Na podlagi petega odstavka 101. člena, osmega odstavka 101.a člena in šestega odstavka 103. člena ter za izvrševanje 7. in 8. točke drugega odstavka 74. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg, 84/18 – ZIURKOE in 158/20) minister za okolje in prostor izdaja
o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode
(1) Ta pravilnik zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu z Direktivo Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 182 z dne 16. 7. 1999, str. 1), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2018/850 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2018 o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L št. 150 z dne 14. 6. 2018, str. 100), in zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), zadnjič popravljeno s Popravkom Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L št. 158 z dne 19. 6. 2012, str. 25), za obratovalni monitoring stanja podzemne vode določa obseg, merila za izbor merilnih mest oziroma mest vzorčenja in parametrov, metodologijo vzorčenja, merjenja in analiziranja vzorcev, vrednotenje analiz in vpliva, vsebino programa in poročila ter način in obliko evidentiranja in sporočanja podatkov o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2) Ta pravilnik določa tudi tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in podrobnejše razloge za odvzem pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(1) Ta pravilnik se uporablja za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva:
– odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo,
– izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega,
– odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, in
– odlaganja odpadkov na odlagališču v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na odvajanje odpadne vode iz naprave, se uporabljajo tudi glede odvajanja odpadnih voda z odlagališča, razen če ta pravilnik določa drugače.
(3) Ta pravilnik se uporablja tudi za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz druge alineje prvega odstavka tega člena, če je zanje predpisano spremljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav na stanje podzemne vode.
(4) Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi pri izvajanju monitoringa učinkov izvedenih ukrepov odprave posledic čezmerne obremenitve okolja na območju degradiranega okolja ali v primeru okoljske nesreče, če gre za izvajanje monitoringa učinkov izvedenih ukrepov, za katere je zavezan zavezanec.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. ciljna hidrogeološka cona je prostorsko opredeljeni del kamnine ali sedimenta, v katerem zaradi posrednega vnosa ali morebitnega odtekanja ali izpuščanja ali uhajanja onesnaževal iz naprave lahko pride do onesnaženja podzemne vode in v katerem se ugotavlja vpliv morebitnega onesnaževanja podzemne vode;
2. indikativni parametri podzemne vode so indikativni parametri v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
3. izcedna voda je izcedna voda v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
4. izlužek je raztopina, pridobljena z laboratorijskim preizkusom izluževanja;
5. izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode je oseba, ki je vpisana v evidenco izvajalcev obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in ima pooblastilo iz 14. člena tega pravilnika;
6. meja določljivosti je najnižja koncentracija parametra, ki se lahko določi s sprejemljivo ravnijo natančnosti;
7. meja zaznavnosti je najnižja vrednost parametra, ki se lahko z določeno verjetnostjo zazna z navedeno analizno metodo;
8. merilna negotovost je nenegativni parameter, ki označuje raztros vrednosti veličine, ki so na podlagi uporabljenih podatkov pripisane merjencu;
9. merilno mesto je mesto, kjer se odvzemajo vzorci podzemne vode za izvajanje meritev za spremljanje parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in je lahko:
– opazovalna vrtina ali
– izvir, vodnjak, kraška jama s stalnim pretokom podzemne vode ali brezno z vodo;
10. mesto vzorčenja je mesto vzorčenja na vodotoku, namenjeno ugotavljanju stanja površinske vode, ki napaja podzemno vodo na območju naprave ali njenem vplivnem območju;
11. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih je naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
12. odlagališče je odlagališče v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;
13. opazovalna vrtina je vrtina, izvrtana v tla in opremljena za izvajanje meritev in vzorčenja podzemne vode iz 4. člena tega pravilnika;
14. osnovni parametri podzemne vode so:
– celotni organski ogljik, hidrogenkarbonat, amonij, nitrit, nitrat, sulfat, klorid, fluorid, skupni fosfor, natrij in kalij, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika ter v primerih iz tretjega in četrtega odstavka 2. člena tega pravilnika;
– osnovni parametri v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika;
15. pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja je trend onesnaženja v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
16. posredno odvajanje v podzemno vodo je posredno odvajanje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;
17. srednji pretok vodotoka je srednji pretok v skladu s predpisom, ki ureja kriterije za določitev ter način spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka;
18. terenske meritve na merilnem mestu so meritve temperature zraka, temperature podzemne vode, električne prevodnosti, pH, redoks potenciala, motnosti, barve in vsebnosti kisika na merilnem mestu ter so izmerjene neposredno na terenu;
19. vnos onesnaževal v podzemno vodo je vnos onesnaževal v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda;
20. vplivno območje naprave je območje, na katerem je mogoče pričakovati, da bo obratovanje naprave povzročilo onesnaževanje podzemne vode in posledično vplivalo na okolje;
21. zadevna nevarna snov je zadevna nevarna snov v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega;
22. zavezanec je povzročitelj obremenitve, če mora kot upravljavec naprave iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, naprave za odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida iz predpisa, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida, ali kot upravljavec odlagališča iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, v skladu s predpisi iz te točke zagotavljati obratovalni monitoring stanja podzemne vode. Zavezanec je tudi upravljavec naprave iz tretjega odstavka prejšnjega člena.
II. OBSEG IN PARAMETRI OBRATOVALNEGA MONITORINGA
(obseg obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode obsega:
1. merjenje globine do podzemne vode pred predčrpanjem,
2. merjenje prehodnosti opazovalne vrtine,
3. predčrpanje vode iz opazovalne vrtine pred vzorčenjem,
4. merjenje količine predčrpane vode,
5. merjenje globine do podzemne vode ob vzorčenju in količine odvzetega vzorca,
6. terenske meritve,
7. vzorčenje podzemne vode,
8. pripravo, prevoz in shranjevanje vzorcev,
9. pripravo vzorcev v laboratoriju, merjenje in analizo odvzetih vzorcev,
10. vrednotenje rezultatov analiz in vpliva glede na posamezne parametre, ki so predmet obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, in
11. izdelavo poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču poleg aktivnosti iz prejšnjega odstavka obsega tudi oceno hitrosti toka podzemne vode na merilnih mestih in meritve hidroloških parametrov na mestu vzorčenja, in sicer vodostaja ali pretoka vodotoka.
(3) Meritev vodostaja ali pretoka vodotoka iz prejšnjega odstavka ni treba izvajati, če se te meritve na mestu vzorčenja iz prejšnjega odstavka izvajajo v okviru obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, ali če se podatki o teh hidroloških parametrih na mestih vzorčenja iz tega pravilnika spremljajo v okviru hidrološkega monitoringa, ki ga zagotavlja država.
(določitev merilnih mest)
(1) Merilna mesta se določijo tako, da omogočajo:
– pregled stanja podzemne vode brez vpliva delovanja zavezanca na stanje podzemne vode in
– zaznavo vplivov na stanje podzemne vode zaradi delovanja zavezanca.
(2) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prve alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o koncentraciji onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na mesto posrednega odvajanja odpadne vode in
– enega merilnega mesta na odtoku podzemne vode z mesta posrednega odvajanja odpadne vode, vendar znotraj vplivnega območja nameravanega odvajanja odpadne vode, določenega v dokumentaciji, priloženi vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za posredno odvajanje v podzemno vodo v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.
(3) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se določijo tako, da zagotavljajo podatke o vsebnosti onesnaževal v podzemni vodi z najmanj:
– enega merilnega mesta na dotoku podzemne vode na območje naprave in
– dveh merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave.
(4) Poleg merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena se za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izberejo tudi mesta vzorčenja na vodotoku, če ta na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja podzemno vodo. Če podzemna voda na območju naprave ali na njenem vplivnem območju napaja površinske vode, se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda.
(5) Merilna mesta za obratovalni monitoring stanja podzemne vode in mesta vzorčenja iz prejšnjega odstavka se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog določitve merilnih mest in mest vzorčenja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen.
(6) Sprememba lokacije posameznega merilnega mesta ali določitev enega ali več dodatnih merilnih mest se določi s spremembo okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi vloge zavezanca, če iz poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode izhaja, da na podlagi merilnih mest iz drugega in tretjega odstavka tega člena ali mest vzorčenja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče prepoznati odtekanja ali nenadzorovanega izpuščanja ali uhajanja onesnaževal v podzemno vodo, ali če je to potrebno zaradi povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Predlog spremembe lokacije posameznega merilnega mesta ali predlog dodatnega merilnega mesta mora biti v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode strokovno utemeljen in obrazložen v ločenem poglavju s smiselnim upoštevanjem zahtev iz Priloge, ki je sestavni del tega pravilnika, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, oziroma mora biti poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode priložena hidrogeološka raziskava, če gre za ugotavljanje vpliva iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika, izdelana na podlagi zahtev iz 2.1, 2.2, 2.3, 2.6, 3. in 4. točke priloge tega pravilnika.
(7) Če na območju obratuje več naprav (npr. v sklopu kompleksnih industrijskih objektov ali industrijskih con), se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovanje posamezne naprave merilna mesta za vzorčenje in meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode lahko določijo tako, da je merilno mesto ene od teh naprav hkrati merilno mesto katere koli druge od teh naprav, kar mora biti v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika za vsako od teh naprav strokovno utemeljeno in obrazloženo.
(8) Ne glede na tretji odstavek tega člena se za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika in tretjega odstavka 2. člena tega pravilnika merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v kraških vodonosnikih ne določijo tam, kjer je podzemna voda globlje od 50 metrov oziroma zaradi izvedbe merilnih mest nastanejo nesorazmerno visoki stroški, če gre za merilna mesta, ki so opazovalne vrtine, in posledično v obeh primerih s hidrogeološkega vidika niso pričakovani smiselni rezultati obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode. Za obratovalni monitoring stanja podzemne vode se v teh primerih:
– določijo merilna mesta, kot so izvir, vodnjak, kraška jama s stalnim pretokom podzemne vode ali brezno, ali
– določi posredno ugotavljanje vplivov (npr. z vodno bilanco na območju naprave in uporabo modelov transporta onesnaževal skozi nenasičeno cono v podzemno vodo ter oceno vsebnosti onesnaževal v izcedni in odpadni vodi ali katero koli drugo računsko metodo), če so merilna mesta iz prejšnje alineje tako oddaljena, da lahko pride do razredčenja onesnaževal in zato do nerealnih rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(9) V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika morajo biti izbor merilnih mest oziroma razlogi za morebitno opustitev merilnih mest in način posrednega ugotavljanja vplivov iz prejšnjega odstavka strokovno utemeljeni in obrazloženi.
(10) Ne glede na tretji odstavek tega člena se merilna mesta z izvedbo opazovalnih vrtin v vodonosnikih, ki so na območju naprave prekriti z zveznimi zelo slabo prepustnimi geološkimi plastmi, ki imajo vrednost koeficienta prepustnosti manjšo od 1.10-8 m/s in je debelina plasti s takimi lastnostmi večja od 3 m, ne določijo. Prepustnost in debelina slabo prepustnih geoloških plasti se morata dokazati s podatki iz meritev na območju naprave na najmanj treh lokacijah na podlagi sondažnega izkopa, sondažne vrtine, laboratorijske meritve prepustnosti ali nalivalnega ali črpalnega poskusa. V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika mora biti izbor merilnih mest oziroma razlog za morebitno opustitev merilnih mest strokovno utemeljen in obrazložen, strokovno utemeljeni in obrazloženi morajo biti tudi podatki iz meritev prepustnosti in debeline slabo prepustnih geoloških plasti na območju naprave.
(ureditev merilnega mesta)
(1) Zavezanec mora urediti stalno merilno mesto, ki je:
– lahko dostopno (peš ali z avtomobilom), očiščeno (npr. odstranitev zarasti, odstranitev oziroma preprečitev odlaganja materiala) in označeno ter
– zavarovano pred poškodbami in nedovoljenimi posegi tretjih oseb.
(2) Merilno mesto mora biti oblikovano in opremljeno tako, da je:
– zaradi varnosti izvajalca obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode zagotovljen dostop po jašku z lestvijo ali po stopnicah in s prostorom na dnu, če je merilno mesto v jašku, v katerem zaradi njegove globine merilne opreme ni mogoče namestiti z vrha;
– omogočena namestitev opreme za odvzem vzorcev ter izvedba meritev in vzorčenja iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika;
– opazovalna vrtina opremljena s piezometrskimi cevmi najmanjšega svetlega premera 100 mm, ki morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na zanesljivost vzorčenja in kakovost podzemne vode;
– opazovalna vrtina opremljena s filtrskimi cevmi, ki glede na hidrogeološke razmere zagotavljajo dotok v zacevljeni del merilnega mesta. Velikost filtrskih rež mora biti izbrana glede na tip vodonosnih plasti. Predlog opremljenosti opazovalne vrtine mora biti v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika strokovno utemeljen in obrazložen;
– dno opazovalne vrtine zaprto s čepom in na dnu izveden usedalnik;
– opazovalna vrtina tehnično izvedena tako, da se prepreči dotok s površine v opazovalno vrtino, in zaščitena s kapo.
(3) Zavezanec mora zagotoviti redno vzdrževanje vsakega merilnega mesta in preveritev njegove ustreznosti ob vsakem vzorčenju ter ugotoviti potrebo po morebitnem čiščenju ali sanaciji poškodovanega ali dotrajanega merilnega mesta ali gradnji novega merilnega mesta.
(parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda na stanje podzemne vode vključuje monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote ter so za napravo, ki je predmet obravnave, vključeni v obratovalni monitoring odpadne vode na podlagi predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda ter pogoje za njegovo izvajanje.
(2) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, vključuje monitoring parametrov zadevnih nevarnih snovi, za katere je verjetno, da bodo najdene na območju naprave, ob upoštevanju možnosti onesnaženja podzemne vode na območju naprave, določenih v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega.
(3) Če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida na stanje podzemne vode, je treba v predlog parametrov iz prvega in drugega odstavka tega člena vključiti najmanj monitoring parametrov onesnaženosti, s katerimi se izraža emisija snovi in toplote ter so za napravo za proizvodnjo titanovega dioksida vključeni v obratovalni monitoring tekočih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in odstranjevanje odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida.
(4) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališčih na stanje podzemne vode vključuje monitoring osnovnih parametrov podzemne vode iz druge alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika in indikativnih parametrov podzemne vode, pri čemer je osnovni parameter podzemne vode lahko tudi indikativni parameter.
(5) Obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, in ne gre za dejavnost iz četrtega odstavka tega člena, vključuje monitoring parametrov, ki jih predlaga izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na podlagi analize tehnološkega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v odpadni vodi ali izlužkih, ki temeljijo na njihovi pričakovani sestavi.
(6) Parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega do petega odstavka tega člena se določijo v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, ki ga k vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja priloži zavezanec.
(7) Predlog indikativnih parametrov podzemne vode iz četrtega odstavka tega člena izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na podlagi:
1. analize tehnološkega postopka in pričakovanih vsebnostih onesnaževal v:
– izcedni ali odpadni vodi, če gre za ugotavljanje vpliva odvajanja izcedne oziroma odpadne vode z območja odlagališča, in
– izcedni vodi ali izlužku odpadkov, če gre za ugotavljanje vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču, in
2. rezultatov obratovalnega monitoringa stanja površinskih voda zaradi ugotavljanja vpliva odlagališča na stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, če ti kažejo čezmerno obremenitev površinske vode in ta površinska voda napaja podzemno vodo na območju naprave.
(8) V predlogu parametrov iz šestega odstavka tega člena je treba za naprave iz druge in četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika strokovno utemeljiti in obrazložiti razloge za vključitev ali nevključitev vsake od snovi v predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Če gre za zadevne nevarne snovi iz drugega odstavka tega člena, je treba pojasniti, s katerim parametrom se bo posamezna zadevna nevarna snov v okviru obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode spremljala.
(9) Ne glede na šesti odstavek tega člena se v okoljevarstvenem dovoljenju za obratovalni monitoring stanja podzemne vode iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena kot parametri obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode poleg parametrov iz prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena določijo tudi osnovni parametri podzemne vode iz prve alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika. Ti osnovni parametri niso predmet vrednotenja v skladu z 10. členom tega pravilnika, razen če se z osnovnim prametrom spremlja katera od zadevnih nevarnih snovi iz osmega odstavka tega člena.
(10) V okoljevarstvenem dovoljenju se kot parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi tudi kateri koli drug parameter, če:
– emisija snovi v vode zaradi odvajanja odpadne vode oziroma vnos onesnaževal v podzemno vodo lahko povzroči pomemben in stalno naraščajoči trend onesnaženja s tem parametrom v podzemni vodi ali
– gre za komunalno ali skupno čistilno napravo, s katero se čisti industrijska odpadna voda, ki vsebuje ta parameter.
(pogostost in čas vzorčenja)
(1) Gladina podzemne vode se meri neprekinjeno z uporabo avtomatskih merilnikov.
(2) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.
(3) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odvajanja odpadnih voda ali odstranjevanja tekočih odpadkov iz proizvodnje titanovega dioksida se izvajajo v obdobju koledarskega leta najmanj dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od treh in daljši od šestih mesecev.
(4) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva odlaganja odpadkov na odlagališču se določi za vsako odlagališče posebej glede na njegove hidrogeološke značilnosti ter na podlagi podatkov o hitrosti toka podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(5) Vzorčenje in meritve parametrov v podzemni vodi zaradi ugotavljanja vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, se izvajajo najmanj vsako peto koledarsko leto s pogostostjo dvakrat letno s presledki, ki ne smejo biti krajši od dveh in daljši od šestih mesecev.
(6) Pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti vzorčenja in meritev parametrov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev predlagane pogostosti iz tretjega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
(7) Če gre za pogostost vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi na merilnih mestih, določenih v skladu s sedmim odstavkom 5. člena tega pravilnika, za dva ali več zavezancev, se v okoljevarstvenem dovoljenju za posameznega zavezanca na skupnih merilnih mestih lahko določi sočasno vzorčenje.
(8) V okoljevarstvenem dovoljenju se lahko določi večja pogostost vzorčenja in meritev od predpisane, če je to potrebno zaradi velikega nihanja gladine podzemne vode ali povečanja zanesljivosti rezultatov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ter je v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika to strokovno utemeljeno in obrazloženo.
(9) Pri določitvi vzorčenja in meritev parametrov v podzemni vodi se upošteva tudi, da so vzorčenja in meritve v hidrološkem letu enakomerno razporejeni.
(10) Vzorčenje in meritve iz tega člena se izvajajo na merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja v istem dnevu in s čim krajšim časovnim presledkom. Če gre za mesta vzorčenja na površinskih vodah, se vzorčenje in meritve izvajajo v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja površinskih voda, v času stabilnih hidroloških razmer pri pretokih, ki so manjši od srednjega pretoka.
(11) Meritve iz prvega odstavka tega člena je treba preveriti z ročnimi kontrolnimi meritvami in preveriti delovanje avtomatskih merilnikov.
(12) Pogostost meritev prehodnosti opazovalne vrtine, preverjanja meritev gladine podzemne vode z ročnimi kontrolnimi meritvami in delovanja avtomatskih merilnikov se določi v okoljevarstvenem dovoljenju na podlagi predloga programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika. Predlog pogostosti meritev prehodnosti opazovalne vrtine, preverjanja meritev gladine podzemne vode z ročnimi kontrolnimi meritvami in delovanja avtomatskih merilnikov mora vključevati strokovno utemeljitev in obrazložitev.
III. METODOLOGIJA VZORČENJA, MERJENJA, ANALIZIRANJA IN OBDELAVE VZORCEV
(vzorčenje in analizne metode)
(1) Ob vsakem vzorčenju je treba na merilnem mestu, ki je vključeno v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, izvesti meritve iz prvega odstavka 4. člena tega pravilnika.
(2) Za vzorčenje, prevoz, shranjevanje vzorcev podzemne vode in ravnanje z njimi se uporabljajo metode, določene s standardi iz predpisa, ki ureja monitoring podzemnih voda.
(3) Pred vsakim vzorčenjem je treba predčrpati vodo iz merilnega mesta, in sicer tako, da se izčrpajo najmanj tri prostornine omočenega dela merilnega mesta, če znaša izdatnost vrtine več kot štiri litre na minuto. Če znaša izdatnost vrtine manj kot štiri litre na minuto, se vrtina s črpanjem vode izprazni in z vzorčenjem počaka do ponovne vzpostavitve gladine podzemne vode v vrtini. Postopek predčrpanja mora biti strokovno utemeljen in obrazložen v poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode. Predčrpanje in vzorčenje je treba izvesti v skladu s standardom SIST EN ISO 5667-11 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.
(4) Za vzorčenje, prevoz in shranjevanje vzorcev podzemne vode se lahko uporabljajo tudi metode v skladu z drugimi enakovrednimi evropskimi ali mednarodno priznanimi standardi ali druge metode, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom, če dajejo rezultate, ki so enakovredni rezultatom, pridobljenim z metodami iz drugega odstavka tega člena.
(5) Za analize vzorcev glede na vsebnost parametrov se uporabljajo analizne metode, vključno s terenskimi, laboratorijskimi in on-line metodami, ki so validirane in dokumentirane v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom ter temeljijo na:
– merilni negotovosti 50 odstotkov ali manj, ki je podana kot razširjena merilna negotovost pri stopnji zaupanja 95 odstotkov (k = 2), ocenjeni na ravni ustreznih standardov kakovosti oziroma vrednosti praga v skladu s predpisom, ki ureja stanje podzemnih voda, oziroma ustreznih mejnih vrednosti za kemijske parametre v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo, pri čemer se za posamezni parameter upošteva vrednost, ki je strožja, in
– meji določljivosti, ki ne presega 30 odstotkov vrednosti standarda kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz prejšnje alineje, pri čemer se za posamezni parameter upošteva vrednost, ki je strožja.
(6) Če za posamezni parameter standardi kakovosti oziroma vrednosti praga iz prve alineje prejšnjega odstavka oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz druge alineje prejšnjega odstavka niso na voljo, se merilna negotovost in meja določljivosti iz prejšnjega odstavka ocenita na ravni ustreznih okoljskih standardov kakovosti za stanje površinskih voda v skladu s predpisom, ki ureja stanje površinskih voda.
(7) Če gre za skupinske parametre, ki se analizirajo z isto analizno metodo (npr. kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki, triazinski pesticidi in njihovi metaboliti, organoklorni pesticidi, fenolne spojine, dioksini in dioksinom podobne spojine), in standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena obstajajo, mora biti analizna metoda akreditirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom za vsaj en parameter posamezne skupine.
(8) Če za posamezni parameter standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena obstajajo, analizne metode, ki ustrezajo zahtevam glede merilne negotovosti in meje določljivosti iz petega in šestega odstavka tega člena, pa niso na voljo, se za analizo takega posameznega parametra uporabi analizna tehnika, ki ne povzroča nesorazmerno visokih stroškov, pri čemer mora biti uporabljena metoda validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.
(9) Če za posamezni parameter standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena niso določeni in ta parameter ni akreditiran, je treba analizno metodo validirati in dokumentirati v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.
(10) Če gre za parametre, ki so redke umetne organske spojine in zanje standardi kakovosti oziroma vrednosti praga oziroma mejne vrednosti za kemijske parametre iz petega in šestega odstavka tega člena ne obstajajo, se lahko uporabi analizna metoda, ki omogoča le identifikacijo. Če je taka umetna organska spojina z identifikacijo potrjena, je treba za analizo parametra uporabiti analizno metodo, ki je validirana in dokumentirana v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025 ali drugim enakovrednim evropskim ali mednarodno priznanim standardom.
(11) V predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 13. člena tega pravilnika, poročilu o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode in posnetku ničelnega stanja morajo biti uporabljene analizne metode iz tega člena strokovno utemeljene in obrazložene ter merilne metode opisane.
IV. VREDNOTENJE ANALIZ IN VPLIVA
(vrednotenje analiz in vpliva)
(1) Sprememba vsebnosti posameznega parametra obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: sprememba vsebnosti parametra) iz 7. člena tega pravilnika se izračuna za letno povprečje vseh meritev parametra, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, razen če gre za odlagališča odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Sprememba vsebnosti posameznega parametra se izračuna kot razlika med povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave in povprečno vrednostjo koncentracije tega parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave, in sicer po naslednji enačbi:
pri čemer je:
– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,
– C(N1): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju odtoka podzemne vode z območja naprave,
– C(N2): letno povprečje izmerjenih vrednosti koncentracije parametra na merilnem mestu na območju dotoka podzemne vode na območje naprave.
(3) Če gre za odlagališča odpadkov, se sprememba vsebnosti posameznega parametra izračuna za vsako meritev posameznega parametra v podzemni vodi, ki je vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, kot razmerje med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije posameznega parametra in vrednostjo koncentracije istega parametra v podzemni vodi, v kateri ni zaznanih posledic zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in sicer po naslednji enačbi:
Δ = 100 × (CN1 – CN2) / CN2,
pri čemer je:
– Δ: sprememba vsebnosti posameznega parametra,
– CN1: vrednost koncentracije posameznega parametra, izmerjena na območju odtoka podzemne vode z območja odlagališča,
– CN2: povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra, izmerjena na območju dotoka podzemne vode na območje odlagališča ali v okviru posnetka ničelnega stanja podzemne vode, pri čemer je povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra izračunana kot povprečje rezultatov meritev, izmerjenih na opazovalni vrtini v zadnjih petih letih, če teh za to obdobje ni, pa kot povprečje rezultatov meritev koncentracij posameznega parametra, izmerjenih v obdobju izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(4) Pri izračunu iz drugega odstavka tega člena se ob upoštevanju merilne negotovosti iz prve alineje petega odstavka prejšnjega člena:
– rezultat analize opredeli kot vrednost meje določljivosti za ta parameter, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo določljivosti, in
– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, pri izračunu te vrednosti izmerjene koncentracije posameznih snovi, ki so nižje od meje določljivosti za posamezno snov, opredelijo kot nič.
(5) Pri izračunu iz tretjega odstavka tega člena se ob upoštevanju merilne negotovosti iz prve alineje petega odstavka prejšnjega člena:
– rezultat analize opredeli kot polovica vrednosti meje zaznavnosti za ta parameter, določene v preglednici iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, kadar je izmerjena koncentracija parametra pod mejo zaznavnosti iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, in
– za parametre, ki so skupna vsota dane skupine snovi, vključno z ustreznimi metaboliti, produkti razgradnje in reakcijskimi produkti, pri izračunu te vrednosti izmerjene koncentracije posameznih snovi, ki so nižje od meje zaznavnosti za posamezno snov iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, opredelijo kot nič.
(6) Če je več merilnih mest na območju dotoka podzemne vode na območje naprave oziroma več merilnih mest na območju odtoka podzemne vode z območja naprave, se razmerje iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena izračuna med vsakim posameznim merilnim mestom na območju odtoka podzemne vode in vsakim posameznim merilnim mestom na območju dotoka podzemne vode.
(7) Sprememba vsebnosti parametra se ne ugotavlja, če se na podlagi izračunov v skladu z drugim odstavkom tega člena ugotovi, da je povprečna vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od povprečne vrednosti koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, ali če je vrednost koncentracije posameznega parametra na merilnem mestu na odtoku podzemne vode z območja naprave manjša od meje določljivosti za ta parameter.
(8) Če zavezanec ne zagotovi podatkov na merilnem mestu na dotoku podzemne vode na območje naprave, se pri vrednotenju parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode upošteva, da je vrednost koncentracije posameznega parametra na tem merilnem mestu enaka nič.
(9) Pri odlaganju odpadkov na odlagališčih se poleg spremembe vsebnosti posameznega parametra iz tretjega odstavka tega člena določi tudi opozorilna sprememba za vsak posamezen parameter obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(10) Opozorilna sprememba posameznega parametra iz prejšnjega odstavka se v programu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode določi za vsak parameter, vključen v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, in se izračuna kot opozorilna vrednost razmerja med izmerjeno spremembo vrednosti koncentracije posameznega parametra in vrednostjo koncentracije istega parametra v podzemni vodi, v kateri ni zaznanih posledic zaradi odlaganja odpadkov na odlagališčih, in sicer po enačbi iz tretjega odstavka tega člena.
(11) Opozorilna sprememba za posamezni parameter iz prejšnjega odstavka je:
– enaka vrednosti A iz preglednice 1 iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, če za posamezni parameter vrednost CN2 ni več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov,
– enaka vrednosti B iz preglednice 1 iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, če je za posamezni parameter vrednost CN2 5-krat večja ali več kot 5-krat večja od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.
(12) Pri izračunu opozorilne spremembe posameznega parametra iz prejšnjega odstavka se upoštevajo merila iz tretjega odstavka tega člena. Če je izračunana opozorilna sprememba posameznega parametra manjša od meje zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, se za opozorilno spremembo upošteva vrednost, ki je enaka meji zaznavnosti koncentracije tega parametra iz preglednice, ki se nanaša na opozorilne spremembe A in B iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov.
POROČILO TER EVIDENTIRANJE IN SPOROČANJE PODATKOV
(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode)
(1) Izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode mora za vsako koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izdelati poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
(2) Ne glede na prejšnji odstavek mora izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz tretjega in šestega odstavka 8. člena tega pravilnika izdelati poročilo le za tisto koledarsko leto, v katerem se obratovalni monitoring stanja podzemne vode izvaja.
(3) Poročilo mora vsebovati podatke o:
1. izvajalcu obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila,
2. podizvajalcih (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika), če so ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, z navedbo oseb, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila,
3. zavezancu (firma in sedež pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika) in njegovi dejavnosti,
4. merilnih mestih oziroma mestih vzorčenja za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz 5. člena tega pravilnika, vključno s strokovnimi utemeljitvami in obrazložitvami,
5. rezultatih meritev iz 1., 2., 4., 5. in 6. točke prvega odstavka 4. člena tega pravilnika, vključno z opisom izvedbe teh meritev,
6. vrsti meritev in obsegu parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, pri čemer je treba dodati strokovno obrazložitev:
– kateri osnovni parameter iz druge alineje 14. točke 3. člena tega pravilnika je bil določen kot indikativni parameter, če gre za naprave iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,
– s katerim parametrom se je spremljala posamezna zadevna nevarna snov, če gre za naprave iz druge alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika,
7. pogostosti in času vzorčenja,
8. načinu in uporabljenih metodah vzorčenja,
9. uporabljeni opremi za vzorčenje,
10. uporabljenih analiznih metodah in merilni opremi ter merilni negotovosti in meji določljivosti uporabljenih analiznih metod, da se zagotovi primerljivost analiznih metod za ves čas izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, vključno s posnetkom ničelnega stanja, če je ta posnetek zahtevan,
11. rezultatih vsake posamezne meritve na vsakem od merilnih mest na dotoku podzemne vode na območje naprave ali odlagališča in na vsakem od merilnih mest na odtoku podzemne vode z območja naprave ali odlagališča,
12. vrednotenju v skladu s prejšnjim členom, pri čemer je treba za odlagališča odpadkov dodati tudi vrednotenje sprememb vsebnosti parametrov v podzemni vodi glede na opozorilne spremembe, določene za te parametre,
13. ugotovitvah o stanju podzemne vode z oceno trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode, vključno s prikazom prostorske porazdelitve parametrov iz 7. člena tega pravilnika, ki so vključeni v obratovalni monitoring stanja podzemne vode, znotraj ciljne hidrogeološke cone, in
14. kontaktnih osebah izvajalca obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in podizvajalcev, če so bili ti vključeni v izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, odgovornih za pripravo posameznih vsebin poročila, za zagotavljanje dodatnih informacij glede vzorčenja podzemne vode ter razlago podatkov o vzorčenju in rezultatih analize podzemne vode.
(4) Ugotovitve iz 14. točke prejšnjega odstavka morajo poleg ocene trenda slabšanja ali izboljševanja stanja podzemne vode vključevati tudi s kemijskega in hidrogeološkega vidika pripravljeno strokovno obrazložitev vrednotenja iz prejšnjega člena o vplivu na stanje podzemne vode, morebitnih pomanjkljivosti in negotovosti, ki so povezane s podatki o podzemni vodi ter s pripravo poročila, in izvedenih ukrepih, če so bili ti izvedeni, in o njihovih učinkih na stanje podzemne vode.
(5) Poročilo mora poleg podatkov iz tretjega odstavka tega člena vsebovati tudi:
1. podatke o pretoku črpanja,
2. opis izvedbe in opreme vsakega merilnega mesta oziroma mesta vzorčenja, če gre za prvo poročilo po izvedbi novega merilnega mesta,
3. podatke o posnetku ničelnega stanja podzemne vode, če gre za prvo poročilo, izdelano v skladu s tem pravilnikom,
4. ugotovitve in podatke o rednem vzdrževanju vsakega merilnega mesta,
5. podatke o preveritvah delovanja avtomatskih merilnikov iz 8. člena tega pravilnika,
6. ugotovitve o preveritvi ustreznosti vsakega merilnega mesta,
7. ugotovitve o potrebah po čiščenju posameznega merilnega mesta,
8. ugotovitve o potrebah po sanaciji merilnega mesta, vključno z opisom ugotovljenih poškodb ali dotrajanosti, in
9. strokovno utemeljitev in obrazložitev morebitnega predloga nadomestnega merilnega mesta glede na ugotovitve iz prejšnje točke ali dodatnih merilnih mest iz šestega odstavka 5. člena tega pravilnika.
(6) Poročilo zavezanec v elektronski obliki pošlje ministrstvu, pristojnemu za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(hramba podatkov in poročil)
(1) Podatki iz poročila se hranijo trajno kot del informacijskega sistema okolja v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(2) Poročila mora zavezanec hraniti ves čas obratovanja naprave. Če je zavezancu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave, hrani poročila do dokončanja izvedbe teh ukrepov.
VI. OSNOVE ZA DOLOČITEV PROGRAMA OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
(osnove za določitev programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
(1) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izdela izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode in vključuje:
– predlog lokacij merilnih mest in mest vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– predlog parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– pogostost in čas vzorčenja podzemne vode v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– metode vzorčenja in analizne metode v skladu z 9. členom tega pravilnika,
– podatke in informacije iz 1., 2., 3., 5. in 6. točke priloge tega pravilnika in
– podatke in informacije iz 4. točke priloge tega pravilnika, če gre za prvi predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode.
(2) Če gre za napravo, za katero je predpisana izdelava izhodiščnega poročila v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prejšnjega odstavka vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v izhodiščnem poročilu, če podatki in informacije iz izhodiščnega poročila ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo razpolaga s tem izhodiščnim poročilom, zato se v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode navede sklic na zadevna poglavja izhodiščnega poročila.
(3) Če gre za napravo na vodovarstvenem območju, določenem v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in je v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na tem vodovarstvenem območju, izdelana analiza tveganja, predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to analizo tveganja, če podatki in informacije iz te analize tveganja ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika in ministrstvo z njo razpolaga, zato se v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode navede sklic na zadevna poglavja analize tveganja.
(4) Če se iz naprave odvajajo odpadne vode posredno v podzemno vodo in je vlogi za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje te naprave priložena dokumentacija v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena vključuje le tiste podatke in informacije iz priloge tega pravilnika, ki niso vključeni v to dokumentacijo, če podatki in informacije iz te dokumentacije ustrezajo zahtevam iz priloge tega pravilnika, zato se v predlogu programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode navede sklic na zadevna poglavja dokumentacije.
(5) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena mora biti izdelan kot enotno in celovito gradivo ob hkratnem upoštevanju kemijskega in hidrogeološkega vidika.
(6) Predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz prvega odstavka tega člena, ki vključuje tudi program ukrepov v primeru preseganja opozorilne spremembe parametrov podzemne vode iz predpisa, ki ureja odlagališča odpadkov, pred začetkom izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode potrdi ministrstvo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja, če gre za obratovalni monitoring stanja podzemne vode zaradi ugotavljanja vpliva iz četrte alineje prvega odstavka 2. člena tega pravilnika.
VII. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI IZVAJALEC OBRATOVALNEGA MONITORINGA STANJA PODZEMNE VODE
(pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
Pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo) se izda v obsegu, za katerega zaprosi oseba glede na vrsto, področje in obseg izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, če izpolnjuje pogoje za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in tega pravilnika.
(tehnični pogoji za pridobitev pooblastila)
(1) Oseba iz prejšnjega člena mora glede usposobljenosti za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode izpolnjevati naslednje tehnične pogoje:
1. ima laboratorij z veljavno akreditacijsko listino v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025;
2. je usposobljena za analizo parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, katerih meritve izvaja, kar dokazuje na naslednje načine:
– s prilogo k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,
– z navedbo dokumentiranih analiznih metod iz petega oziroma šestega odstavka 9. člena tega pravilnika za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, ki vključujejo uporabljeno merilno metodo (standard in tehnika), mejo zaznavnosti, merilno negotovost in mejo določljivosti za vsakega od parametrov, oziroma
– z navedbo rezultatov analiznih metod oziroma analiz, ki jim morajo biti priložene strokovne obrazložitve, če se vloga nanaša na pridobitev pooblastila za parametre iz sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 9. člena tega pravilnika;
3. je usposobljena za izpolnjevanje zahtev iz priloge tega pravilnika in ima:
– opremo za merjenje gladine in globine podzemne vode ter opremo za odvzem vzorcev;
– zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geološke smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer, ali
– sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz prejšnje alineje in zahteve iz 4. točke drugega odstavka tega člena;
4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z naslednjih področij:
– stanje in obratovalni monitoring stanja podzemne vode,
– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode ter
– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda, in
5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z eno ali več osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2. in 4. točke tega odstavka, za analizo parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode usposobljena tudi oseba, ki izpolnjuje naslednje tehnične pogoje:
1. je usposobljena za izpolnjevanje zahtev iz priloge tega pravilnika;
2. ima opremo za merjenje gladine in globine podzemne vode in opremo za odvzem vzorcev;
3. ima zaposleno najmanj eno osebo, ki mora imeti v skladu s predpisi, ki urejajo visoko šolstvo, najmanj izobrazbo geološke smeri, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo geološke smeri, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, z najmanj tremi leti delovnih izkušenj s področja podzemne vode, ki je izdelala najmanj tri strokovne študije, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer;
4. z najmanj tremi referencami (izdelana strokovna študija, izdelana recenzija, potrdilo o udeležbi na izobraževanju ipd.) iz obdobja zadnjih štirih let izkazuje poznavanje zakonodaje z vsakega od naslednjih področij:
– stanje in obratovalni monitoring stanja podzemne vode,
– stanje in monitoring kemijskega stanja podzemne vode ter
– emisije v vode pri odvajanju odpadnih voda, in
5. ima sklenjeno podizvajalsko pogodbo z osebo oziroma osebami, ki izpolnjujejo zahteve iz 1., 2., 4. oziroma 5. točke prejšnjega odstavka.
(vloga za pridobitev pooblastila)
(1) Vloga za pridobitev pooblastila mora vsebovati podatke o vlagatelju (osebno ime in naslov stalnega ali začasnega bivališča ali firmo in sedež osebe) ter navedbo postopkov in parametrov v sklopu izvajanja obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, na katere se nanaša vloga za pridobitev pooblastila.
(2) Vlogi iz prejšnjega odstavka je treba priložiti tudi dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka prejšnjega člena so:
1. akreditacijska listina laboratorija v skladu s standardom SIST EN ISO/IEC 17025,
2. priloga k akreditacijski listini za akreditirane analizne metode,
3. navedba:
– dokumentiranih analiznih metod iz petega oziroma šestega odstavka 9. člena tega pravilnika za vsakega od parametrov, na katerega se nanaša vloga za pridobitev pooblastila, ki vključujejo uporabljeno merilno metodo (standard in tehnika), mejo zaznavnosti, merilno negotovost in mejo določljivosti, oziroma
– rezultatov analiznih metod oziroma analiz s priloženimi strokovnimi obrazložitvami, če gre za parametre iz sedmega, osmega, devetega in desetega odstavka 9. člena tega pravilnika,
4. dokazilo o zaposlitvi za osebo iz druge alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ali sklenjena podizvajalska pogodba z osebo ali osebami iz tretje alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
5. seznam treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz druge alineje 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
6. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z navedenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena,
7. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo ali osebami iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena, če gre za analize parametrov in meritve, ki jih ne zagotavlja vlagatelj sam, z dokazili o izpolnjevanju zahtev iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena, in
8. navedba opreme za merjenje gladine in globine podzemne vode ter opreme za odvzem vzorcev.
(3) Če je vlagatelj oseba iz drugega odstavka prejšnjega člena, je treba vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti dokazila iz drugega odstavka prejšnjega člena, če jih ministrstvo ne more pridobiti po uradni dolžnosti. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena so:
1. dokazilo o zaposlitvi za osebo iz druge alineje 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena,
2. seznam najmanj treh študij, ki se nanašajo na opis geomorfoloških, hidroloških in geoloških značilnosti ter hidrogeoloških razmer in jih je izdelala oseba iz prejšnje točke,
3. seznam najmanj treh študij za vsako od področij iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena, ki jih je izdelal vlagatelj vloge za pridobitev pooblastila, ali dokazil o njegovi udeležbi na strokovnih izpopolnjevanjih, posvetovanjih, seminarjih ali drugih oblikah izobraževanja z navedenega področja v zadnjih štirih letih, če gre za dokazovanje izpolnjevanja pogojev iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena,
4. sklenjena podizvajalska pogodba z osebo iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki ji morajo biti priložena dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1., 2., 3., 6. oziroma 7. točke prejšnjega odstavka, in
5. navedba opreme za merjenje gladine in globine podzemne vode ter opreme za odvzem vzorcev.
(podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila)
Podrobnejši razlogi za odvzem pooblastila so: če pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode več kot dvakrat:
– zaporedoma ne sodeluje ali neuspešno sodeluje v mednarodnem medlaboratorijskem primerjalnem preskušanju,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode na mestih vzorčenja v skladu s 5. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode za parametre v skladu s 7. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode s pogostostjo v skladu z 8. členom tega pravilnika,
– ne izvede obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode z uporabo metod iz 9. člena tega pravilnika,
– ne izvede vrednotenja spremembe vsebnosti parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode ali ga izvede v nasprotju z 10. členom tega pravilnika,
– ne izdela poročila o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu z 11. členom tega pravilnika ali
– izvede obratovalni monitoring ali posnetek ničelnega stanja podzemne vode izven obsega pooblastila iz 14. člena tega pravilnika.
VIII. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
18. člen
(veljavnost pooblastil)
Osebe, ki imajo pooblastilo za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s Pravilnikom o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), lahko izvajajo obratovalni monitoring stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom do izteka veljavnosti tega pooblastila.
19. člen
(posnetek ničelnega stanja)
Posnetek ničelnega stanja, do uveljavitve tega pravilnika izdelan v skladu s 4. točko priloge Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), se šteje za posnetek ničelnega stanja v skladu s tem pravilnikom.
20. člen
(program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode)
Program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, določen v okoljevarstvenem dovoljenju, izdanem pred uveljavitvijo tega pravilnika, oziroma predlog programa obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, do uveljavitve tega pravilnika izdelan v skladu s 13. členom Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20), se štejeta za program obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom.
21. člen
(obstoječa merilna mesta in mesta vzorčenja)
(1) Šteje se, da obstoječa opazovalna vrtina, v kateri so se do uveljavitve tega pravilnika na podlagi Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20) izvajale meritve parametrov obratovalnega monitoringa onesnaževanja podzemne vode v skladu Pravilnikom o obratovalnem monitoringu onesnaževanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), ustreza zahtevam za ureditev merilnega mesta iz tega pravilnika.
(2) Šteje se, da obstoječe merilno mesto oziroma mesto vzorčenja, v katerem so se do uveljavitve tega pravilnika na podlagi Pravilnika o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20) izvajale meritve parametrov obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ustreza zahtevam za ureditev merilnega mesta oziroma mesta vzorčenja iz tega pravilnika.
22. člen
(poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode za odlagališča)
Poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode za odlagališča, izdelano do 31. marca 2021 v skladu z določbami 15. člena Pravilnika o obratovalnem monitoringu onesnaženja podzemne vode (Uradni list RS, št. 49/06 in 114/09), se šteje za poročilo o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode v skladu s tem pravilnikom.
23. člen
(dokončanje postopkov)
Postopki za pridobitev ali spremembo okoljevarstvenega dovoljenja in postopki za pridobitev pooblastila za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, začeti pred uveljavitvijo tega pravilnika, se končajo v skladu s tem pravilnikom.
24. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja podzemne vode (Uradni list RS, št. 66/17, 4/18, 77/19 in 197/20).
25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-411/2020
Ljubljana, dne 25. januarja 2021
EVA 2020-2550-0078
