izračunu omrežnine in prispevkov se obračunska moč upošteva za obdobje od priključitve do dneva ugotovitve takšne priključitve na distribucijski sistem, vendar največ za 12 mesecev. Omrežnina in prispevki se za obračunsko merilno točko brez merjenja moči zaračuna po enotarifnih postavkah, ločeno za gospodinjski in ostali odjem, veljavnih za odjemno skupino na NN brez merjenja moči, za obračunsko merilno točko z merjeno močjo pa po tarifnih postavkah za odjemno skupino T<2500 ur po veljavnem ceniku AGEN na dan izstavitve računa.
(3) Če neupravičen odjem izvaja oseba, ki v evidencah distribucijskega operaterja nima evidentiranega merilnega mesta, se neupravičen odjem zaračuna kot je določeno za neupravičen odjem gospodinjskega odjemalca za fizično osebo ali ostali odjem za pravno osebo.
(4) Distribucijski operater uporabniku sistema poleg stroškov porabljene električne energije, omrežnine in prispevkov zaračuna tudi stroške odklopa ter stroške ugotavljanja neupravičenega odjema.
IX. DOGODKI NA MERILNEM MESTU IN MERILNI TOČKI
IX.1. Postopek menjave lastništva merilnega mesta
(dokazila potrebna za spremembo lastništva)
(1) Novi lastnik merilnega mesta mora v roku 30 dni po nastali spremembi lastništva podati vlogo iz 136. člena teh SONDSEE za spremembo lastništva obstoječega merilnega mesta in sklenitev nove pogodbe o uporabi sistema ter priložiti podatke o tem merilnem mestu in ustrezne dokumente iz četrtega odstavka tega člena, ki dokazujejo spremembo lastništva objekta s priključkom. Če je vloga za spremembo lastništva podana po preteku roka iz prejšnjega stavka, distribucijski operater vlogo za spremembo lastnika na merilnem mestu zavrne, novi lastnik pa mora zaprositi za novo SZP.
(2) V primeru, da je merilno mesto objekta ali posameznega dela objekta z več stanovanjskimi ali poslovnimi enotami v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, morajo vsi pooblastiti enega izmed solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bo podal vlogo za spremembo lastništva obstoječega merilnega mesta in sklenil novo pogodbo o uporabi sistema ter bo v enotni evidenci merilnih mest evidentiran kot lastnik merilnega mesta. Pooblaščeni solastnik ali skupni lastnik s sklenitvijo pogodbe o uporabi sistema prevzema pravice in obveznosti na merilnem mestu in ureja vsa razmerja z ostalimi solastniki ali skupnimi lastniki iz naslova pravic in obveznosti na tem merilnem mestu neodvisno od distribucijskega operaterja.
(3) Vlogo za spremembo lastnika na merilnem mestu lahko poda tudi s strani novega lastnika merilnega mesta pooblaščen dobavitelj. V tem primeru postopek poteka skladno s tretjim odstavkom 254. člena teh SONDSEE.
(4) Kot dokazilo, ki ga distribucijski operater upošteva za spremembo lastništva, šteje zemljiško knjižni izpisek. Če lastništvo še ni zavedeno v zemljiški knjigi, novi lastnik merilnega mesta lahko predloži:
– overjeno kopijo prodajne ali menjalne ali darilne pogodbe; ali
– kopijo sporazuma o razdelitvi premoženja, skupaj z zemljiško knjižnim predlogom; ali
– kopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju; ali
– kopijo pravnomočne sodne ali upravne odločbe.
(5) Poleg navedenega dokumenta iz prejšnjega odstavka mora novi lastnik merilnega mesta dostaviti še obojestransko podpisan primopredajni zapisnik ali drug ustrezen dokument ob prevzemu objekta, iz katerega mora biti razviden odčitek s števca električne energije in datum primopredaje, ter pogodbo o dobavi elektrike sklenjeno med izbranim dobaviteljem in novim lastnikom merilnega mesta ali pooblaščencem novega lastnika merilnega mesta – uporabnikom sistema.
(izvedba spremembe lastništva)
(1) Distribucijski operater najkasneje v roku osmih delovnih dni od dneva prejema pravočasne, popolne in pravilne vloge za spremembo lastništva izvede obračun omrežnine in prispevkov ter porabljene električne energije za dosedanjega uporabnika sistema in njegovega dobavitelja do datuma iz primopredajnega zapisnika ter pripravi pogodbo o uporabi sistema za novega lastnika merilnega mesta.
(2) Poslana pogodba o uporabi sistema se na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka šteje za veljavno tudi v primeru, če novi lastnik merilnega mesta v 30 dneh od oddaje vloge ni vrnil podpisane pogodbe o uporabi sistema oziroma ni zahteval odklopa od sistema ali njegov izbrani dobavitelj ni odstopil od pogodbe o dobavi elektrike, uporablja pa se od dneva odčitka na dan primopredaje objekta. O tem načinu veljavnosti pogodbe o uporabi sistema, ki temelji na podlagi izražene volje novega lastnika merilnega mesta, distribucijski operater seznani le-tega v splošnem delu pogodbe o uporabi sistema. Pogodbi o uporabi sistema priloži podatke iz nove evidence merilnega mesta, nove evidence merilne točke in splošni del pogodbe o uporabi sistema.
(3) Distribucijski operater prične z distribucijo električne energije novemu lastniku merilnega mesta na osnovi veljavne pogodbe o uporabi sistema, ki je bila sklenjena na osnovi pravnega posla, ki ni posledica univerzalnega pravnega nasledstva, ter so s strani dosedanjega lastnika merilnega mesta poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja (omrežnina in prispevki, oskrbe SODO, plačljive storitve, ki niso zajete v omrežnini). Če s strani dosedanjega lastnika merilnega mesta niso poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja, distribucijski operater evidentira novega lastnika merilnega mesta, če med distribucijskim operaterjem in novim lastnikom merilnega mesta obstoja pisni dogovor, da le-ta pristopa k dolgu ali prevzema ta dolg. S tem novi lastnik merilnega mesta vstopi v vse pravice in obveznosti prejšnjega lastnika. V nasprotnem primeru mora novi lastnik merilnega mesta zaprositi za novo SZP. Distribucijski operater na podlagi veljavne pogodbe o uporabi sistema evidentira novega lastnika merilnega mesta v enotni evidenci merilnih mest.
(4) V primeru spremembe lastništva na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva se pogodba o uporabi sistema z novim lastnikom merilnega mesta ne sklepa in novega lastnika merilnega mesta bremenijo vse neporavnane obveznosti prejšnjega lastnika. Distribucijski operater novega lastnika merilnega mesta evidentira v enotni evidenci merilnih mest na podlagi ustreznega dokazila in nadaljuje z distribucijo električne energije novemu lastniku merilnega mesta.
(5) V primeru spremembe lastništva, ki je posledica originalnega pridobitnega načina, distribucijski operater izda novemu lastniku merilnega mesta novo SZP, na osnovi katerega sklene pogodbo o uporabi sistema. Novega lastnika merilnega mesta ne bremenijo vse neporavnane obveznosti prejšnjega lastnika. Distribucijski operater na podlagi veljavne pogodbe o uporabi sistema evidentira novega lastnika merilnega mesta v enotni evidenci merilnih mest in prične z distribucijo električne energije novemu lastniku merilnega mesta.
IX.2. Postopek menjave uporabnika sistema na obračunski merilni točki
(vloga za izdajo pogodbe o uporabi sistema s predložitvijo soglasja lastnika merilnega mesta)
(1) Uporabnik sistema, ki ni lastnik merilnega mesta in je najemnik ali drug uporabnik, poda v roku 30 dni po nastali spremembi vlogo za sklenitev pogodbe o uporabi sistema s soglasjem lastnika merilnega mesta. Če je vloga za izdajo pogodbe o uporabi sistema podana po preteku roka iz prejšnjega stavka, distribucijski operater izvede vse spremembe največ za 30 dni nazaj od dneva prejema zahteve za spremembo.
(2) Na osnovi te vloge lastnik merilnega mesta skladno z določbo Energetskega zakona, ki ureja sklepanje pogodbe o uporabi sistema, soglaša, da:
– lahko pooblaščenec lastnika merilnega mesta uporablja merilno mesto lastnika merilnega mesta in odjema ali oddaja elektriko preko njegovega merilnega mesta;
– lahko pooblaščenec lastnika merilnega mesta kot končni odjemalec ali proizvajalec sklepa pogodbe o dobavi elektrike in pogodbo o uporabi sistema.
(3) V primeru, da je merilno mesto v solastnini ali skupni lastnini dveh ali več oseb, evidentirani lastnik merilnega mesta poda uporabniku sistema (najemnik ali drugi uporabnik) soglasje iz prejšnjega odstavka.
(4) Vlogo za izdajo pogodbe o uporabi sistema lahko poda tudi s strani novega uporabnika sistema pooblaščen dobavitelj. V tem primeru postopek poteka skladno s tretjim odstavku 254. člena teh SONDSEE.
(5) Poleg vloge za izdajo pogodbe o uporabi sistema mora novi uporabnik sistema na merilnem mestu dostaviti še obojestransko podpisan primopredajni zapisnik ali drug ustrezen dokument ob zamenjavi uporabnika sistema, iz katerega mora biti razvidno stanje števca električne energije in datum primopredaje, če to ni navedeno na vlogi, ter pogodbo o dobavi elektrike sklenjeno med izbranim dobaviteljem in novim uporabnikom sistema.
(izvedba spremembe uporabnika sistema)
(1) Distribucijski operater najkasneje v roku osmih delovnih dni od dneva prejema pravočasne, popolne in pravilne vloge za izdajo pogodbe o uporabi sistema izvede obračun omrežnine in prispevkov ter porabljene električne energije za dosedanjega uporabnika sistema na obračunski merilni točki in njegovega dobavitelja do datuma iz primopredajnega zapisnika ter pripravi pogodbo o uporabi sistema za novega uporabnika sistema na merilnem mestu.
(2) Poslana pogodba o uporabi sistema se na podlagi vloge iz prejšnjega odstavka šteje za veljavno tudi v primeru, če novi uporabnik sistema na obračunski merilni točki v 30 dneh od oddaje vloge ni vrnil podpisane pogodbe o uporabi sistema oziroma ni uporabnik sistema zahteval odklopa od sistema ali njegov izbrani dobavitelj ni odstopil od pogodbe o dobavi elektrike, uporablja pa se od dneva odčitka na dan primopredaje objekta. Distribucijski operater prične z distribucijo električne energije novemu uporabniku sistema na obračunski merilni točki na osnovi nove pogodbe o uporabi sistema in ko so s strani dosedanjega uporabnika sistema na obračunski merilni točki poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja (omrežnina in prispevki, oskrbe SODO, plačljive storitve, ki niso zajete v omrežnini).
(3) Če s strani dosedanjega uporabnika sistema na obračunski merilni točki niso poravnane vse obveznosti do distribucijskega operaterja, za vse te obveznosti odgovarja lastnik merilnega mesta.
(4) Distribucijski operater o evidentirani spremembi uporabnika sistema na obračunski merilni točki obvesti dosedanjega in/ali novega dobavitelja.
IX.3. Postopek menjave naslovnika na obračunski merilni točki
(vloga za evidentiranje spremembe naslova za pošiljanje pošte)
(1) Uporabnik sistema lahko z vlogo za evidentiranje spremembe naslova za pošiljanje pošte zahteva spremembo naslova za pošiljanje pošte, kar distribucijski operater evidentira v enotni evidenci merilnih točk. Dobavitelj posamezne obračunske merilne točke ne more biti hkrati evidentiran tudi kot naslovnik za pošiljanje pošte, razen za obračunske merilne točke, kjer je dobavitelj tudi uporabnik sistema.
(2) Omenjeno vlogo lahko poda tudi s strani uporabnika sistema pooblaščena oseba. V primeru, da omenjeno vlogo poda izbrani dobavitelj kot pooblaščena oseba, postopek poteka po tretjem odstavku 254. člena teh SONDSEE.
(evidentiranje spremembe naslova za pošiljanje pošte)
(1) Distribucijski operater najkasneje v roku osem delovnih dni evidentira nov naslov za pošiljanje pošte v enotni evidenci merilnih točk in prične s pošiljanjem pošte na nov naslov s koriščenjem standardne poštne storitve ali na dogovorjen naslov elektronske pošte. Med pošto spadajo računi in obvestila vezana na izvajanje pogodbe o uporabi sistema.
(2) Distribucijski operater o evidentirani spremembi obvesti dobavitelja.
(3) Ob spremembi naslova za pošiljanje pošte se obračun ne izvede.
IX.4. Postopek menjave dobavitelja obračunske merilne točke
(1) Menjava dobavitelja je proces, v katerem distribucijski operater za priključeno obračunsko merilno točko končnega odjemalca ali proizvajalca dosedanjega dobavitelja zamenja z novim dobaviteljem in spremembo evidentira v enotni evidenci merilnih točk.
(2) Končni odjemalec ali proizvajalec, ki ni lastnik merilnega mesta in je evidentiran v evidenci merilnih točk, lahko zahteva menjavo dobavitelja skladno z določbo Energetskega zakona, ki omogoča pooblaščencu lastnika merilnega mesta, da sklene pogodbo o dobavi in menja dobavitelja.
(3) V procesu menjave dobavitelja (vložitev zahteve za menjavo dobavitelja, odobritev oziroma zavrnitev menjave dobavitelja, odčitavanje števca in potrditev izvedbe menjave dobavitelja) poteka vsa komunikacija med vlagateljem zahteve za menjavo dobavitelja in dosedanjim dobaviteljem ter distribucijskim operaterjem v elektronski obliki. Format, vsebina in način komunikacije je določen v navodilu iz 205. člena teh SONDSEE.
(4) Novi dobavitelj pridobi podatke potrebne za vložitev zahteve za menjavo dobavitelja pri končnem odjemalcu ali proizvajalcu, s katerim je sklenil pogodbo o dobavi, in po potrebi v enotni evidenci merilnih točk pri distribucijskem operaterju.
(5) Podatke iz enotne evidence merilnih točk, količine fakturirane realizacije omrežnine ali 15-minutne bloke energije za preteklih 12 mesecev lahko novi dobavitelj na podlagi pooblastila končnega odjemalca oziroma proizvajalca ali na osnovi sklenjene pogodbe o dobavi električne energije pridobi pri distribucijskem operaterju samo za namene priprave ponudbe končnemu odjemalcu ali proizvajalcu, kontrole podatkov pogodbe o dobavi ali vložitve zahteve za menjavo dobavitelja. Zahteva za pridobitev podatkov in podatki se med dobaviteljem in distribucijskim operaterjem izmenjajo v elektronski obliki. Distribucijski operater zagotovi podatke, če je pooblastilo skladno s podatki iz enotne evidence merilnih točk distribucijskega operaterja in od podpisa pogodbe ali pooblastila končnega odjemalca oziroma proizvajalca ni minilo več kot šest mesecev.
(vložitev zahteve za menjavo dobavitelja)
(1) Zahtevo za menjavo dobavitelja pri distribucijskem operaterju poda uporabnik sistema ali novi dobavitelj po pooblastilu uporabnika sistema in na osnovi sklenjene pogodbe o dobavi elektrike z uporabnikom sistema. Vlagatelj sme zahtevati menjavo dobavitelja le za obračunsko merilno točko, kjer je v sklenjeni pogodbi o dobavi elektrike pogodbena stranka enaka uporabniku sistema v enotni evidenci merilnih točk distribucijskega operaterja.
(2) Trenutek, ko se evidentira zahteva za menjavo dobavitelja v informacijskem sistemu distribucijskega operaterja, se šteje za čas prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(3) Če distribucijski operater za isto obračunsko merilno točko prejme več vlog za menjavo dobavitelja, obravnava prvo prispelo zahtevo za menjavo dobavitelja, zahtevke ostalih vlagateljev za menjavo dobavitelja pa zavrne do zaključka obravnave prvo prispele zahteve za menjavo dobavitelja.
(vsebina zahteve za menjavo dobavitelja)
Zahteva za menjavo dobavitelja mora biti pravočasna, popolna in pravilna ter mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
– številko obračunske merilne točke;
– identifikator distribucijskega območja;
– naziv, naslov in davčna številka pogodbene stranke iz pogodbe o dobavi elektrike;
– zavezanec za plačilo omrežnine in prispevkov (uporabnik sistema ali dobavitelj);
– naziv in EIC identifikator izbranega dobavitelja odjema;
– naziv in EIC identifikator izbranega dobavitelja oddaje;
– elektronsko obliko pogodbe o dobavi elektrike, iz katere morajo biti razvidni najmanj pogodbene stranke, obdobje veljavnosti pogodbe, številka obračunske merilne točke in številka merilnega mesta, ki je predmet pogodbe, in podpisi pogodbenih strank, predvsem za namen razreševanja naknadnih sporov.
(potrditev prejema zahteve za menjavo dobavitelja)
Ob prejemu zahteve za menjavo dobavitelja distribucijski operater potrdi vlagatelju prejem zahteve.
(pregled zahteve za menjavo dobavitelja)
(1) Distribucijski operater pregleda zahtevo za menjavo dobavitelja in odobri zahtevo, če niso podani razlogi za zavrnitev menjave dobavitelja.
(2) Seznam in šifrant standardnih razlogov za zavrnitev menjave dobavitelja je določen v navodilu iz 205. člena teh SONDSEE, ki ga distribucijski operater objavi na svoji spletni strani. Pri izmenjavi podatkov se uporabljajo samo standardizirani identifikatorji, opisi pa, če gre za nestandardne razloge zavrnitve zahteve.
(3) O odobritvi menjave dobavitelja distribucijski operater obvesti vlagatelja, novega in dosedanjega dobavitelja najkasneje do petega delovnega dne od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(4) Do izdaje obvestila iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj odstopi od zahteve za menjavo dobavitelja brez stroškov. Distribucijski operater potrdi vlagatelju odstop od menjave dobavitelja.
(5) O zavrnitvi menjave dobavitelja distribucijski operater obvesti vlagatelja najkasneje do petega delovnega dne od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(obvestilo o odobritvi zahteve za menjavo dobavitelja)
(1) Obvestilo o odobreni zahtevi za menjavo dobavitelja za vlagatelja in novega dobavitelja vsebuje najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– naziv in EIC identifikator novega dobavitelja;
– predviden datum izvedbe zamenjave dobavitelja na obračunski merilni točki;
– način pridobitve odčitka števca;
– predvideno obdobje pridobitve odčitka števca;
– podatek o tovarniški številki nameščenega števca na merilnem mestu, datum zadnjega odčitka in zadnji odčitek števca, ki je evidentiran v sistemu distribucijskega operaterja.
(2) Obvestilo o odobreni zahtevi za menjavo dobavitelja za dosedanjega dobavitelja vsebuje najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– naziv in EIC identifikator dosedanjega dobavitelja;
– predviden datum izvedbe zamenjave dobavitelja na obračunski merilni točki.
(obvestilo o zavrnitvi zahteve za menjavo dobavitelja)
Obvestilo o zavrnjeni zahtevi za menjavo dobavitelja za vlagatelja vsebuje najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– naziv in EIC identifikator novega dobavitelja;
– razlog zavrnitve menjave dobavitelja na obračunski merilni točki.
(način določitve datuma predvidene menjave dobavitelja)
Distribucijski operater določi predvideni datum menjave dobavitelja za uporabnika sistema najkasneje na 21. dan od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(način določitve načina odčitavanja števca)
(1) Distribucijski operater določi način pridobitve odčitka števca na naslednji način:
– v primeru nameščenega ustreznega elektronskega števca na merilnem mestu in zagotovljene povezave med merilnim centrom in tem števcem pridobitev odčitka izvede distribucijski operater najkasneje na 21. dan od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja;
– v ostalih primerih je za pridobitev odčitka števca zadolžen uporabnik sistema, ki v roku iz pete alineje prvega odstavka 259. člena teh SONDSEE preko novega dobavitelja sporoči stanje števca distribucijskemu operaterju, izključno v skladu s tretjim odstavkom 254. členom teh SONDSEE;
– v primeru, da distribucijski operater v zadnjih 12 mesecih od datuma predvidene menjave dobavitelja ni uspel pridobiti stanja števca na merilnem mestu zaradi nedostopnosti merilnega mesta, o nameravanjem odčitavanju števca z obiskom merilnega mesta zaradi menjave dobavitelja obvesti uporabnika sistema ter o nameravanem odčitavanju seznani dosedanjega in novega dobavitelja. Distribucijski operater izda obvestilo najkasneje tri delovne dni po odobritvi menjave dobavitelja;
– v primeru, da dobavitelj do petega dne od dneva odobritve menjave dobavitelja sporoči distribucijskemu operaterju, da je merilno mesto uporabniku sistema nedostopno za odčitavanje, distribucijski operater izvede odčitek najkasneje 21 dan od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(2) Odčitek s števca za izvedbo menjave dobavitelja se lahko izvede v obdobju med dnevom izdanega obvestila o odobreni menjavi dobavitelja in 21 dnevom od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja.
(dejanska izvedba menjave dobavitelja)
(1) Distribucijski operater dejansko izvede menjavo dobavitelja na obračunski merilni točki po prejemu odčitka števca, na kateri se izvaja menjava dobavitelja, ki ustreza validacijskim kriterijem, ter izvede končni obračun za dosedanjega dobavitelja najkasneje v roku pet delovnih dni po pridobitvi odčitka oziroma za obračunske merilne točke z merjeno močjo v roku pet delovnih dni po preteku meseca, v katerem je bila izvedena menjava dobavitelja.
(2) V primeru iz druge alineje 262. člena teh SONDSEE se odčitek, izveden v obdobju med dnevom izdanega obvestila o odobreni menjavi dobavitelja in 21 dnevom od dneva prejema zahteve za menjavo dobavitelja, datira na dan pridobitve odčitka in distribucijski operater izvede menjavo na ta dan dejanskega odčitka.
(3) V primeru, da distribucijski operater s strani uporabnika sistema v roku iz drugega odstavka 262. člena teh SONDSEE ne prejme odčitka števca ali ta ne ustreza validacijskim kriterijem oziroma distribucijski operater ne more pridobiti odčitka, ker je merilno mesto nedostopno za odčitavanje, distribucijski operater zavrne menjavo dobavitelja na obračunski merilni točki za uporabnika sistema.
(4) Po izvedeni spremembi dobavitelja na obračunski merilni točki distribucijski operater izvede ustrezne spremembe v enotni evidenci merilnih točk.
(obvestilo o izvedeni menjavi dobavitelja)
(1) Distribucijski operater obvesti dosedanjega in novega dobavitelja o izvedeni menjavi dobavitelja takoj po evidentiranju spremembe v enotni evidenci merilnih točk.
(2) To obvestilo mora za novega dobavitelja vsebovati najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– naziv in EIC identifikator novega dobavitelja;
– datum izvedbe menjave dobavitelja na obračunski merilni točki;
– odčitek s števca na dan izvedene menjave dobavitelja;
– način pridobitve odčitka.
(3) To obvestilo mora za dosedanjega dobavitelja vsebovati najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– naziv in EIC identifikator dosedanjega dobavitelja;
– datum izvedbe menjave dobavitelja na obračunski merilni točki;
– odčitek s števca na dan izvedene menjave dobavitelja;
– način pridobitve odčitka.
(obvestilo o zavrnjeni menjavi dobavitelja)
(1) Distribucijski operater obvesti vlagatelja, dosedanjega in novega dobavitelja o zavrnjeni menjavi dobavitelja na obračunski merilni točki uporabnika sistema zaradi odčitka najkasneje v roku pet delovnih dni od dneva predvidene menjave dobavitelja.
(2) To obvestilo mora vsebovati najmanj:
– številko obračunske merilne točke;
– razlog zavrnitve menjave dobavitelja na obračunski merilni točki;
– pravni pouk za vlagatelja, če je zahtevo za menjavo dobavitelja podal uporabnik sistema.
(zaključni obračun ob menjavi dobavitelja)
Distribucijski operater izvede in posreduje dosedanjemu dobavitelju končni obračun skladno z 205. členom teh SONDSEE zaradi zamenjave dobavitelja najkasneje v roku 6 tednov od dneva izvedene menjave dobavitelja.
X. PRIPRAVA OBRAČUNSKIH PODATKOV, OBRAČUN IN POSREDOVANJE
X.1. Postopki priprave obračunskih podatkov
(vir obračunskih podatkov)
Merilni podatki o parametrih električne energije (moč, delovna in jalova električna energija) se ugotavljajo z merilnimi napravami in tvorijo osnovo za pripravo obračunskih podatkov.
(način in frekvenca odčitavanje merilnih podatkov)
(1) Odčitavanje merilnih podatkov iz merilnih naprav uporabnikov sistema, pri katerih se obračunska moč meri, in tistih, ki so vključene v sistem daljinskega zajema merilnih podatkov, poteka mesečno in se registrira pri distribucijskemu operaterju.
(2) Ostalim uporabnikom sistema se merilne naprave odčitavajo vsaj enkrat letno.
(3) Odčitki iz prvega odstavka in enkrat letni odčitek iz drugega odstavka tega člena sodijo v standardno storitev distribucijskega operaterja.
(dodatno odčitavanje na zahtevo)
Če uporabnik sistema ali dobavitelj zahteva dodatno odčitavanje merilnih naprav izven tistih, ki sodijo v storitve distribucijskega operaterja, ki so pokrite iz omrežnine, mu ima distribucijski operater pravico zaračunati dodatne stroške odčitavanja merilnih naprav in posredovanje podatkov po veljavnem in objavljenem ceniku storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini.
(obračun v primeru prenehanje pogodbe o uporabi sistema)
V primeru prenehanja pogodbe o uporabi sistema iz 140. člena teh SONDSEE je distribucijski operater dolžan odčitati števec in v 15 dneh po pridobitvi odčitka izvesti zaključni obračun.
(1) Obračunsko obdobje, za katero distribucijski operater izdela obračunske podatke, je praviloma od 00.00 ure prvega dne do 24.00 ure zadnjega dne v koledarskem mesecu za tiste uporabnike sistema, ki imajo nameščene naprave, skladne s 177. členom teh SONDSEE, in imajo omogočen daljinski zajem podatkov.
(2) Ostale uporabnike sistema lahko distribucijski operater odčitava mesečno ali letno. Obračunsko obdobje je določeno z obdobjem med dvema odčitkoma. V primeru letnega odčitavanja mora distribucijski operater izvesti odčitek v predvidenem mesecu odčitavanja.
(podlaga za različne obračune)
Obračunsko obdobje in podatki iz tega poglavja so osnova za obračun omrežnine in prispevkov, dobave ali odjema električne energije, obračuna realizacije bilančnih skupin in morebitnih drugih obveznosti.
(način priprave obračunskih podatkov)
(1) Obračunske podatke za obračunsko obdobje pripravi distribucijski operater skladno z določili tega člena.
(2) Za uporabnike sistema z obračunom moči po merjeni moči distribucijski operater praviloma izdela obračunske podatke za mesečno obračunsko obdobje od 00.00 ure prvega dne do 24.00 ure zadnjega dne v koledarskem mesecu.
(3) V ostalih primerih uporabnikov sistema z določanjem obračunske moči na podlagi omejevalca toka, za katere distribucijski operater mesečno odčitava merilne naprave in imajo omogočen daljinski zajem merilnih podatkov, distribucijski operater pripravi obračunske podatke na podlagi razlike med končnim in začetnim stanjem merilnih naprav v obračunskem obdobju, pri čemer je začetno stanje tekočega obračunskega obdobja vedno enako končnemu stanju predhodnega obračunskega obdobja.
(4) V primerih, ko distribucijski operater odčitava merilne naprave letno, distribucijski operater med obračunskim obdobjem pripravlja obračunske podatke za koledarski mesec na podlagi povprečne dnevne porabe predhodnega obračunskega obdobja in števila dni v mesecu. Distribucijski operater na podlagi pridobljenih odčitkov najmanj enkrat letno izvede poračun. Obračunski podatek v primeru poračuna je razlika med končnim in začetnim stanjem obračunskega obdobja, pri čemer se na podlagi linearne interpolacije določijo obračunski podatki po obdobjih cene za omrežnino in prispevke ter odštejejo že zaračunane količine in zneske z akontacijami, ki jih je distribucijski operater izstavil med obračunskim obdobjem.
(5) V primeru, da se uporabniku sistema odčitavajo merilne naprave enkrat letno, lahko do 20. v mesecu uporabnik sistema sam sporoči števčno stanje merilne naprave, ki je odčitano v koledarskem mesecu in ni starejše od osem dni. Odčitek lahko posreduje preko spletne storitve ali spletnega portala tudi evidentiran dobavitelj na merilnem mestu. Če odčitek ne izpolnjuje validacijskih kriterijev, distribucijski operater ne izvede obračuna po sporočenem odčitku in to sporoči odjemalcu oziroma dobavitelju. Če sporočen odčitek ustreza validacijskim kriterijem distribucijskega operaterja ali odjemalec oziroma dobavitelj prevzame odgovornost za posledice obračuna z odčitkom, ki ne izpolnjuje validacijskih kriterijev distribucijskega operaterja, se s sporočenim oziroma pridobljenim odčitkom zaključi obračunsko obdobje in izdela obračunske podatke po postopku, opisanem v predhodnem odstavku. V mesecu izvedbe rednega letnega odčitavanja in obračuna distribucijski operater uporabi prejeti odčitek za obračun le v primeru, ko ni uspel odčitati merilne naprave.
(6) Uporabniku sistema, pri katerem se obračunska moč določa z omejevalcem toka in je vključen v sistem daljinskega zajema merilnih podatkov ter distribucijskemu operaterju ne uspe daljinsko odčitati števca, distribucijski operater za obračun uporabi odčitek iz daljinskega zajema merilnih podatkov na katerikoli drugi dan po zadnjem dnevu v mesecu ali ročno odčita merilno mesto in preveri ustreznost delovanja daljinskega zajema merilnih podatkov. Če daljinski zajem merilnih podatkov ni mogoč, distribucijski operater merilno mesto uvrsti v letno frekvenco odčitavanja.
(7) Za ostale uporabnike sistema, pri katerih distribucijski operater odčitava merilne naprave mesečno, izdela obračunske podatke za obračunsko obdobje, ki je določeno z obdobjem med končnim in začetnim stanjem merilnih naprav v obračunskem obdobju.
(8) V kolikor distribucijski operater ni pridobil odčitka s števca in so razlogi za to na strani uporabnika sistema, distribucijski operater izvede obračun na podlagi ocen stanj števca pripravljenih na podlagi 278. člena teh SONDSEE.
(frekvenca pošiljanja podatkov)
(1) Merilne podatke oziroma mesečne obračunske podatke posreduje distribucijski operater enkrat mesečno dobavitelju, ki je registriran v enotni evidenci merilnih točk za obračunsko obdobje, in končnemu odjemalcu, kateremu račun za omrežnino in prispevke izstavlja distribucijski operater.
(2) Merilni oziroma obračunski podatki se posredujejo na enoten način, uporabniku na računu in dobavitelju v elektronski obliki, skladno z navodilom iz 205. člena teh SONDSEE.
Pri merilnih oziroma obračunskih podatkih se obračunska moč (kW), prevzeta ali oddana delovna energija (kWh) in prekomerno prevzeta jalova energija (kVArh) zaokrožujejo na cela števila skladno z 201. členom teh SONDSEE.
X.2. Obračun in posredovanje podatkov o omrežnini in prispevkih
(način izvajanja obračuna in posredovanja podatkov o omrežnini in prispevkih)
Distribucijski operater izvaja obračun in posredovanje podatkov o omrežnini in prispevkih na način, določen v pogodbi o uporabi sistema, Energetskem zakonu, podzakonskih predpisih, ki urejajo zaračunavanje in plačevanje omrežnine in prispevkov, in teh SONDSEE.
(sprememba obračunske moči)
(1) Končni odjemalec, ki se mu obračunska moč določi na podlagi omejevalca toka, lahko zahteva spremembo obračunske moči v okviru veljavnega SZP. Stroške uveljavitve spremembe plača končni odjemalec po ceni iz veljavnega cenika storitev distribucijskega operaterja, ki niso zajete v omrežnini. Sprememba teh podatkov ne pomeni spremembe pogodbe o uporabi sistema in se uporablja od datuma izvedbe spremembe naprej.
(2) Zahteva za spremembo obračunske moči iz prejšnjega odstavka ni možna v primeru končnega odjemalca, ki ima za svojim merilnim mestom priključeno napravo za proizvodnjo električne energije ali je vključen v skupnostno samooskrbo.
(določitev količin in zneska akontacije za omrežnino in prispevke)
(1) Če distribucijski operater merilne naprave uporabnika sistema odčitava enkrat letno, določi osnove za izračun količin in zneska akontacije za omrežnino in prispevke na podlagi obračunske moči za tekoči mesec in povprečne dnevne porabe zadnjega obračunskega obdobja pomnožene s številom dni obdobja, za katerega se akontacija izstavlja. Za novega uporabnika sistema določi distribucijski operater osnove za izračun količin in zneska akontacije na podlagi predvidenih količinskih podatkov uporabnika sistema.
(2) V primeru letnega obračuna na obračunski merilni točki se uporabnik sistema in dobavitelj lahko dogovorita, da bosta redno posredovala odčitke distribucijskemu operaterju. Dobavitelj to sporoči distribucijskemu operaterju preko spletne storitve za naročilo na neakontacijski obračun. Distribucijski operater v tem primeru ne izda akontacije, ampak uporabi sporočen odčitek za obračun. Če odčitek ni sporočen do 20. v mesecu ali ne ustreza validacijskim parametrom distribucijskega operaterja, distribucijski operater za to obračunsko merilno točko začne z izdajo akontacij.
(3) V primeru rednega letnega odčitavanja distribucijski operater odčitek sporočen s strani uporabnika sistema upošteva, če zaradi nedostopnosti merilnega mesta števca ni uspel odčitati.
(odčitavanje merilne naprave v primeru spremembe cene za omrežnino in prispevke)
Uporabniku sistema, ki se mu obračunska moč določi na podlagi omejevalca toka in ima letno ali mesečno obračunsko obdobje, distribucijski operater ob spremembi cene omrežnine in prispevkov, ki ne sovpada s koncem obračunskega obdobja, ne odčita merilne naprave.
(način izračuna merilnih podatkov v primeru spremembe cene za omrežnino in prispevke)
Uporabniku sistema iz prejšnjega člena distribucijski operater ob spremembi cene izračuna merilne podatke z linearno interpolacijo v sorazmerju s številom dni veljavnosti posameznih tarifnih postavk med dvema odčitkoma na začetku in koncu obračunskega obdobja ali na podlagi sporočenih odčitkov v osmih dneh od dneva uveljavitve spremembe cene.
(izdelava mesečnega računa)
(1) Distribucijski operater izdela mesečni račun na podlagi mesečnih obračunskih podatkov in ga izstavi skladno z 273. členom teh SONDSEE. Pri tem distribucijski operater izdela račun uporabniku sistema praviloma do vključno šestega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
(2) Če se med obračunskim obdobjem spremeni cena za omrežnino in prispevke, distribucijski operater dobavitelju za merilna mesta na letni frekvenci odčitavanja to upošteva v obračunskih podatkih do konca obračunskega obdobja za vsako posamezno obračunsko merilno točko.
(uporaba številke obračunske merilne točke)
(1) Dobavitelj mora v komunikaciji z uporabnikom sistema in distribucijskim operaterjem v zvezi z obračunom energije, omrežnine in prispevkov obvezno navesti vsaj številko obračunske merilne točke iz 161. člena teh SONDSEE in številko merilnega mesta iz 157. člena teh SONDSEE.
(2) Številko obračunske merilne točke in številko merilnega mesta uporabljata uporabnik sistema in dobavitelj na vseh obvestilih in dokumentih tudi v postopkih sprememb na obračunski merilni točki in reševanju reklamacij, ki jih izvajata z distribucijskim operaterjem.
(obračun za odjemalce priključene pod pogoji samooskrbe)
(1) Distribucijski operater za izstavitev akontacij upošteva količine, ki jih dogovorita dobavitelj in odjemalec pod pogoji samooskrbe. Dobavitelj mora akontativno količino javiti distribucijskemu operaterju na način iz 205. člena teh SONDSEE pred priključitvijo ali spremembo akontacije vsaj osem dni pred izdajo akontacije.
(2) Distribucijski operater v obračunskem obdobju za samooskrbo v mesecu finančne realizacije obračuna ugotovi dejanske neto količine kot razliko med dejansko prevzeto energijo iz sistema in predano energijo v sistem brez upoštevanja vmesnih meritev.
(3) V podatkih za obračun omrežnine in prispevkov posredovanih skladno z 205. členom teh SONDSEE se akontacije in obračuni za obračunsko merilno točko, ki je priključena pod pogoji samooskrbe, označi z oznako »samooskrba«. Enako označi račune za omrežnino in prispevke tudi distribucijski operater ter račune za elektriko dobavitelj elektrike.
(4) V podatkih obračuna za obračunsko merilno točko priključeno pod pogoji samooskrbe distribucijski operater navede tudi količine prevzete in predane energije v sistem in saldo v kWh, ki je lahko:
– pozitiven, če je prevzeta energija večja od predane energije;
– negativen, če je prevzeta energija manjša od predane energije;
– 0, če je prevzeta energija enaka predani energiji.
(5) Distribucijski operater v poročila posreduje količine odjemalca pod pogoji samooskrbe na podlagi obračunanih količin omrežnine in prispevkov ter obračunskega salda iz prejšnjega odstavka.
(6) V primeru, ko je distribucijski operater z obračunom za odjemalca pod pogoji samooskrbe ugotovil, da so predane količine večje od prevzetih količin, saldo iz druge alineje četrtega odstavka tega člena brezplačno preda dobavitelju, kar naredi z uvrstitvijo salda količin v bilančni obračun kot količine prevzema proizvodnje v sistem kot preostali diagram in v ostalih poročilih.
(določitev vrste odjema »hitre polnilnice«)
(1) Pogoji za uvrstitev obračunske merilne točke v vrsto odjema v skladu z določili podzakonskega predpisa, ki urejajo zaračunavanje in plačevanje omrežnine in prispevkov odjemnih mest za polnjenje električnih avtomobilov na javni infrastrukturi hitrih polnilnic distribucijskega operaterja na avtocestnem križu in drugih hitrih polnilnic, ter obračunu omrežnine po ceni za to vrsto odjema so:
– hitra polnilnica mora biti javno dostopna na lokaciji v Republiki Sloveniji;
– hitra polnilnica mora imeti izvedeno samostojno merilno mesto v skupini končnih odjemalcev »Odjem na NN – z merjenjem moči«, priključeno na distribucijski sistem, s priključno močjo več kot 43 kW;
– ob hitri polnilnici sme biti na merilnem mestu priključena samo nujna oprema, ki je namenjena polnjenju cestnih vozil, kamor spada zagotavljanje razsvetljave polnilnice, zagotavljanje električne energije za komunikacije, varovanje in podobno;
– vsaj eno polnilno mesto v okviru hitre polnilnice mora omogočati prenos električne energije na električno vozilo z močjo večjo kot 43 kW.
(2) Distribucijski operater pred spremembo vrste odjema preveri izpolnjevanje pogoja tretje alineje prejšnjega odstavka na enopolni shemi hitre polnilnice, ki mora biti obvezno priložena k vlogi za uvrstitev obračunske merilne točke v vrsto odjema »hitre polnilnice« in presodi o upravičenosti uvrstitve glede na enopolno shemo priključka.
(3) Z vlogo iz prejšnjega odstavka mora za pregled izpolnjevanje pogojev iz četrte alineje prvega odstavka tega člena končni odjemalec dostaviti distribucijskemu operaterju tudi tehnično specifikacijo hitre polnilnice.
(4) Končni odjemalec odgovarja za pravilnost podatkov in skladnost dostavljene sheme ter tehnične dokumentacije z dejanskim izvedenim stanjem.
X.3. Bilančni obračun
Distribucijski operater pripravi podatke za izvedbo bilančnega obračuna za registrirane dobavitelje in operaterja trga z uporabo podatkov bilančne pripadnosti dobavitelja posamezni obračunski merilni točki, podatkov o obračunani omrežnini in števčnih meritev v urnih oziroma 15-minutnih blokih energije.
(obračunska merilna točka pri več dobaviteljih v enem mesecu)
(1) Obračunska merilna točka je lahko v podatkih za bilančni obračun posameznega meseca vsebovana pri več dobaviteljih, če je bila v mesecu izvedena menjava dobavitelja ali druga ustrezna sprememba enotne evidence merilnih točk.
(2) Razmejitev pripadnosti in količin obračunske merilne točke pri več dobaviteljih v mesecu se v pripravi podatkov za bilančni obračun izvede skladno z razdelitvijo količin obračunane realizacije omrežnine.
(1) Distribucijski operater uvrsti v diagrame urnih ali 15-minutnih blokov energije kot merjene diagrame podatke uporabnikov sistema priključenih na distribucijski sistem po distribucijskih področjih ločeno za:
– končne odjemalce, ki imajo v enotni evidenci merilnih mest evidentirano priključno moč večjo kot 43 kW, ne glede na način določanja obračunske moči;
– proizvajalce električne energije, pri katerih je zagotovljen daljinski zajem 15-minutnih blokov energije ne glede na priključno moč;
– končne odjemalce in proizvajalce, ki jim je uvrstitev v merjen diagram določena v drugih predpisih.
(2) Podatke posameznih merilnih mest merjenih diagramov, kot so bili agregirano vključeni v pripravo podatkov za bilančni obračun obračunske merilne točke, zagotovi distribucijski operater pripadajočemu dobavitelju in operaterju trga do osmega delovnega dne v mesecu za pretekli mesec v 15-minutnih blokih energije v elektronski obliki in na standardiziran enoten način, skladno z 205. členom teh SONDSEE.
(3) Če v procesu določanja podatkov za bilančni obračun distribucijski operater spremeni te podatke, jih spremenjene dodatno zagotovi in označi z datumom objave.
(nadomeščanje urnih ali 15-minutnih blokov energije)
Distribucijski operater za merilna mesta z merjenim diagramom nadomesti manjkajoče vrednosti za vse manjkajoče periode s povprečnimi vrednostmi, izračunanimi iz začetnega in končnega števčnega stanja, od katerih se odštejejo izmerjene vrednosti.
(1) Distribucijski operater uvrsti količine obračunskih merilnih točk uporabnikov sistema priključenih na distribucijski sistem v preostali diagram po distribucijskih področjih ločeno za:
– končne odjemalce, ki imajo v enotni evidenci merilnih mest evidentirano priključno moč manjšo ali enako kot 43 kW, ne glede na način določanja obračunske moči, razen tistih iz četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka 287. člena teh SONDSEE;
– proizvajalce električne energije, pri katerih ni zagotovljen daljinski zajem 15-minutnih blokov energije ne glede na priključno moč.
(2) Količnike preostalega diagrama po dobaviteljih in skupno količino preostalega diagrama določi distribucijski operater ločeno po distribucijskih območjih na podlagi podatkov o obračunani omrežnini v mesecu obračunske realizacije, ki je enak mesecu, za katerega se pripravljajo podatki za bilančni obračun.
(objava preostalega diagrama)
(1) Podatek o celotni količini električne energije v kWh vseh dobaviteljev skupaj, ki je vključena v preostali diagram za odjemalce in proizvajalce ločeno, objavi distribucijski operater na svoji spletni strani in portalu za izmenjavo podatkov. Objavi jih ločeno za posamezno distribucijsko področje do 15. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec.
(2) Če v procesu določanja podatkov za bilančni obračun distribucijski operater spremeni te podatke, jih spremenjene dodatno objavi in označi z datumom objave.
(nadomeščanje količin v preostalem diagramu v mesecu brez obračuna omrežnine)
Če za obračunsko merilno točko v mesecu obračunske realizacije distribucijski operater obračuna omrežnine ni izvedel, se količine v preostali diagram ne nadomeščajo.
(objava priključne moči v podatkih za obračun omrežnine)
Distribucijski operater v podatkih obračuna omrežnine za končne odjemalce, ki jih zagotovi pripadajočim dobaviteljem, navede tudi priključno moč, ki dobavitelju omogoči že ob prejemu podatkov obračuna omrežnine, da prepozna, ali bodo količine v podatkih za bilančni obračun upoštevane v merjenih ali preostalih diagramih.
(podatki po predpisih operaterja trga)
Posredovanje podatkov in priprava podatkov v analitičnem postopku in drugih podatkov za bilančni obračun, ki niso določena v tem SONDSEE, izvaja distribucijski operater skladno z določili predpisov operaterja trga.
(odškodninska odgovornost uporabnika sistema ali sistemskega operaterja)
Distribucijski operater ima pravico do povračila škode od uporabnika sistema ali sistemskega operaterja, če je ta nastala zaradi namerne povzročitve škode, nepravilnega ravnanja ali malomarnosti uporabnika sistema ali sistemskega operaterja.
(odškodninska odgovornost distribucijskega operaterja)
Uporabnik sistema ima pravico do povrnitve škode, če ga je distribucijski operater neutemeljeno odklopil od distribucijskega sistema ali če le-ta traja neupravičeno dolgo, razen v primeru višje sile in tujih vzrokov, ali če kakovost napetosti ne ustreza veljavnim standardom ali pogodbeno dogovorjeni vrednosti.
O ugotovljeni odškodninski odgovornosti nastali v primerih iz prejšnjih dveh členov ter odškodnini odločajo sodišča splošne pristojnosti.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(sprejem in objava navodil, tipizacij in drugih dokumentov)
(1) Distribucijski operater sprejme navodila iz:
– 11. člena teh SONDSEE v 18 mesecih od začetka uporabe teh SONDSEE;
– 14., 177., 205., 208. in 209. člena teh SONDSEE v šestih mesecih od začetka uporabe teh SONDSEE,
po istem postopku kot SONDSEE.
(2) Ostala navodila, tipizacije in dokumenti, na katere se sklicujejo določbe teh SONDSEE, bodo objavljena na spletnem naslovu http://www.sodo.si najkasneje v 60 dneh od začetka uporabe teh SONDSEE.
(zagotovitev ločenih enotnih evidenc merilnih mest in merilnih točk)
Distribucijski operater zagotovi ločeni enotni evidenci merilnih mest in merilnih točk najkasneje v enem letu od začetka uporabe teh SONDSEE.
(zagotovitev merilnih naprav s strani uporabnika sistema)
Uporabnik sistema, ki je sklenil pogodbo o priključitvi in poravnal vse obveznosti iz te pogodbe do začetka veljavnosti teh SONDSEE, lahko ne glede na določbo prvega odstavka 163. člena teh SONDSEE sam zagotovi nabavo in montažo ustrezne merilne in komunikacijske opreme.
(veljavnost zahtev za registracijo uporabnikovih naprav)
Distribucijski operater vzpostavi sistem za registracijo uporabnikovih naprav iz 142. člena teh SONDSEE najkasneje v enem letu od začetka uporabe teh SONDSEE.
(veljavnost zahtev za krmilne naprave)
Zahteve iz poglavja Krmilne naprave iz 183., 184., 185. in 186. člena se smiselno uporabljajo do popolnega prehoda na novi napredni merilni sistem.
(zagotavljanje določenih podatkovnih storitev)
Distribucijski operater začne zagotavljati storitve iz 208. in 209. člena teh SONDSEE po vzpostavitvi skupne dostopne točke, najkasneje pa v enem letu od začetka uporabe teh SONDSEE.
(roki za vključevanje uporabnikov v merjeni diagram za bilančni obračun)
(1) Distribucijski operater prične z zagotavljanjem podatkov dobavitelju za vse negospodinjske končne odjemalce, kjer so zagotovljeni 15-minutni odčitki, za namen prilagoditve dela dobavitelja, s 1. januarjem 2021.
(2) Distribucijski operater uvrstitvi vse negospodinjske končne odjemalce v diagrame 15-minutnih blokov energije, kot merjene diagrame, kjer so zagotovljeni 15-minutni odčitki, s 1. januarjem 2022.
(3) Distribucijski operater prične z zagotavljanjem podatkov dobavitelju za vse gospodinjske končne odjemalce, kjer so zagotovljeni 15-minutni odčitki, za namen prilagoditve dela dobavitelja, s 1. januarjem 2022.
(4) Distribucijski operater uvrstitvi vse gospodinjske končne odjemalce v diagrame 15-minutnih blokov energije kot merjene diagrame, kjer so zagotovljeni 15-minutni odčitki, s 1. januarjem 2024.
(vzorec pogodbe o zaračunavanju omrežnine in prispevkov)
Obrazec zahteve za izdajo enotnega računa in vzorec pogodbe o zaračunavanju omrežnine in prispevkov iz 2. člena Priloge 6 Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja objavi distribucijski operater na svoji spletni strani v 15 dneh od uveljavitve teh SONDSEE.
(deleži zavarovanj glede na bonitetne razrede do 31. decembra 2021)
Ne glede na deseti odstavek 12. člena Priloge 6 Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja se do 31. decembra 2021 uporablja naslednja tabela deležev zavarovanj glede na bonitetne razrede:
Bonitetni razred | Delež primarnega zavarovanja | Delež dopolnilnega zavarovanja |
A – najnižje tveganje | 60 % | 40 % |
B – nizko tveganje | 70 % | 30 % |
C – srednje tveganje | 80 % | 20 % |
D – visoko tveganje | 100 % | / |
(prenehanje uporabe predpisov)
Z začetkom uporabe teh SONDSEE se prenehajo uporabljati Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje električne energije (Uradni list RS, št. 41/11 in 17/14 – EZ-1) ter Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Uradni list RS, št. 126/07, 1/08 – popr., 37/11 – odl. US in 17/14 – EZ-1).
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta SONDSEE začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začnejo prvi dan drugega koledarskega meseca, ki sledi mesecu objave SONDSEE v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se tabela deležev zavarovanj glede na bonitetne razrede iz desetega odstavka 12. člena Priloge 6 Navodilo za zavarovanje obveznosti dobavitelja začne uporabljati 1. januarja 2022.
Št. SODO-658/20-MM
Maribor, dne 13. oktobra 2020
EVA 2020-2430-0113
