Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16), 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17 in 46/20) je Državni zbor na seji 4. februarja 2021 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP, EPA 1638-VIII) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni zbor) je na 57. izredni seji 3. 2. 2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP, EPA 1638-VIII).

Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Vlada) je 25. 1. 2021 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19.

Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16; v nadaljnjem besedilu: Ustava) določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, takoj po preteku sedmih dni od sprejetja zakona. Če Državni svet Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Državni svet) odloči, da glede zakona ne bo zahteval, da Državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča, Državni zbor sprejme sklep takoj po prejemu obvestila o takšni odločitvi Državnega sveta. Sklep mora vsebovati razloge, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

ZDUOP, glede katerega je Vlada v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave in 21.a členom ZRLI Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, dodatno blaži in odpravlja posledice naravne nesreče nalezljive bolezni COVID-19 (v nadaljnjem besedilu: COVID-19), saj določa ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva in socialnega varstva ter pomoč gospodarstvu. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 97/10 in 21/18 – ZNOrg) se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni.

Izbruh okužb zaradi nalezljive bolezni COVID-19 ob koncu leta 2019 na Kitajskem se je februarja 2020 razširil tudi na območje držav Evropske unije, že na začetku zlasti v države, na katere meji Republika Slovenija, marca in aprila 2020 pa se je razširil tudi v Republiki Sloveniji, kljub ukrepom, ki jih je Vlada sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije COVID-19. Vsi sprejeti ukrepi za zajezitev COVID-19 so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi na območju Republike Slovenije in nekateri izmed njih še vedno veljajo, s čimer so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva, trga dela, zdravstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma na vseh ravneh družbe.

Izjemnost razmer, v katerih se je znašla Republika Slovenija ob izbruhu COVID-19 in ki so zahtevale takojšen odziv države, izhaja tako iz zgodovinskih virov, ki pričajo o tem, da predvidene posledice te epidemije niso primerljive z nobenim dogodkom v zgodovini po II. svetovni vojni, gospodarske in socialne posledice pa svetovni viri primerjajo z veliko gospodarsko krizo oziroma veliko depresijo iz leta 1929, ki se je iz Združenih držav Amerike razširila na ves svet. Izjemnost razmer se kaže tudi v napovedih gospodarskih gibanj, na primer Mednarodni denarni sklad Republiki Sloveniji napoveduje padec rasti bruto družbenega proizvoda za osem odstotkov v letu 2020, prav tako druge institucije, ki se ukvarjajo z napovedovanjem navedenih gibanj, napovedujejo konkretno upočasnitev gospodarske rasti oziroma padec bruto družbenega proizvoda. Vse navedeno pa je posledično, zaradi zastoja gospodarskih dejavnosti, kot posledice odlokov Vlade, s katerimi so se določali ukrepi za zagotovitev javnega zdravja, pričakovano, v najkrajšem času povzročilo socialne stiske in ima posledice tudi na drugih področjih življenja. Zato je treba zagotoviti, da bodo do nujnih pomoči upravičeni le tisti, za katere se kaže, da jih je COVID-19 prizadel v taki meri, da jim bo pomoč dejansko pripomogla k preživetju, tako v gospodarskem kot socialnem pomenu besede.

ZDUOP predstavlja pravno podlago za omilitev in odpravo posledic COVID-19. S tem zakonom se določa ukrepe, da se čim prej, z jasnimi nameni in posledicami, zagotovi omilitev posledic COVID-19 širokemu krogu upravičencev z ukrepi, ki so bili v postopku priprave predloga zakona zaradi prilagajanja na situacijo v povezavi s COVID-19 in gibanjem gospodarstva zaznani kot nujni, tako na področju gospodarstva, socialnega varstva in zdravstvenega varstva, dela in delovnih razmerij. Specifični cilji predlaganih ukrepov so ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij, razbremenitev delodajalcev za plačilo prispevkov za socialno varnost za delavce v delovnem razmerju, podaljšanje ukrepa čakanja na delo, zagotavljanje finančnih sredstev SID banki za namen financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov, poroštvo SID banke na področju turizma in gostinstva, nadalje solidarnostni dodatek za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki delajo krajši delovni čas, vojnim veteranom in invalidom po zakonu, ki ureja socialno vključevanje invalidov, enkratni solidarnostni dodatek za dijake, starejše od 18 let, za študente, ki se izobražujejo v tujini, za brezposelne osebe, dodatek za izpostavljenost nevarnosti in posebne obremenitve pripadnikom Civilne zaščite, zagotavljanje izvajanja podaljšane obravnave, zdravstvene nege, fizioterapije in delovne terapije osebam, ki so prebolele okužbo z virusom SARS-CoV2, zagotavljanje sredstev zdravljenja s kisikom v socialnovarstvenih in vzgojno izobraževalnih zavodih.

Ukrepi so po svoji naravi začasni, saj urejajo vsebino, povezano s COVID-19, in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. V luči negotovosti v zvezi s posledicami COVID-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Nujni ukrepi, ki jih država sprejema za omilitev in odpravo negativnih posledic COVID-19 na prebivalstvo in gospodarstvo, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra.

ZDUOP tako predstavlja dodatni nujni in začasni ukrep, s katerim bo omogočena takojšnja in učinkovita zagotovitev pomoči pri omilitvi in odpravi posledic naravne nesreče v Republiki Sloveniji tako za prebivalstvo kot tudi gospodarstvo.

Glede na navedeno Državni zbor ugotavlja, da se ZDUOP nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave.